I e 1994
Slovenija 1994
Sreda, 12. oktober
100 SIT. 13.8 KUNE 27 ATS.
	
	
m	
NOVA
DOBA
.. mmlKkšfmM ». mn
Celje - skladišče
Per
III 127/1994
str a nA%nr a
5000001680,41
C0B1SS o
100 SIT
a/niO
HITROST UBIJA - ZAVARUJMO OTROKE


S

2
Forum
Iz vsebine:	
Zakaj v resnici	
je propadla Jugoslavija	stran 2
Nazaj k bratstvu in enotnosti	stran 4
Prisilna privedba	
Mitje Ribičiča? Da.	stran 4
Svetohlinstvo nekaterih	
bivših funkcionarjev starega režima	stran 5
Delati politiko	stran 6
Gravitacija	stran 7
Nekaj pomembnejših določb	
konvencije o odpravi vseh oblik	
diskriminacije žensk	stran 9
Partnerstvo za mir in Slovenija	stran 10
Diplomatski poobedek	stran 12
Pristni socializem in zeleni pes	stran 13
Homage Metelkovi	stran 14
Soros na preizkušnji	stran 15
Mir na Balkanu ni utopija	stran 16
Čigava je Istra	stran 18
Obad ovna: Degustacija	stran 21
Šampioni štajerske metropole	stran 22
Najcenejši hotel v državi	stran 24
Dokument časa za prihodnost	stran 27
Barrichello sledi Senni	stran 28
Ne pozabimo na korenine	stran 30
Mamila namesto hrane	stran 35
Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take
Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje,
Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje
Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo.
Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov
ZADOVOLJNI
ZBOROVALCI
V Celju smo ponovno zadovoljno zborovali! Spet smo videli titovke na glavah, puške na ramah in slišali borbeno pesem.
K le vrag, le sosed bo me-
I \Ijak, je bilo sporočilo levega shoda, ob asistenci uglednih cerkvenih imen. Ali so se pridružili, ker niso mogli ravnati drugače? Mar (s Kocbekom) pozabljajo, da imajo tisti, s katerimi se družijo, čisto drugačne načrte?
Tako so bili zavedeni tudi nastopajoči. Titovke in puške so jim bile vsiljene na prizorišču, njihov nastop pa je bil plačan. Z denarjem davkoplačevalcev seveda in z neizplačanimi plačami delavcev!
In kako lepo so govorili tudi sam gospod Školjč! Njegov govor je bil pravcati biser katehetskega govorništva. Seveda, če nekdanji Titov varovanec dnevno ne bi tako nespretno izigraval načel, o katerih je govoril. Tako pa vse skupaj izpade kot slaba farsa... kot cirkus... Mar smo pozabili, da so besede zapeljevanja vedno sladke, naj zapeljujejo Evo ali njene otroke? Morda pa so se gospod Školjč spreobrnili, odkar so predsednik državnega zbora? Tudi to bi bilo možno. In že zaradi tega je prisotnost uglednih cerkvenih imen na takšnih shodih pač nujna! Lahko si pa to prisotnot razlagamo tudi drugače...
Cerkev se pač pridružuje tistim, ki imajo oblast, kapital vpliv..., pridružuje se “desnici”, ki ji pa tako manjka bistveni element: duhovna prepoznavnost. Spreobrnitve so seveda možne in z vidika teologije odrešitve močno zaželene. Pridejo pa od znotraj, z Božjim pridihom, ne pompozno in od zunaj. No in tudi če so zgrešena ena vrata, se še vedno lahko najdejo prava...
Se pa ob takšnem razvoju dogodkov pokažejo nekdanje Demosove stranke v čisto drugačni luči. Slovenske pomladi brez njih ni, vendar na koncu koncev pristajajo odmaknjene na levici: brez zvez, brez kapitala, moči in vpliva... Slovenska po-
litična scena vsekakor kliče po njenem ovrednotenju! Kdo je pravzaprav desni, kdo levi...? Spreobrnitve torej niso izključujoče, kot tudi ne možna nacionalizacija premoženja obogatenih komunistov. Proces demokratizacije devetdesetih let le ne more biti proces sprenevedavega bogatenja pokvarjenih in premetenih tovarišev, jačanje njihovih oblastnih pozicij, hkrati pa pehanje slovenskega življa v negotovo osebno in nacionalno (državno) prihodnost.
Smo lahko zadovoljni s takim stanjem in duhovnim razvojem dogodkov? Kaj nas lahko spametuje? Kje je opravičilo “uglednih” za politično asistenco?
Woytila ne asistira! Woytila pada na kolena in moli. Moli tudi za naše stranpoti.
Moli javno in nam in Bogu na razumen način.
Peter Kovač, Šmartno
ZAKAJ V RESNICI JE PROPADLA JUGOSLA VIJ A
"7a razliko od Vzhodnega,
^.“drugega”, bloka, ki je bil poraženec “hladne” vojne in zato doživlja enake posledice, kot jih je nekdaj vzhodni del Evrope z Vzhodno Nemčijo kot vzhodni del “tretjega rajha” s strani zmagovite Sovjetske zveze (de-montiranje, represije, gospodarsko izkoriščanje, razstrelitev družbeno gospodarskega in kulturno idejnega itd. sistema) in Zahodna Evropa (razen Anglije) z Zahodno Nemčijo kot zahodnim delom “tretjega rajha” s strani angloameriških “osvoboditeljev” (načrtno rušenje vseh zasedenih ozemelj, ki je šlo daleč ČEZ vojaško POTREBNE akcije, ameriška akulturacija itd.) - torej spet novo “demokratizacijo”, doživlja Jugoslavija vlogo, ki jo je mogoče razumeti le, če se vživimo, KAJ je Jugoslavija pomenila v obdobju hladne vojne?
Ključ k temu je Titov pogreb. Na njem so se zbrali VSI vladarji sveta. To ni bil samo pogreb Tita, in najava pogreba Jugosla-
Forum
3
vije, bila je že tudi najava hudih pretresov v celotnem svetu.
Tito je poosebljal idejo neuvrščenosti, konstruktivnega aktivnega koeksistiranja. Danes se vse bolj zdi, da je bil le del Spektakla, ki naj novoosvo-bojenim kolonijam DVIGNE SAMOZAVEST, je bil tretji svet le vmesna etapa pri prehodu KOLONIJ iz enih rok v druge, in sta bili obe svetovni vojni le vojni med KLASIČNIMI (prekooceanskimi) MATICAMI kolonijalnih imperijev (evropski del severnoatlantske ZAVEZE) ter med novima velesilama, lastnicama poltretjega kopnega kontinenta: Kremljem in Belo hišo.
Iz prve svetovne vojne sta izšla kot zmagovalca dotlej aut-sajderja: provincijalna USA in caristična Rusija, simbola periferije sveta. Iz druge svetovne vojne sta obe deželi izšli ŽE KOT ABSOLUTNI ZMAGOVALKI.
Deset zamorčkov šlo je: na špici Olimpa pač ni mesta več kot za enega.
ZAKAJ so ubili Ivana Krambergerja. Bil je USTVARJEN, da omogoči neboleč prehod iz KUČANA, pogrebca prve slovenske pomladi, v KUČANA, pogrebca druge slovenske pomladi. Ko je delo opravil (spar-ing partner Pučniku, ki naj Jožetu pokvari imidž z dolgimi lasmi in naredi iz prvih več-volitev “cirkus”, z druge strani je Milanu imidž “poboljševal” doktor, kako se je že pisal, aja Marko...).
No, posel je bil opravljen in Ivana so odstranili kot zidarske odre po frajhanju. Za stranko pa so posadili bleščečo lipo pozabe, ko ni bila pravočasno “registrirana”. In NEZADOVOLJNI so se obesili na “padalca” - tranzicija pa je uspela -vsaj za nekatere.
Cankar, po krivici v demokraciji zamolčan (namesto omlednega Franceta) je mladega Aškerca izjemno cenil. - Pa poglejmo KRONANJE V ZAGREBU: ...zvonovi zagrebški pojo pojo da nikdar še tako le vkup le vkup uboga gmajna, Matija Gubec naš je kralj...
Tito je bil in z njim Jugoslavija Matija Gubec tretjega
sveta svetovnih sužnjev in po hladni vojni je washingtonski FERENZ TAHI sklenil vodje kmečkega upora kaznovati: SARAJEVO je dobilo razbeljeno krono “norega psihiatra, ki je državljan samo PEKLA, ostala JUGA pa kot pri Gubcu: vodje kmečkega upora so dali v ločene celice in jih sestradali, nato jim dali v roke razbeljene klešče, da so se MED SEBOJ POJEDLI...
Napoleonu in Hitlerju so njihovi uspehi bili možni, ker sta razbila enega za drugim. Kdor ni bil prizadet, je rekel, saj gre za njega, jaz sem varen. Nikdar nisem mogel doumeti, kako je peščica fašistov uspela postreljati 4.000 Srbov v Kraljevu in 7.000 v Kragujevcu. Goloroki bi jih premagali. Seveda, bilo bi sto, dvesto žrtvovanih, ampak ostali bi se rešili. Tako se ni nihče.
Isto je bilo pri razpadu Jugoslavije: nihče ni razvidel PRAVEGA ozadja INSCENACIJE: kdor je, mu niso dali do besede, ostale so mediji uspavali! Raja pa kot rajal.
Tako je Jugoslavija padla, kot domina za domino. Ne s strani “srbskega generalštaba” (kako resnično je bil generalštab na strani scenarija, se Vidi po tem, kolikokrat je bil vmes že v celoti ZAMENJAN!) ampak s strani Miloševiča, ki je bil le JATAK ameriškemu ambasadorju v Beogradu Eaglebergerju. In je še.
Tudi v Sloveniji TA trenutek VLADAJO resnično le T-U-J-E OBVEŠČEVALNE SLUŽBE.
In mimogrede, vazalsko božje čaščenje Amerike je točen epigon Hitlerjevemu propagandnemu stroju vcepljanja nemškega plavoplasega ideala v oči zasužnjene Evrope.
Ampak, tedaj se je še komu odprl ferštand kosten. Ja, prva svetovna vojna je s Švejkom pokopala Smeh (saj res, kdaj je prenehal izhajati PAVLIHA ????!), tretja svetovan vojna ima ob MEDIJSKO PONEUMLJENIH “bebcih” (?!) izgleda - lahek posel.
Dr. Boris Ogrizek Tiskovni predstavnik Nacional socialna zveza Slovenije
SLOVENIJA - SIEG HEIL
^\b prihodu LDS na oblast
VVpred dobrim letom in pol, sta politična samovšečnost in aroganca mnogih iz te stranke dajali vtis vsaj slabega občutka, če ne že slabega pričakovanja. Najprej je kazalo, da bo izgradnja zasebnih privilegijev in skorumpiranosti alfa in omega nove vladne politike, vendar samo pri tem, ni ostalo.
Podcenjevanja in žalitev do njihovih nasprotnikov, so prerasle v odstavljanje neposlušnih politikov in celo ministrov, ki niso pokleknili pred njimi ali pa so jih zaradi njihovih vrlin in morda sposobnosti, ki bi vladajočim lahko škodovala za absolutno oblast in moč, enostavno “politično linčali”. V enem letu in pol, kar je za kakršnekoli velike stvari kratek čas, je vladajoča politična elita vendarle dosegla očitne uspehe in velik napredek na poti v absolutno oblast in diktaturo.
V današnji “demokratični Sloveniji” je zelo težko povedati svoje mnenje preko sredstev javnega obveščanja, celo zakonsko določen prostor za stranke večina časopisov ne upošteva, če gre za kako manjšo stranko.
Po drugi strani pa objavljajo vse mogoče neumnosti brezplodnega kritiziranja, pa tudi primitivnega politikanstva, kar je za oblast vse skupaj le “krik vpijočega v puščavi”. Da je to res, dokazuje dobro razviden odnos politične elite sredstev javnega obveščanja, saj je nek
časopis lahko od teh ali od onih (pripadnost) pravega, resnično nepristranskega časopisa pa v Sloveniji zagotovo ni.
Bitka za nadzor nad televizijo je žalosten in sramoten primer slovenske politike na samo pred svojim lastnim narodom, temveč pred celim svetom.
Krona vsega pa je sramotni predlog trenutno vodilne slovenske stranke, oz. njenih “borcev za demokracijo”, ki pravi, da so vse stranke, ki so bile polnopravno ustanovljene in registrirane, izbrišejo iz registra, kar je nepojmljivo cinično, zahrbtno in hkrati nizkotno dejanje neke “politike”. Po domače rečeno, kdor je na oblasti, mora tam tudi ostati, vsem drugim pa se mora na vsak način in z vsemi sredstvi, odvzeti možnost vmešavanja ali celo soodločanja o stvareh, ki so samo in izključno njihove.
Tako so mislili tudi Musolini, Hitler in Stalin, a je bila njihova končna žetev taka, kakršna je bila njih setev. Ali je velika večina slovenske politične elite slepa, neumna ali toliko bar-abska in pohlepna, da vse ignorira in noče spregledati resnice, ter se iz preteklosti kaj naučiti.
Naj je, karkoli pač je, vodilne in tako odgovorne vloge za slovenski narod si ta “elita” gotovo ne zasluži. Za vse svoje mafijske, roparske, diktatorske in druge hudodelske dejavnosti zoper svoj narod, bo morala nekoč odgovarjati. Nacistična Nemčija je bila “najmočnejša na svetu”, a je končala z nuern-berškim procesom.
Slovenska Kraško -Notranjska stranka
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
KUPON NOVE DOBE za 10% popust
...PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV... . od ponedeljka do petka
4
Forum
“ Nazaj k bratstvu in enotnosti ”
T"'\ opisnik z juga B. Jokič dobro ve,
JL/kaj'danes časopisi v Ljubljani najraje objavljajo. Mislim pa, da je šel v zapisu pod gornjim ironičnim naslovom (Delo, 23. 9 ,- stran 5) le malo predaleč. Sicer pa v tem ni osamljen. Občila so polna tega; celo na najbolj odgovornih mestih se taka stališča pojavljajo. Mislim pa, da niso opravičljiva.
Redko se lahko kaj očita revolucionarnim idejam, geslom oziroma načelom. Zamera navadno velja le praksi. Podobno je z očitki v Jokičevem besedilu. Zanikanje pomena teh gesel je isto kot zanikati pomen kulture (vključno z velikimi zgodovinskimi verstvi), ki je prispevala k temu, da človek - zver postane človek, kot ga danes pojmujemo. V kulturi in omenjenih verstvih (vsaj od krščanstva naprej) sta bratstvo in enotnost vselej nujno vsebovani prvini - vrednoti, ne glede na njuno poimenovanje. Zanemarjanje tega vidika je ena od najhujših napak ljudi, ki so prišli v zadnjih letih na oblast pri nas in v soseščini in ki skozi občila vladajo tudi dušam ljudi. Med drugim nas je tudi to pripeljalo tja, kjer smo.
V življenju je veliko načel, mnoga si med seboj nasprotujejo. In prav je tako, ker je samo tako mogoče ravnotežje. Če bi veljala samo sredobežnost brez sre-dotežnosti, bi svet razneslo. Za bratstvo, ki se mu lahko reče tudi ljubezen, je stvar jasna. Kaj pa enotnost? Smo s j ljudje res samo različni? Ali nimamo nič skupnega? Ne glede na spol, narodnost, raso, vero, izobrazbo, okus (tudi politični) itd. Res pa je, da je za oboje potreben sporazum. Ne ljubezni in ne enotnosti se ne da vsiliti. Če je šlo v bivši državi res za lažno bratstvo, je bila naša dolžnost, da naredimo kaj, da bi bilo manj lažno.
Trdi se, da žalujejo za bivšo državo le tisti, ki so uživali privilegije. Lovci na privilegije imajo v razdrobljeni državi več možnosti, ker je v enakem prostoru več visokih položajev. Ne za privilegiji - za osnovnimi pogoji preživetja se mnogim ljudem toži. Le-teh jim ozračje sovraštva ne jamči. Rešitev iz zagate, v kateri smo se znašli skupaj s svojo soseščino (ki se ji sicer ogorčeno odrekamo), vsebuje med drugim prav neironično pojmovanje naslova tudi tega prispevka.
Še nekaj. V sobotni prilogi dela (1. 10.) sem prebral prvi del Jančarjevega članka Egiptovski lonci mesa. Vsebina me je pretresla. Je Drago Jančar kulturnik -pisatelj ali pa je politični agitator najsiabše vrste? Žal, najbrž oboje hkrati. Toliko sovraštva zlitega na nepolno stran časopisa zlepa še nisem videl. Do zdaj sem prebral samo nekaj njegovih krajših zapisov. Po tem zapisu se najbrž ne bom zaletel in šel brat kaj daljšega iz njegovih del. Dovolj se mi je predstavil. Njegov duhovni lik mi je zdaj jasen; ničesar, kar bi me zanimalo, mi ne more več povedati. V svoj prispevek je vnesel tudi Janeza Rotarja in njegovi besedi “Saveza komunista”, s katerima je ta strašil in odganjal otroke od televizorja. Nič kulturnega in nič vzgojnega ne vidim v takem početju. Ubogi otroci!
Kako vse drugače se bere pisanje nekega drugega mojstra slovenske besede - slavista Milana Dolgana v njegovem zelo kratkem prispevku Pozablja se na združevalno moč in vpliv jezika (Delo-KL, 22. 9.). Odkar “se pozablja na združevalno moč jezika, se zgrinjajo nad nami nesreče. (Ali smemo biti Slovenci “srečni”, da vojna nesreča ne zadeva nas?) Dokler se je upoštevala jezikovna bližina, je vladal mir, je vladalo prijateljstvo - dolgotrajni, zgodovinski, iz kulture, ki je jezik, izhajajoči mir... Nočem biti izdajalec slovanskih jezikov... želim, naj naša stroka pomaga pri reševanju sporov in razvijanju sodelovanja... Obžalujem, da so Hrvati ukinili JAZU, ki jo je že v prejšnjem stoletju zasnoval škof J. J. Strossmayer... Saj so imeli pravico ustanoviti HAZU, a pustili naj bi živeti in delovati tudi JAZU!... Obžalujem tudi, da smo Slovenci ukinili pouk srbohrvaščine v 5. razredu. Ta pouk je bil pomembna sestavila našega šolstva... Z ukinitvijo srbohrvaščine smo se kulturno osiromašili.” Opravičujem se za dolgi navedek, če bi povzemal, bi bilo še daljše.
Papež je nedavno na Hrvaškem s svojo nepristranostjo najbrž skušal malo popraviti očitno napačne poteze, ki jih je vlekel pred nekaj leti v zvezi z našim prostorom. Hrvatje so ga nadvse veličastno sprejeli, bojim pa se, da njegovih nasvetov ne bodo kaj dosti upoštevali. Milan Dolgan se je v svojem zapisu zahvalil Karlu Wojtyli za njegov jezikovni napor in prispevek v Zagrebu, pa tudi za Razkrižje. Jaz pa se zahvaljujem slavistu Dolganu za njegovo treznost, iskrenost in pogum.
Stanko Batič
IZJAVA ZA JAVNOST
\/sem podpisnikom - vo-
V lilnim upravičencem zahtev za vseslovenski referendum za spremembo ustave v deželno ureditev Slovenije, za zakon o predčasnih volitvah za poslance (občinske svetnike) in za zakon o neposrednem odločanju volivcev na referendumu sporočamo, da smo med 29. 7. in 30. 8. 1994 v mestu Celju zbrali 1346 podpisov ter jih 22. 9. 1994 odposlali državnemu zboru v obravnavo.
Od državnega zbora pričakujemo, da v enem mesecu obravnava pisno izraženo voljo podpisnikov in da še v letu 1994 razpiše referendum v zvezi s pobudo volivcev’in volivk in da pred zbiranjem podpisov za referendum seznani vso slovensko javnost z vsebino zahtev referenduma in z obrazložitvijo zahtev za referendum.
Vsem podpisnikom pobude za razpis referenduma se Stranka enakopravnih dežel (SED) iz Celja iskreno zahvaljuje za izkazano zaupanje!
Stranka enakopravnih dežel, 10 SED, tajnik Vlado Recko
PRISILNA PRIVEDBA MITJE RIBIČIČA? DA.
O lovenski narod je zadnje
O čase zaznamovan z orožarskimi in drugimi aferami. Prisluškovanje je dobilo v Sloveniji posebno domovinsko pravico. K vsemu temu strankarskemu in drugemu mnogoboju za oblast in lastne interese ali ob vsem tem pa nam vstajajo spomini iz preteklosti, ki jih sicer ni pametno venomer omenjati, ker živimo za prihodnost. Toda čas prihaja iz prihodnosti preko sedanjosti, ki ne obstaja in se vrača v preteklost, ki je prenehala obstajati, živi pa zlasti v spominih nekaterih.
V prejšnjem sistemu smo bili kristjani in verujoči sploh drugorazredni državljani, ne vem, če je v sedanjem sistemu mnogo
Forum
5
bolje. Spominjam se, da smo bili tudi v bivši JLA, zlasti študenti teologije, drugorazredni vojaki, toda sam zase moram reči, da me zavoljo mojega študija in prepričanja niso šikanirali, ker sem skušal tudi sam najdevati posluh za drugačna razmišljanja in prepričanja, pogojevana po večini na njihovi domači in takratni družbeni vzgoji. Ker se je pred maturo razvedelo, da bom šel v bogoslovje, so me na maturi hoteli vreči, a niso tvegali, ker sem bil le predober v matematiki, iz katere sem zagovarjal maturitetno nalogo “O funkcijah”... Resnici na ljubo moram tudi povedati, da sem bil kot potujoči učitelj, to je inštruktor za ali predvsem za srednješolske predmete, kadar sem prišel za govorilne ure za svoje inštru-irance, vedno dobrodošel in učitelji oziroma profesorji so mojim učencem prej ocene zaključevali navzgor kakor navzdol, čeprav so vsi vedeli, da sem obrnjen k Cerkvi, čeprav kot lojalen državljan. Pač nekaj takih in takih spominov. Ne morem pa med drugim tudi pri najboljšem razpoloženju razumeti, kako je mogla prejšnja oblast pooblastiti Mitjo Ribičiča, da je po smrti prvega slovenskega metropolita dr. Jožeta Pogačnika po družbenih občilih odnose med Cerkvijo in državo in jih v končni fazi označil za zadovoljive, namesto da bi dejal: Glede na naše kruto in nepravično obraf-čunavanje s cerkvenimi predstavniki, so bili odnosi Cerkve do države več kot odlični, toda kakršnegakoli obžalovanja pri Ribičičevi oceni ni bilo.
Pokojni ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik, s katerim sva bila posebej povezana zaradi mojega innsbruškega študija teologije - v Innsbrucku je na-
mreč študiral tudi sam, mi je povedal nekaj zaupnih stvari, ki so jih tedanji komunisti opravičevali z njihovo demokracijo. Toda o tem kdaj kasneje. Pokojni ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič je kot komunistični zapornik označil Mitjo Ribičiča za najokrutnejšega za-sliševalca in se je nenehno spominjal Ribičičevih škornjev, ne glede na to, da je Mitji Ribičiču “močno opešal” spomin. Tudi so zahtevali, da naj Pogačnik obsodi Rožmana, nakar je Lenič dejal: “Vrnite nam odvzeto arhivsko gradivo med odsotnostjo škofa Rožmana, da bomo mi o njem povedali vso resnico in ne samo tiste, ki bi jo vi radi slišali...” Potem pa vse tiho je bilo. Skrajni čas bi tudi že bil, da bi mi napisali “svojega Urha”, brez fotomontaž in podtikanj. In še in še. Tudi odstranjeni “spomenik laži” pod stolnico nam marsikaj pove.
Mitjo Ribičiča mora nujno doseči roka pravice, tudi pod prisilno privedbo, ker ima na grbi stvari, za katere me je sram, da bi napisane zaslužile prostor pod soncem. Če je dejansko bolan, naj ga spremlja nevtralni zdravnik “oborožen” samo z njegovo kartoteko. Gre namreč za to, da se je Mitja Ribičič mimo povelj nečloveško izživljal nad svojimi žrtvami. In tudi če bi povelja bila tako kruta, bi Ribičič, če bi bil človek, svoje početje lahko znatno omilil, a je očitno hotel biti “bolj papeški od papeža”, kar pa se vedno slabo obrestuje ali obnese.
Glede drugega slovenskega metropolita (drugi - vrstilni šte-vnik) dr. Alojzija Šuštarja pa tole: Ljubljanski nadškof je glede na njegovo preteklo duhovniško delovanje v tujini človek svetovnega formata, svetovne
“marke”, zato ga ne moremo presojati in ocenjevati z ozkimi slovenskimi merili.
Ivan Kepic, Dragomelj
SVETOHLINSTVO NEKATERIH BIVŠIH FUNKCIONARJEV STAREGA REŽIMA
IXljub temu da je g.
INTancig izjavil, da do konca sodnega postopka, ki je sprožen zoper njega, ne bo javno odgovarjal na medijske zapise o njegovem nečednem početju, je v včerajšnjem Delu z g. Plutom podpisan pamflet, v katerem je vrsta grobih insinuacij* in podtikanj. Na kratko: ni res, da bi jaz “naročal... največ reklamnega materiala za volitve, ni res, da je bilo poročilo o za volitve porabljenih sredstvih korektno (pravkar poteka revizija), ni res, da je vodstvo Zelenih Slovenije nelegalno in postavljeno v nasprotju s statutom (čeprav je neverjetno, da pripadniki LDS očitajo legalnost vodstvu druge stranke, naj vendar poudarim, da je redni kongres Zelenih 11.6. v Kamniku povsem legalno izvolil novo vodstvo), ni res, da Zeleni pridobivamo sredstva iz državnega zbora po zaslugi obeh gospodov (nasprotno, prav ta dva sta več kot leto dni nelegalno uporabljala sredstva, ki pripadajo Zelenim in jih bosta gotovo morala vrniti), ni res, da smo Zeleni objavljali imena sponzorjev (s soglasjem ali brez njega), ni res, da bi Zeleni trdili, da je Tancig kriv za očitana dejanja, temveč, da je tega osumljen, ni res, da bi bil jaz
režimski sindikalist, ni res, da bi Zeleni poskušali diskreditirati Tanciga in LDS (njegovo početje raziskujejo kriminalisti, izsledke pa objavlja Mladina in ne Zeleni). Prav tako ni res, da bi 7.949168 tolarjev, ki jih je zelenim Slovenije 11.3. 1993 nakazal Petrol, Zeleni uporabili za ekološke projekte. Res pa je, da je B. Flajšman zavedel Petrol, ko ga je 15.6. 1994 (!) obvestil, da naj bi sredstva porabila druga stranka (ZESS in ne Zeleni) in to potem, ko se je 12.3. 1993 sama ukinila. Kako lahko ukinjena stranka uresničuje “ekološke projekte” in za to uporablja denar, ki je bil nakazan na žiro račun druge stranke, bodo verjetno ugotovili pravosodni organi. Pripadnikom ZESS je bil namreč od aprila 1993 preprečen dostop do sredstev na žiro računu, kamor je Petrol dejansko nakazal denar, ta je bil porabljen za plačilo računov za volilno kampanjo, kar nesporno dokazujejo listinski dokumenti. Firma Petrol seveda ni odgovorna za početje teh gospodov (nasprotno, tudi njej so povzročili veliko škodo), ki nadaljujejo z objavljanjem očitnih laži in se s tem vedno bolj pogrezajo v lastna protislovja, ki bodo gotovo spodbudila dodatno pozornost kriminalistov. Kaj naj si človek misli o ljudeh, ki znajo napisati toliko očitnih laži o bivših prijateljih, ki so jih izdali, jim vlomili v prostore, protipravno zasegli vse dokumente, premoženje, ipd.? Kaj naj si misli o ljudeh, ki nekomu očitajo, da stanuje v Murglah, sami pa prebivajo prav tam (Plut) in v hišah, ki so jih protipravno pridobili (Tancig)? Kaj naj reče o človeku, ki je bil član Zveze komunistov (Plut), drugemu, ki pa to nikoli ni bil (Gošnik) pa podtika, da je bil režimski človek? Nič drugega,
KOVINOTEHNA
LEASING
tel. 063/ 38-251,34-503, fax. 38-951
Forum
kot da gre za zelo veliko moralno izprijenost, s katero se želi prikriti dejstvo, da so zavozili svoje življenjske poti, da jih kazensko preganjajo pravosodni organi, v brezno pa želijo panično potegniti tudi Zelene Slovenije. Ni težko ugotoviti, na čigav račun to počno.
Vane Gošnik, predsednik Zelenih Slovenije
NOVINARJI SEJALI AIDS
Nimam besed, ali res ni v hlačah nobenega moškega, da bi zaščitil ubogo dekle? Prosim, če posredujete moj naslov, postelja in krožnik se bosta že kako našla. Po telegramu mi sporočite, kdaj jo boste pripeljali, da bom doma.
Jaz pa sem mislila, da je čas čarovnic mimo - o, groza!
Ivanka Malovrh, Horjulska 30, 61356 Dobrova
ŠE NEKAJ O KIEMENČIČEVIH (“KREMEČKOVIH”) DNEVIH
[""> a nekaj gnilega v
LJ lutkarski deželi je tej, vemo že lep čas. Nov dokaz za to je tudi prvi bienale slovenskega lutkarstva - Klemenčičevi dnevi v Mariboru, ki so potekali od 21. do 23. septembra. Veliki lutkarski botri so tudi tokrat pokazali svojo (ne)moč. To je na lastni koži prvi izkusil selektor predstav Marjan Bevk, ki je na začetku zbral le sedem lutkarskih predstav za festivalni repertoar. Ker med temi sedmimi ni bilo vseh “veleumetnin” velikih, je nazadnje moral vzeti vse, kar mu je bilo pač ponujeno. Podoben razlog tiči tudi pri nagradah, ki jih letos ni bilo in ne verjamem, da kdaj na slovenskem lutkarskem bienalu sploh bodo. Dejstva, da mala lutkarska gledališča žanjejo uspehe s
svojimi predstavami pri nas in v tujini, “veliki botri” namreč ne morejo požreti. Take predstave razglasijo za “ništrce”, selektorja za bedaka, svoje predstave za genialne in... spet je vse po starem. Iz istega razloga Klemenčičevih dnevov mediji sploh niso spremljali. No, konec prvega bienala “se je zgodil” v Ljubljani, in sicer tako, da nas je deset ali petnajst lutkarjev grizlo piškote in prosjačilo za vino pred vhodom v LGL. Kljub vsemu pa v Klemenčičeve (Kremenčkove) dneve še vedno verjamem.
Jabadabadu!
Brane Vižintin, lutkar
NE VRAG, LE SOSED NAJ BO MEJAK
KI estrpna in agresivna
IXI hrvaška politika do slovenske države, ki ignorira naše zakonite pravice do pristopa na odprto morje, prisvajanje naših krajev in vasi na območju piranske katastrske občine, kakor nezakonito prisvajanje Štrigove z okolico tja do Železne gore, sečnja naših gozdov, prepoved petja v slovenščini ter sploh slovenske besede v župniji Štri-gova, ki je bila doslej v praksi in vsakdanjem življenju utečena govorna in komunikativna oblika med našimi Slovenci onkraj umetne meje, ki še zmeraj ni urejena, pa čeprav je sveti oče in Vatikan obe župniji, Razkrižje in Štrigova v celoti priključil mariborski škofiji, kar je razvidno iz samega dokumenta.
Ponosen sem na slovenski državni zbor in poslance, ki se zavedajo zgodovinskega trenutka in usode, ki jo bodo s svojimi pokončnimi odločitvami izvrševali tudi v prihodnje in odstranili iz svojih vrst kapitulante ter meše-tarje, ki delajo v škodo slovenskemu narodu. Tudi Italijanom je potrebno reči, da so se kot država v času II. svetovne vojne borili kot Nezavisna država Hr-vatska na napačni strani (poraženi fašistični koaliciji: Rim -Berlin - Tokio).
Nedavno srečanje antifašistov v Celju je imelo svoj pozitivni pomen. Poslanci in večinski
delež državljanov Slovenije se zaveda dolgoletnih bojev Slovencev ter ostalih rodoljubov, borcev za mir, ki so ga skozi tri pomembne vojne izbojevali odločni in pogumni rodovi našega naroda, ko so sledili duh generala Maistra, Prešerna, Slomška, Cankarja, Gregorčiča ter ostalih zaslužnih mož našega naroda.
V spomin na njih in lastne odgovornosti za prihodnost, si izberimo voditelje, katerih dela nas bodo krasila.
Lenart Horvatič, Polule
ODGOVOR NA ODPRTO PISMO MINISTRU VOLJČU
V zvezi z vprašanji o okoliščinah smrti pokojne Bernarde Straser, ki jih je 5. oktobra 1994 naslovil na ministra Voljča g. Martin Vereš, Ministrstvo za zdravje sporoča, da je vprašanja poslalo Zdravniški zbornici Slovenije, v katere pristojnost sodijo. Pa lepo pozdravljeni!
Dr. Božidar Voljč, minister
DELATI POLITIKO
f^eljani smo leta '90 močno
V/zakorakali na politično sceno mlade Slovenije. Spomnimo se, koliko poslancev smo imeli takrat v novem demokratičnem parlamentu!
Res je, da so mnogi prišli v “posvečeno” hišo demokracije povsem brez zaslug in prizadevanja. Biti anti - oziroma a -komunistično razpoložen je za ne tako davne čase bilo pač dovolj. Da se pa politika dela in da zahteva razumen pogled, primerno angažiranje in pošten odnos do kolegov, predvsem pa do volivcev, tega mnogi v novih strankah pač še ne razumejo.
Ni čudo, da so tako v osnovi pogrnile vse samozadovoljne stranke. Še huje: nove stranke, ne da niso delale politike, zadnji dve leti so krepko asistirale celjski liberalni demokraciji in
samo čakale na predloge materialov občinskih struktur. V zadnjih dveh letih niso dale ene same spodbude za razvoj Celja. In v istem obdobju: nobena kadrovska potreba v Celju ni bila zapolnjena z ustreznim kadrom iz desnice.
Neizpodbiten vtis je, da so ljudje iz “desnice” po odstranitvi prvega celjskega demokratično izvoljenega izvršnika zasedli položaje, za katere so vedeli, da jim bodo prinašali zgolj osebne koristi. Vendar - to je že druga zgodba. Odgovornost do volivcev oziroma odgovornost nasploh je pa tako terminus, ki ga ti ljudje še dolgo ne bodo poznali.
In ker lebdijo le zase in za podporo liberalni demokraciji, niso v stanju, da bi delali politiko!
Nov zakon o lokalni samoupravi za (nekdanje?) območje Celja je rezultat političnega lebdenja guasi desnice. Nobenega dvoma ni, da se je za ohranitev sedanjega statusa Celja v Državnem zboru zavzela le združena lista, t.i. komunisti. Ko jim to priznavamo, ne vlečemo z njimi ideoloških potez. Dejstvo je, da se s svojim glasovanjem zavedajo osrednje vloge Celja v tem slovenskem prostoru in zaznavajo celjsko vlogo in pomen.
Politična preigravanja liberalov in krščanskih so jim bila pri glasovanju tuja. Glede na odziv ljudstva iz vse Slovenije pa je tako jasno, da je liberalno - krščansko kupčkanje občine ne samo vrhunska manipulacija volivcev, ampak predstavlja skrajno neodgovoren pristop poslancev Državnega zbora do problematike,ki je ne poznajo.
Njihov zakon o lokalni samoupravi je podoben Peterletovemu predlogu dr. Umeka za zunanjega ministra. Sicer sposoben in ugleden tehnični strokovnjak, vendar nikakor primeren za zahtevno funkcijo zunanjega ministra.
To ne pomeni “delati” politiko, to je mečkanje! In že predolgo nekateri mečkajo.
Kot se je pokazala aktivnost “komunistov” v zavzemanju za Celje, njihov glas pa je v celoti podprla celjska skupščina, tako se ti zavzemajo za socialno pravično Slovenijo.
Kaj pa “desnica”? Se drži zgolj reka: Naj ne ve levica, kaj počne desnica?
Silvester Drevenšek
Forum
7
Izstrelitev predmeta iz Zemlje na Luno je možna na dva načina
1.	ZNANSTVENO - FANTASTIČNI:
z jules-vernovsko “fračo” (dolgim topom)
2.	RESNO:
z drago “naša” vrhunsko tehnologijo.
...Izstrelitev Slovenije... je potekala po prvem scenariju:
a.) nestrpni intelektualci si izmislijo Noro revijo b.) France Bučar se šverca v Strassbourgc. i zahodne sosede podarijo Sloveniji nekaj medijske vžigalne vrvice d.) prižge se tempirana bomba, ki razstreli Balkan e.) sestavne dele odnese vsaksebi Slovenija leti v “načrtovani smeri”; ljudstvo v dekompresijski evforiji ploskag.) v začasnem območju brez gravitacije zavlada zakon “oceanskih globin” pospeška je konec in razstreljeni sestavni deli se postopno vračajo skupaj.
S
Ne-morala. razpad velikih sistemov in držav nikdar ne mine brez pretresov, po vrednosti enakih svetovni vojni. Zato je treba upoštevati pravilo s fronte: kadar frči granata nad glavo, lezi v hipu ploskoma na tla. Ko zadane granata tla, letijo drobci pod kotom 45 stopinj!
8
Varuh pravic
Nekaj pomembnejših določb konvencije
■	1. člen
Za namene te Konvencije izraz diskriminacija žensk označuje vsakršno razlikovanje, izključevanje ali omejevanje na podlagi spola, posledica ali namen česar je ogroziti ali onemogočiti ženskam priznavanje, uresničevanje ali uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ne glede na njihov zakonski stan, na podlagi enakopravnosti moških in žensk, na političnem, ekonomskem, socialnem, kulturnem, in državljanskem ali kateremkoli drugem področju.
■	2. člen
Države stranke obsojajo diskriminacijo žensk v vseh njenih oblikah in se strinjajo, da bodo z vsemi ustreznimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, nemudoma začele izvajati politiko odpravljanja diskriminacije žensk in se v ta namen zavezujejo:
a)	da bodo vključile načelo enakopravnosti moških in žensk v svoje ustave ali ustrezne zakone, če tega še niso storile, kot tudi, da bodo z zakoni ali drugimi ukrepi zagotovile uresničevanje tega načela v praksi;
b)	da bodo sprejele ustrezne zakonodajne in druge ukrepe, vključno s sankcijami (kjer bo to potrebno), ki prepovedujejo vse oblike diskriminacije žensk;
c)	da bodo uvedle pravno varstvo pravic žensk na enakopravni osnovi z 'moškimi in prek pristojnih domačih sodišč in drugih ustanov zagotovile dejansko varstvo žensk pred vsakim diskriminacijskim postopkom;
d)	da se bodo vzdržale vsakega postopka ali prakse diskriminacije žensk in zagotovile, da bodo javni organi in ustanove ravnali v skladu s to obveznostjo;
e)	da bodo ukrenile vse potrebno za odpravo diskriminacije žensk po katerikoli osebi, orga-
nizaciji ali podjetju;
f)	da bodo sprejele vse potrebne ukrepe, vštevši zakonodajne, za spremembo ali odpravo veljavnih zakonov, predpisov, običajev in praks, s katerimi se diskriminirajo ženske;
g)	da bodo razveljavile vse
nodajnimi, za preprečevanje vseh oblik trgovine z ženskami ter izkoriščanja prostitucije žensk.
■ 7. člen
Države stranke bodo sprejele
vah in javnih referendumih in so voljene v vsa telesa, ki se volijo z javnimi volitvami; da zavzemajo vodilne položaje ter opravljajo vse javne funkcije na vseh ravneh oblasti;
c)	da sodelujejo pri delu nevladnih organizacij in društev,
notranje kazenske določbe, s katerimi se diskriminirajo ženske.
■ 6. člen
Države stranke bodo sprejele vse ukrepe, vključno z zako-
vse potrebne ukrepe za odpravo diskriminacije žensk v političnem in javnem življenju države, predvsem pa morajo ženskam pod enakimi pogoji kot moškim zagotoviti pravico:
a)	da glasujejo na vseh volit-
ki se ukvarjajo z javnim in političnim življenjem v državi.
■ 11. člen
Države stranke bodo sprejele vse potrebne ukrepe za odpravo diskriminacije žensk na področju
Varuh pravic
o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk
zaposlovanja, da bi jim bile na podlagi enakopravnosti moških in žensk zagotovljene enake pravice, zlasti:
a)	pravica do dela kot neodtujljiva pravica vseh ljudi;
b)	pravica do enakih možnosti za zaposlitev, vštevši tudi uporabo enakih meril pri izbiri kandidatov za delovno mesto;
c)	pravica do svobodne izbire poklica in zaposlitve, pravica do napredovanja, varnosti zaposlitve in vse pravice ter pogoji, ki izvirajo iz dela, kot tudi pravica do strokovnega usposabljanja in prekvalifikacije, vključno z učenjem v gospodarstvu, višjim strokovnim usposabljanjem in občasnim dodatnim usposabljanjem;
d)	pravica do enake nagrade,
vključno z drugimi pravicami iz zaposlitve, kot tudi do enake obravnave za enako delo in enake obravnave pri oceni kvalitete dela;
e)	pravica do socialne varnosti, zlasti v primeru upokojitve, nezaposlenosti, bolezni, invalidnosti, starosti in druge vrste nesposobnosti za delo, kot tudi pravica do plačanega dopusta;
f)	pravica do zdravstvenega varstva in varstva pri delu, vštevši tudi varstvo bioloških in reproduktivnih funkcij ženske.
Da bi preprečile .diskriminacijo žensk zaradi sklenitve zakonske zveze ali materinstva in zagotovile njihovo dejansko pravico do dela, bodo države stra-
nke sprejele ustrezne ukrepe:
a)	za prepoved odpovedi zaradi nosečnosti ali porodniškega dopusta in diskriminacije pri odpuščanju z dela zaradi zakonskega stanu, za kar bodo predvidele tudi sankcije;
b)	za uvedbo plačanega porodniškega dopusta ali podobnih socialnih pravic, ne da bi pri tem izgubile pravico do prejšnjega delovnega mesta, prejemkov na podlagi delovne dobe in socialnih prejemkov;
c)	za spodbujanje zagotavljanja potrebnih pomožnih družbenih služb, da bi bilo staršem omogočeno, da svoje družinske obveznosti uskladijo z obveznostmi na delovnem mestu in udejstvovanju v družbenem življenju (...);
d)	za zagotovitev posebnega
varstva žensk med nosečnostjo na tistih delovnih mestih, za katera je dokazano, da nosečnicam škodujejo (...).
■ 15. člen
Države stranke bodo ženskam priznale enakopravnost pred zakonom.
Države stranke bodo priznale ženskam enako pravno sposobnost v civilnih zadevah kot moškim in jim bodo namenile enake možnosti zanjo (...).
Države stranke soglašajo, da se vse pogodbe in vsi drugi civilnopravni instrumenti, katerih pravni učinek ima namen omejiti pravno sposobnost žensk, štejejo za nične.
"TT onvencija o odpravi vseh 1-4. oblik diskriminacije žensk,
.JL \\..ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. 12. 1979 z resolucijo 34/180 (leta 1981 jo je ratificirala nekdanja Jugoslavija, njeno nasledstvo pa je potrdil tudi slovenski parlament), ni naslovljena le na nerazvite države, torej tiste, katerih notranji ustroj bi le težko označili za demokratičnega, pač pa bolj kot se zdi zadeva tudi razvite demokratične družbe. Temeljne pravice in svoboščine žensk sodijo namreč v tisto kategorijo človekovih pravic, ki jih je moč kršiti tudi v tradicionalno demokratičnih državah. Kot primer lahko navedemo Švico, ki slovi kot ena najbolj demokratičnih držav na svetu, kljub temu pa so Švicarke dobile volilno pravico šele v začetku sedemdesetih, v nemško govorečih kantonih Uri in Appenzell, ki poznata in prakticirata institut javnega vsekan-tonskega referendumskega odločanja (landsgemeinde), pa šele leta 1989.
Seveda predstavlja dandanes v Evropi tovrstna diskriminacija žen-
skega dela populacije le eksotičen eksemplar, ki ga je moč predstaviti le kot statistično zanimivost. Neprimerno več je primerov latentne diskriminacije žensk, ki se kaže predvsem v neuravnoteženosti med številčnostjo ženske populacije ter prisotnostjo predstavnic te populacije v javnem življenju. Ko je odbor za človekove pravice Zdru-ženih narodov pred nekaj tedni prvič vzel pod lupo dogajanje v Sloveniji, je izrazil nezadovoljstvo ravno zaradi tovrstnih neskladij. Slovenski predstavniki so se seveda pokesali in gospodom iz Odbora obljubili izboljšanje razmer, če bo potrebno tudi z uvajanjem t.i. afirmativne politike zaposlovanja, ki naj bi predstavnicam ženske populacije zagotavljala prednost pri zaposlovanju v javnem sektorju.
Tovrstni upravni ukrepi so seveda nadvse hvalevredni, žal pa kljub svoji filantropični naravi ne odpravljajo temeljnih razlogov za diskriminacijo žensk. Ti se namreč skrivajo v stopnji obče in politične kulture v družbi. Gre namreč za civi-lizacijski in ne za politični problem. Cela vrsta sred-
njeveropskih držav, med njimi Avstrija, Švica in Slovenija, se kljub svoji deklarativni demokratičnosti srečuje s problemom tradicionalističnega pojmovanja spolov in razlik med njima. Tovrstno ponotranjanje preživelih družbenih, deloma pa tudi religioznih vzorcev, temelji na prikriti ruralnosti omenjenih družb, katerim (za razliko od Nizozemske, Nemčije in držav s severa Evrope) niti libertatska vrenja v sedemdesetih in osemdesetih niso mogla do živega.
Emancipacija ženske populacije v modernih družbah torej ni spopad med libertati iz vrst civilne družbe in že po naravi nedemokratično državo. Prej gre za spopad med libertati in konzervativci, pri čemer velja poudariti, da slednjih ne predstavljajo le moški, ki, predpostavljajmo, žensko pojmujejo kot uporabno domačo žival, temveč tudi tiste predstavnice ženske populacije, ki so se s to vlogo brezrezervno sprijaznile. In teh ni prav malo.
G. K.
Zakulisje
10
■ Mag. Konrad Kolšek: Tako mislim (1)
Partnerstvo za mir in Slovenija
Spremenjena Evropa
Evropa je zadnja leta na vseh področjih doživela ogromne spremembe. Rušenje berlinskega zidu kot simbolne meje dveh svetovnih ideološko-političnih in vojnih grupacij je pravzaprav čez noč povezalo obe nemški državi, kjer nastaja nova evropska sila, ki jo spoštujeta svet in tudi ZDA. Socializem kot svetovni proces se ruši, nastajajo številne nove države z demokratično družbeno ureditvijo in tako spreminjajo politični zemljevid Evrope in s tem tudi sveta. Vse to povzroča, da se ruši močna vojaška organizacija socialističnih držav - Varšavski pakt. Formiranje številnih novih držav povečuje 'število nuklearnih sil na svetu (Ukrajina, Severna Koreja).
Razbijanje Jugoslavije je sprožilo na Balkanu nacionalno - meščansko vojno z vsemi verskimi in drugimi posledicami. ta vojna že tri leta grozi nacionalnim in ostalim interesom zahodne Evrope. Novi dogodki, tehnično -tehnološki dosežki in gospodarski napredek na svetovni ravni vplivajo na močne države, ki v interesu svojega razcveta na vse načine ukrepajo in oblikujejo v Evropi in v svetu nove ekonomske grupacije (Evropska skupnost, Višegrajska grupa, Vzhodna Evropa itd.). V svetu je vse bolj prisotna strategija integracije, predvsem ekonomske, k temu pa sodi vse bolj poglobljeno razmišljanje o varnostno - obrambnem organiziranju v prihodnosti.
Vse to spreminja obličje Evrope in bistveno vpliva na svet. Dogajanja nedvoumno kažejo na glavne svetovne moči, danes skoncentrirane na političnem, ekonomskem in vojaškem planu. Zdi se, da vedno aktualna misel, da nič ni bolj kot vojska odvisno od ekonomskega faktorja, dobiva konec dvajsetega stoletja vse večji pomen. Vojaški faktor vsestransko sledi ekonomskemu napredku, odraža njegove spremembe in si prizadeva, da bi se organizirano vključil
v nova ekonomska razmerja. Merila integracije pa so še nedorečena. Toda bistvena vprašanja, kot so sodelovanje, obveznosti, odgovornosti, funkcionalnost posameznih sistemov, -so nenehno na dnevnem redu bodisi na evropski bodisi na svetovni ravni.
V spremenjenih razmerah v Evropi ostaja NATO sam, brez svojega glavnega nasprotnika Sovjetske zveze in Varšavskega pakta. V strateško doktrinarnih stališčih nastaja prazen prostor, kar
med drugimi problemi nujno zahteva spremembe v organizaciji NATO, in sicer v vseh pomembnih vprašanjih. Z odhodom ruskih enot iz centralne Evrope nastaja povsem spremenjena situacija. Članice NATO se že dalj časa pripravljajo na 21. stoletje. Prehod v mirnejše vode s koncem hladne vojne, spremenjenim razmerjem moči, razpustitvijo VU, a hkrati še vedno močno prisotnim vojaškim faktorjem v svetu, ne pomenijo, da je konec potrebe po ravnotežju moči.
Nastale spremembe v svetu in še zlasti v Evropi, izražene tendence demokratizacije družbe, napredek v odnosih med državami in v borbi za mir sočasno postavljajo pred svetovne sile in OZN vprašanje, kako postaviti varnostno - obrambni sistem v novih pogojih, ne le v posameznih državah, ampak širše v grupaciji držav in skupnosti, ki se že zarisujejo kot Evropska unija in podobno.
Evropska unija je že nekaj časa aktualno vprašanje, vendar še vedno br,ez večjega vpliva na evropske tokove. Organiziranje in vloga varnostno - obrambnega sistema pa sta za zdaj odprto in nejasno vprašanje. Zato iščejo odgovore na zelo pomembna vprašanja, kot so: učinkovitost OZN in njenih organov, optimalne varnostne strukture, novosti v mednarodnem pravu, novi momenti diplomacije in podobno. Vse to je treba šteti
Zakulisje
11
med pozitivne tendence v svetovnih razmerah, njihova realizacija pa je odvisna od številnih dejavnikov. Zato ni naključje, da se razen redkih izjem povsod po svetu na varnostno - obrambnem planu lotevajo reorganizacije in priprave armad za vstop v 21. stoletje, pri čemer upoštevajo nove politične momente, tehnično - tehnološki razvoj in s tem napredek vojaške misli in ostalega.
Razporeditev moči v svetu, stanje političnih in diplomatskih odnosov, nove ekonomske grupacije, vse večje 'angažiranje OZN v reševanju svetovnih problemov in vse večje angažiranja številnih diplomatskih in mirovnih posrednikov, kažejo, da so v bližnji prihodnosti svetovne vojne, velike agresije (deli kontinenta) skupine držav in podobno le malo verjetne. Vendar ne gre pozabiti dejstva, da so v številnih državah in regijah prisotni nacionalni, etnični, socialni in drugi problemi, ki predstavljajo latentno nevarnost za mir. Spričo tega je v prihodnosti bolj realno pričakovati regionalne, lokalne vojne, nacionalne - etnične spopade. V tem smislu vidi NATO svojo večjo vlogo v prihodnosti.
Prisotnost OZN na svetovnem prizorišču v reševanju perečih problemov in v borbi za mir je očitna. V teh posegih je kot sila OZN vedno bolj prisoten NATO, za zdaj vsaj v Evropi. NATO kot blokovska vojaška organizacija v preteklosti danes vse bolj postaja vojaško -politična grupacija za miroljubna ukrepanja in rešitve pod okriljem OZN. Takšne spremembe in odnos so normalni in pravilni, če upoštevamo, da je bilo od 196 deklariranih držav sveta v letu 1993 181 držav ali 92,3 odstotka držav članic OZN
in kot take jih je treba upoštevati z njihovimi številnimi problemi. V NATO se zavedajo, da so pred njimi, če želijo postati svetovna mirovna vojaška organizacija pod okriljem OZN, številne organizacijske spremembe. Tu mislimo na partnerstvo za mir (PzM), odnose znotraj članic vojaško - politične organizacije na eni strani in
proti vzhodu. Indikativni so številni kontakti diplomatskih predstavništev, konsultacije o pomembnih vprašanjih, stališča do problemov, prvi kontakti v PzM, dogovarjanja za posebne akcije in delitev vlog, dogovarjanja za stališča OZN in podobno.
Vse to kaže, da Evropa “riše” novo politično - ekonomsko karto starega kon-
ke posamezne države ustrezno vojno organizacijo. Za NATO to pomeni: doziranje namenov NATO, obstoj sil za hitro posredovanje (intervencijo), to zahteva reševanje problema premičnosti, ustrezno organizacijo vodenja in poveljevanja in organiziran sistem medsebojnega odnosa z državami, s katerimi ima utemeljen odnos in med-
odnose s pridruženimi članicami in državami partnericami na drugi strani, to pa postavlja nov odnos in ima značilen pomen. Rečemo lahko, da so ti odnosi in te relacije še v povojih. V praksi v tem smislu še na začetku niso.
Zavedajoč se svoje prihodnosti, posebnega stanja odnosov in politike v svetu, se NATO vse bolj odpira
tinenta. S spoštovanjem Temeljne listine OZN, Deklaracije KEVS-a in mednarodnih pravnih normativov, mora tudi NATO na prvo mesto postaviti politično rešitev vsakega problema, ne glede na obseg ali zapletenost. Takšen odnos do mednarodnih problemov zahteva od strategije OZN, Evropske skupnosti in globalne doktrine, kakor tudi od vsa-
sebojne obveznosti kot funkcionalno in efikasno rešitev.
Predstavniki NATO vsestransko ocenjujejo in cenijo realnost zahtev in potreb z,a širitev zdajšnje organizacije NATO, kakršna naj bi bila njena funkcionalnost v upoštevanju novih odnosov med NATO in OZN.
Se nadaljuje
12
Zakulisje
Diplomatski poobedek
U.S. PREDLOG:	NEMŠKI PREDLOG:
KOMPROMISNI PREDLOG:
'
DOTOLČENA
KROVENIJA
VELIKA SRBIJA
FASIRANA MAKEDONIJA'
ce
nas
Gadafi: Vržimo Izraelce v morje!
Mubarak: Združimo Arabce!
Peres: Dunaju bomo oprostili holokaust, sprejme Evropa.
Clinton (s Peresovim glasom): Ljubljana je bliže Beogradu kot Dunaju.
Kinkel (z Janšovim glasom): Klinc gleda Turke!
Zlobec (z Jašpvim glasom): Gorje ti moja vas,
gorje, narod, željan linča - zabode handžar mu v srce.
Šuštar: (se pripravlja, da posadi lipo sprave z Nemci in se še obotavlja, da blagoslovi križarje proti Turkom).
Turki: (beri: bosanski Muslimani) disciplinirano skačejo v ogenj.
Tudjman: Krajino in Piranski zaliv za Hercegbosno!
Miloševič: O.K.
Kučan: (molči).
Morala: Danes so sanje, jutri bo Nightmare...
Zakulisje
13
Pristni socializem in zeleni pes
polnijo državni proračun, delajo za pokojnine najmlajših upokojencev v Evropi in plačujejo komisarske birokrate, da jih zmerjajo in lisičijo.
Na novem desettisočaku bo upodobljen Ivan Cankar. To je najlepši način, da ga delavcem priskutijo, kajti zelo
V	četrtek (6. oktobra 1994) se je drugi televizijski dnevnik zaključil s poročilom o milanski modni reviji, prevladovale bodo svetle, rožnate in bele barve itd.
Poročila o štrajkih v Sloveniji ni bilo.
Pa vendar so prometni znaki pred Domžalami preš-pricani z grafiti - LDS, fašisti in na fasadi ljubljanske Avto-montaže piše enako, kakor v Mariboru: Dajte nam plače, naši otroci so lačni!
Samo zelo nespametna oblast s takšno grobo vehemenco pritiska slovenski delavski razred ob zid, da je le še vprašanje časa, kdaj bo čisto ponorel (to se s stališča teorije sicer junaško sliši, vendar slovenski delavci tega filma ne bodo videli: konkurenčno - “različni” - sindikati so zato brez skupnega imenovalca, da zdribljajo vsak začetek resne socialne diskusije v Sloveniji).
Se večji absurd je, da moramo časopis takoj plačati, banke zaračunavajo dajanje informacij, čeprav vrtijo denar varčevalcev, davke je treba poravnati in birokrate v državni upravi plačati, ni pa treba redno izplačati delavcem mezd. Zato delajo po nekaj mesecev zastonj.
Ad aspera per absurdum.
V	tem močvirju ni levega krokodila, zato je ugibanje o tem, katera stranka v Sloveniji je leva, čisto sprenevedanje. Vse so “leve”. Razen levičarskega katolicizma v tem trenutku v Sloveniji ničesar ni, kar
je podobno organiziranemu nasilju delavskega razreda.
Medtem se osrednja politična stranka in njena satelita mrzlično sprašujejo, kako vdihniti slovenskemu liberalizmu socialno dušo?
Jalov posel: ni mogoče.
Zakaj?
Zato, ker je ta oblast že opetnajstila ljudi z učinkovito prevaro: “trde” tovarne zamenjujejo z “mehkimi” certifikati in v zameno za izgubljena južna tržišča izdaja potrdila o državljanstvu, ki je - če natančno premislite -pravzaprav samo pasja znamkica za okoli vratu.
Nečesa bolj prismuknjenega svet še ni videl.
Včasih zabrli lučka predsedniku države kakor kakšen oddaljen spomin na polno “baterijo”. Nato se vpraša, kakšno vizijo ima pravzaprav Slovenija?
Če bi s kredo narisal okoli sebe krog in požegnal svoje svetovalce, da se poberejo, od koder so se vzeli, bi najbrž ugotovil, da je ves vic v smotrih.
Samo pristni socializem je obseden z vizijo, ki jo propagira s pomočjo velikih plakatov ob cestah. Zasleduje imaginarni red, ki ga hoče uresničiti in pri tem prekucniti svet. Kapitalizem zalezuje smotre, torej nekaj, kar že obstoji. Ker pa mora biti prekopicevanja enkrat konec, je tudi plakatni socializem kratkega veka, medtem ko smotri vselej ostanejo.
To bi še Slovenci razumeli, ker smo iz takega testa, da se radi nahajamo v središču sveta, ki se okrog nas stalno spreminja, vendar moramo ob tem sami ostati nespremenjeni.
Zato delavcem ni mogoče zameriti, da preklinjajo in pišejo grafite, ker navsezadnje
malo jih bo, ki ga bodo videli, kaj šele imeli.
Grafit - Ti, ki si delal, tvoje je delo - je treba namreč pozabiti.
Kasneje, ko se strasti umirijo, naj brokerji (mešetarji) napišejo študijo o vplivu certifikatov na avtorja tega popularnega vrhniškega grafita. Vse je namreč možno. Tudi zelen pes.
To hišo je treba podreti. Podobna je razmajanemu gradu Grad v Pomurju: malo strehe je na novo pokrite, ostala se udira, nekaj družin tolče revščino poleg neprepričljive zgodovinske zbirke, pod enim obokom je grafit Tito, tvoja omladina..., na drugem Da zdravstvujet kra-snaja armija.
Slovenija v malem.
Milan Meden
Zakulisje
14
■ V kaj se sprevrže revolucija devetdesetih
Homage Metelkovi
Pravzaprav je bilo s koncem šestdesetih in sedemdesetih let, ko je uporništva naveličana generacija uničila duha v tistih, ki so šele prihajali, le malo priložnosti za revolucijo. “Sezdesetosmaši” so magistrirali, doktorirali in dobili otroke. Ob prebiranju referatov, pisanju knjig in pripovedovanju otroških pravljic so postali prestari in preutrujeni za prekucništvo.
Osemdeseta niso naplavila nobene nove gverilske generacije, devetdeseta pa so nam vrnila duhovne očete iz šestdesetih. Marsikateri med njimi so danes že dedki. Iz podeželskih komun, kjer so sadili krompir in konopljo, so se preselili v mesta in se navdušili za urbano kulturo. Ugotovili so, da Magistrat, gasilski dom, World trade center, folklorna skupina in pevski zbor Še niso mesto. Našli so novo poslanstvo: urbanizirati provinco.
Prebujati so se začeli tudi tisti mladci in mladenke, ki so po garažah, kleteh in domačih dvoriščih ustvarjali avantgardo in pridelovali bioprehrano. Prilezli so iz kuloarjev in zahtevali svoj prostor pod soncem.
“Sezdesetosmaši” so v akademskih diskurzih iskali odgovor na vprašanje o
civilni družbi in njenih iniciativah. Ali civilna družba pri nas sploh obstaja? Ali je živa ali mrtva? Zakaj ni preživela? Verjetno se nikjer drugje, kjer to civilno družbo dejansko živijo, z njo niso toliko ukvarjali in o njej toliko pisali. Pri nas pa se je na to temo rodil svojevrsten
METELKOVA - Tromatism
paradoks. Vsi vprek so zatrjevali, da civilna družba ne obstaja, da so njeni zadnji akteriji že zdavnaj prestopili v politiko, razprave na to temo pa so nadaljevali. Toliko besed o nečem, česar naj ne bi bilo.
Nič čudnega torej, da so lansko jesen ob zasedbi Metelkove navdušeno zapisali: kakšno olajšanje. Vsi od spodaj torej še niso prilezli na vrh. Ne vem, ali so tisti, ki so lanske deževne septembrske noči lezli čez ograjo na Masarykovi razmišljali o civilni družbi, o avtonomni družbeni sferi, o neinstitucionaliziranem socialnem modelu, o neodvisni intelektualni in kulturni produkciji in o vsem, kar se jim je kasneje zareklo in zapisalo. Gotovo pa se jim je zdelo, da ne smejo zamuditi priložnosti za revolucijo, še posebno zato ne, ker so jih “sezdesetosmaši" tako enoglasno podprli.
Vprašanje Metelkove je bila po dolgem času tema, o kateri so se vsi strinjali. Tudi, če bi kdo izmed njih zasedbe ne odbraval, tega že zaradi svoje zgodovine ne bi mogel javno razglasiti. Tako je vsak izmed njih napisal ali povedal vsaj en prijazen stavek. Koliko zanosa in pozitivne energije! Tisti, ki so premočeni lezli čez planke, so dobili potrditev, njihovi učitelji pa. so zadovoljno prikimavali.
Kar se je zgodilo potem, je vsem dobro znano. Revolucija je predolgo trajala in revolucionarji so se izčrpali in naveličali. Nekateri so se od vsega skupaj distancirali. Ni se jim več ljubilo prenašati vlage in mraza in drug drugega. Kmalu je prenehalo tudi zanimanje medijev, ki so poslušno pošiljali svoje novinarje Po enem letu na Metelkovi ni čutiti več niti sledov kakršnekoli revolucije, ostali so tisti, ki nimajo kam iti in tisti, ki tam delajo in mislijo resno. Nekatere je v enem letu zapustil strah pred institucijami in ozdravili so se tudi marsikaterih drugih fobij. Ustanavljajo svoje lastne institucije in postavljajo svoje lastne direktorje. Ugotovili so, da je preveč svobode lahko oteževalna okoliščina. Prazen prostor je treba napolniti z vsebino, vse ostalo je drugotnega pomena.
Erika Repovž
Zakulisje
15
Oglašam se v zvezi z objavo članka “Soros na preizkušnji”: Rad bi ga namreč dopolnil in tudi pojasnil drugače, kot je bilo zapisano. Objavljeno izjavo sem namreč napisal kot interno informacijo za uredništvo Nove dobe in pri pisanju nisem pričakoval, da jo bo g. Ivan Krive tudi objavil. Besedilo je nepregledno, saj je na dveh straneh težko zajeti celotno dogajanje dveh let.
Kar je bilo objavljeno, je pač bilo - dogajanje se da predstaviti na tak ali drugačen način.
Soros na preizkušnji II.
OSF fondacije si po lastnih besedah prizadevajo za razvoj demokracije v državah v vzhodni in srednji Evropi: “Fondacije si prizadevajo za izboljšanje kakovosti življenja, tako da pomagajo posameznikom pri izobraževanju in spodbujajo razvoj celotnega izobraževalnega sistema; pomagajo pri vzpostavljanju kulturnega in političnega pluralizma; podpirajo spremembe gospodarskega sistema in spodbujajo posamezna podjetja in tržno gospodarstvo” (iz predstavitvenega dopisa OSF Slovenia, Ljubljana, 25. maj 1992). Svetli cilji so lepo zastavljeni, popolnoma drugo vprašanje pa je, kako se izvajajo. Od organizacije, ki si kot svoje cilje postavlja takšna, zelo humana in dobrodošla načela, je pričakovati, da bi se jih tudi pri svojem delovanju držala. Pa se jih drži le v predstavitvah dejavnosti za javnost ali v poročilih za finančni vir.
Zaposleni v fondacijah živijo od svojega dela in za svoj obstoj in obstoj/ upravičenost fondacije potrebujejo projekte, na osnovi katerih imajo odobrena finančna sredstva. Stvar njihove iznajdljivosti je, kako do novih projektov priti. In najlažje je nove ideje in projekte poiskati v alternativnih virih, majhnih lokalnih medijih in posameznikih - pri virih, ki so kot po pravilu nemočni, da bi se lahko s pravnimi ali drugačnimi sredstvi uprli zlorabi njihovega dela. To je “življenjski fluid” fondacij, način njihovega obstoja.
Fondacija ne zagotavlja izvedbe projektov; za birokracijo fondacije so ti projekti le opravičilo za njihov obstoj. Delujejo po načelu “Vzemi, kar lahko, zase in svoje prijatelje, in zbeži”. Način delovanja sklada OSF Slovenija je perverzen in podoben Orwellovskemu Miniresu - Ministrstvu
resnice, ki skrbi za ohranjanje laži -tako tudi OSF v imenu žvišjih ciljev’ zadovoljuje le parcialne interese zaposlenih v skladu. To je še najbolj očitno v projektih družbenega pomena, kot je izgradnja infrastrukture za računalniške komunikacije: žalostno je, da tolikšna finančna sredstva, ki bodo temeljito porušila razmerja v svetu računalniških komunikacij, vodijo osebni in ne splošni interesi. Realnost je pač takšna in z gotovostjo lahko trdim, da sem bil v stikih s skladom naiven; kaj moremo, sem pač nasedel predstavitvi sklada. V človekovi naravi je, da si prisvaja, kar lahko (“Moral bi šele videti, kakšna mafija je v OSF Bolgarija”, tovariš Rastko Močnik, marec 1993), vendar pa si ljudje postavljamo moralne vrednote in žvišje cilje’ zato, da so naše vodilo, naši ideali in vrednote. Ideali, za katere
je vredno boriti.
V sodelovanju s fondacijo ni šlo ' za ideale: fondacija ima denar in ga lahko da. In požanje hvaležnost za vsako odobreno finančno podporo: za begunce, pri izdaji knjig ali pri plačilu vozovnic vsaj v eno smer. Izvajanje, projektov je zahtevnejša naloga: denar, ki ga lahko fondacija “vloži” v določeno obstoječo dejavnost, lahko temeljito poseže v obstoječe razmere, pa naj so dobre ali slabe. V teh primerih je zaželeno “javno” delovanje in podpora prosilcem pod enakimi pogoji, v istih okoliščinah.
Javnih razpisov za nabavo opreme nikoli ni bilo, pa bi bili za delovanje fondacije in njeno neomadeževanost nujni. Žalostno je opazovati, kako se nepotistično financiranje posameznih podjetij v besednjaku sklada imenuje “skrb za družbeni interes”.
Po zapisnikih upravnega odbora OSF od časa njihovega nastanka do danes se da ugotoviti, kako vehe-
mentno in z lahkoto so potrjevali cel kup projektov, ki so ostali zgolj črka na papirju. Kje in kolikšna so sredstva, ki so bila s temi projekti pridobljena, ve le malokdo: vsekakor pa te informacije javnosti niso dostopne in morda tudi ne članom upravnega odbora, ki bdi nad delovanjem sklada.
Ne izpostavljam se rad, in to, kar počnem sedaj, je natanko to. In zato bi rad obrazložil moj nastop v Novi dobi: sodeloval sem v projektu vzpostavitve računalniškega omrežja v Sloveniji, v združenju SiNet, ki je na podlagi javnega razpisa zaprosilo za posojilo. Ni bilo odobreno, saj je sklad izvedel, da sem eden izmed skoraj štiridesetih sodelavcev združenja; moje ime je bilo dovolj dober argument za zavrnitev vsake prošnje združenja. In šele, ko so kot kakšna osnovna partijska celica zahtevali, da napišem in podpišem izjavo, s katero se zavezujem, da jih ne bom nikoli tožil, sem prvič poiskal pravno pomoč. Za pomoč, ne za napad. Za dobro ostalih sodelavcev sem se odpovedal mojemu delu; žal za sklad tudi to ni bilo dovolj.
Ne verjamem, da Slovenija potrebuje pomoč tovrstnih fondacij za vpeljavo demokracije - že zato, ker je splošen nivo spoštovanja družbenih pravil v Sloveniji kljub vsem aferam dovolj velik, da bi lahko predavali osnove demokracije v vsakem Skladu za Odprto Družbo. Za razvoj demokracije pa bi bilo bolje, da tega sklada nikoli ne bi bilo. In ne nazadnje: kje in kako je delovanje sklada OSF Slovenija, ki je pri nas prisoten od maja 1992, sploh vidno, razen farne, govoric in časopisnih vestičk?

Rajko Majcen
Zakulisje
16
PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODO VINO - 1991 - Razprodaja - SCONTO - Aus
Mir na Balkanu ni utopija!
Hvaležen sem uredništvu Nove dobe, ki je 21. septembra objavila celotno pridigo, ki jo je imel papež Janez Pavel II. v Zagrebu na hipodromu dne 11. septembra. Ta pridiga je izjemno pomembna za vse slovanske narode na Balkanu, ki se še vedno uničujejo v bratomorni vojni. Skoda, da so drugi časopisi (celo verski) objavili samo drobce tega preroškega papeževega nagovora. Mnogi Slovenci smo bili presenečeni, da naša televizija ni imela neposrednega prenosa tega tako pomembnega dogodka v sosednji državi. Za boljše odnose s Hrvaško bo potrebno upoštevati tudi čisto psihološke momente, ki jih nekateri naši politiki prevečkrat zanemarjajo.
vojne. Papež, ki kot Slovan dobro pozna situacijo južnoslovanskih narodov, je podal možno rešitev z beSfcdami: “Hitro in nujno je treba zbrati skupaj vse tisto, kar združuje - in tega ni malo - in s tem graditi nove perspektive bratske solidarnosti. MIR NA BALKANU NI UTOPIJA!... Narodi teh krajev so se med seboj skozi stoletja sprejemali, uresničevali so raznovrstne izmenjave na področju umetnosti, jezika, pisave, kulturnega ljudskega bogastva...”
Koliko prijateljskih vezi je bilo stkanih v tisočletni 'zgodovini slovanskih narodov, ki sta jih z vsem srcem vzljubila že slovanska apostola Ciril in Metod. Kdor misli, da bo romanski
od nekih nemških duhovnikov zatožena papežu. Tedanji papež Hadrijan II. ni verjel nemškim spletkam in.podtikanjem in je v cerkvi Marije Snežne v Rimu slovesno potrdil slovanske bogoslužne knjige in hkrati priznal požrtvovalno delo teh junaških slovanskih apostolov.
Le kdo je kriv, da je med južnoslovanskimi narodi na Balkanu ponovno prišlo do tako strahotnega razdora? - Prav gotovo je temu botroval fanatizem posameznih ključnih političnih in vojaških funkcionarjev, ki niso hoteli nadaljevati prijateljskega sožitja med temi že po krvi sorodnimi narodi. Krščanska vera (po izjavi samega papeža) v svoji najpristnejši uresničitvi ni nikoli spodbujala
prilogi Dela dne 17. septembra. Prvak nacionalne stranke brez prepričljivih dokazov očita kardinalu Franju Kuhariču same laži in proglasi papežev obisk v Zagrebu za režiran spektakel na hipodromu. Milijonska množica ljudi prav gotovo ne bi prisluhnila Petrovemu nasledniku, če bi bile trditve g. Jelinčiča resnične. Velikanska škoda za naš narod je, da imamo ljudi, ki strahotno manipulirajo z resnico in z lažjo ter obrekovanjem jemljejo dobro ime naj večjim delavcem za mir, kot je na primer Janez Pavel II.
Glede nadškofa in kardinala Alojzija Stepinca naj bi g. Jelinčič prebral vsaj “Spomine” svetovno znanega umetnika Ivana Meštroviča. V omenjeni knjigi v slovenskem prevodu na strani 455 jasno piše, kako so kardinalu Stepincu rodnega brata ustrelili nacisti, ker je sodeloval s partizani.
• Na strani 442 pa Ivan Meš-trovič piše, kako se je poslovil v Zagrebu od kardinala Stepinca, ki ga ima g. Jelinčič za navadnega zločinca: “Naslednjega dne sem šel nadškofu povedat, da odhajam. Stepinac je sedel za pisalno mizo in je imel pred seboj majhen sveženj pisem, obtežen z ostrim, za pest velikim kamnom.
“Ta pozdrav sem pred nekaj dnevi dobil v rame od naših fašistov, ko sem se peljal z avtom. Ta pisma pa so grožnje Nemcev in ustašev. Napisana so v srbohrvaščini in nemščini, po vsebini pa skoraj enaka: “Vemo, da ste naš največji nasprotnik, vendar vedite, da vas bomo kljub vašemu rdečemu rimskemu pasu ubili sredi ulice kot psa, če boste še naprej govorili proti nam kot doslej.” Ne bodo me prestrašili, razbojniki,” je rekel Stepinac.
Odšla sva v salon in začel je tožiti in kritizirati ustaše,
Papež je za obisk naših sose- ali germanski svet rešitev za k nacionalistični nestrpnosti, ki dov izkoristil 900-letnico ustano- slovanske narode, naj le obudi zadnji čas pustoši tudi v slovi tve zagrebške nadškofije. V zgodovinski spomin. Kaj vse sta venski deželi, svoji pridigi je odkril nekatere morala na primer pretrpeti Z veliko zaskrbljenostjo in resnice, ki lahko rešijo slovanske zaradi nemškega despotstva že žalostjo sem premišljeval zapis narode iz objemov zlih demonov Ciril in Metod, ki sta bila celo g. Zmage Jelinčiča v sobotni
Zakulisje
17
verkauf - PRISPEVKI ZANOVEJŠO ZGODOVINO - 1991 - Razprodaja - SC
najbolj pa Paveliča in mladega Kvaternika.
“Mislite, da se vse te okrutnosti proti Srbom tudi sicer dogajajo s Paveličevo vednostjo?”
“Ne samo, da mislim, temveč sem prepričan, da se nič ne zgodi brez njegove vednosti in ukaza. To so razbojniki in blazneži, prav takšni kot Hitler.”
Ta Meštrovičev verodostojni zapis dovolj jasno pove, kakšna duhovna kapaciteta je bil kardinal Stepinac.
Voditelja nacionalne stranke strahotno motijo papeževe besede o sotočju Save in Donave. Papež Janez Pavel II. je namreč zelo bistroumno uporabil primer iz narave, kjer je velikokrat mnogo večja harmonija kakor v človeški družbi. Kakor reki Sava in Donava tečeta skozi več dežel in se srečujeta, tako naj bi se srečevali in prijateljsko sodelovali narodi na nemirnem Balkanu... Samo v sodelovanju in solidarnosti se bodo narodi Balkanskega polotoka lahko soočili z mnogimi problemi in jih rešili. Napredek in blagor narodov na Balkanu ima samo eno ime: Mir. Pisanje g. Jelinčiča pa ne usmerja slovenskega človeka k resnici in miru, ampak k laži, nemiru in sovraštvu.
Omenjeni pisec (Jelinčič) skrajno ponižujoče in neokusno izjavlja, da je papež izmomljal nekaj besed v skrotovičeni in izjemno zakomplicirani slovenščini. Ne vem, kako bi se obnesel g. Jelinčič, če bi moral na primer v Varšavi spregovoriti v poljskem jeziku, recimo, več milijonom Poljakov (to je metafora: tako in tako nam ni treba skrbeti, da bi prvak Jelinčič govoril kdaj takšni množici...). Kdor je gledal celoten papežev obisk preko televizije, se nikakor ne more strinjati z neresnično trditvijo g. Jelinčiča, ki proglasi sedanjega papeža za nepoznavalca hrvaškega jezika. Papež pri zares dolgem bogoslužju in pridigi v hrvatskem jeziku ni naredil nobene večje napake niti v izgovorjavi niti v
naglasu. V dvatisočletni zgodovini ni najbrž še nobenemu papežu uspelo obkrožiti toliko dežel in govoriti v tolikih jezikih kot ravno slovanskemu Karolu Woytili.
Papežev obisk v Zagrebu proglasi g. Jelinčič za veliko mani-
pulacijo hrvaškega klera. Tako objestno in brezobzirno izražanje ne sodi v naš čas, ki potrebuje miroljubnih politikov in delavcev za sožitje med vsemi narodi.
Naj sklenem z besedami iz
govora papeža Janeza Pavla II. 8. septembra v Castelgandolfu, ki je bil namenjen prebivalcem Sarajeva, Bosne in Hercegovine ter vsemu svetu: “Pridi, Sveti Duh! Kličemo te iz Sarajeva, mesta, kjer so napetosti med različnimi kulturami in narodi,
kjer je zagorel stenj, ki je na začetku stoletja povzročil drugo svetovno vojno, in kjer so se, na koncu drugega tisočletja, zgrnile podobne napetosti, ki lahko uničijo narode, katere je
zgodovina poklicala k sodelovanju in ubranem življenju...”
Ali torej hočemo našo slovensko državico uničiti z grobimi nacionalističnimi grožnjami? Slovenski narod je poklican k sodelovanju in ubranemu življenju z drugimi narodi. Maš-
čevanje, sovraštvo in vse vrste nestrpnosti pa nas vodijo v neizbežno civilizacijo smrti.
Maks Ipavec, ribniški dekan
18
Zakulisje
ONTO - Ausverkauf - PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO - 1991 -
Čigava je Istra
Polotok Istra je skozi stoletja menjal različne lastnike, zato je težko na enem mestu najti kar se da objektivno zapisano zgodovino. Vsaka oblast se je vedno trudila, da bi polotok prikazal kot soj. Žal je Istra bila v zgodovini vselej predmet političnih kupčij velikih in močnejših, vedno pa na škodo avtohtonega (slovenskega, hrvaškega in tudi italijanskega) prebivalstva.
Poglejmo nekaj dejstev in dodajmo nekaj novih kamenčkov, predvsem v nepopolno sliko (naj)novejšega obdobja Istre, od časa, ko je Istra postala del Avstro-ogrskega cesarstva!.
1.	Od leta 1815 Istra pripada Avstro-ogrski monarhiji, ki je tedaj segala globoko v ozemlje današnje Italije (Lombardije) in ki si je to ozemlje pridobila z vojno proti Napoleonu. Sele po letu 1848 se je začel hitrejši razvoj krajev v Isti, posebno sta napredovala Pulj - vojna pomorska luka in Trst - trgovska luka in ladjedelnica. Do leta 1915 je Istra tudi dobila železnico od Divače do Pulja, pa ozkotirno železnico Trst - Poreč. Čeprav Nemci niso bili bistveno bolj razumevajoči do slovanskega prebivalstva, v tem času je le
nekaj šol tudi v slovenskem in hrvaškem jeziku. Kakorkoli že, Nemci so Italijane priznavali za enakovredne partnerje, medtem ko so bili Slovenci (in Hrvati) zanje le “vindišarji”. (To je po socialno - ekonomski lestvici le nekaj “več” kot popolnoma brezpravni “sciavi, po laško.)
V tem času je Istra naredila korak naprej v razvoju. Avstro-ogrska je v Isti dobila pot na morje in se je lahko utrdila tudi kot pomorska velesila. Sklepamo lahko, ko se je Istra kot pokrajina spojila s svojim “naravnim severo-vzhodnim zaledjem”, je zaradi tega tudi doživela svoj razcvet.
Slovenski živelj, čeprav v večini, ni užival pravic, kot bi
moral. Tako vemo, da je v Dunajski parlament leta 1848 bilo izvoljenih 5 predstavnikov, od katerih le en Hrvat in štirje Italijani. Istra v revolucionarnem letu 1848 ni doživela narodnega preporoda kot ostali kraji.
2.	Do začetka 1. svetovne vojne je meja med dvema članicama “trojne zveze” Avstro-ogrsko in (1860) združeno kraljevino Italijo zahodno od Soče. Samovoljni napad Avstrije na Srbijo je dopuščal Italiji, da še naprej - za ustrezno “plačilo” - sodeluje z zvezo, ali jo zapusti in pristopi k antanti, če bi se ji to bolj “izplačalo”. Kam se je prevesila tehtnica, nam je
prav dobro poznano!
3.	Italija napove vojno 23.
5. 1915 svojemu nekdanjemu zavezniku. Začetne vojne operacije prinesejo Italijanom nekaj uspeha, meja se pomakne za nekaj kilometrov proti vzhodu. Italijani v 6. in 7. ofenzivi dobijo Gorico in Miren. Približno to stanje se ohranja še po 11. italijanski ofenzivi, ko osvojijo Banjšice. Sledi avstro-ogrska nemška 12. ofenziva. Z bliskovitim prebojem od Tolmina proti Kobaridu (“čudež" pri Kobaridu) je nemško-avstrij-ska vojska nezadržno napredovala skozi italijansko mejno črto in v nekaj dneh (petih) pognala italijansko vojsko tja do Piave (oktober 1917). To stanje je obstalo do razpada avstro-ogrskega imperija. Italijani so v ofenzivi 27; oktobra 1918 napadli po vsem toku Piave. To jim je prineslo “zgodovinsko zmago” nad razpadajočo avstrijsko armado. Se po podpisu premirja, ki je za avstrijsko armado začelo že 3. 11. 1918 ob 13. uri, za italijansko pa šele
4.	11. 1918 ob 15. uri (?!), so imeli Italijani dva dni časa, da so brez bojev nadaljevali pot proti Soči. Z belimi zastavami so bojne predhodnice vkorakale v Slovensko Primorje in Trst, z namenom preprečevanja neredov.
Tabela l. Prebival.etvo po letih.
leto	}	1846	1390	1910	1931	19452	1556	1981	1939
i3fcjra								
Italjani	| 60.043		147.416		93,786		15.132	300.POP5
Slovenci	1 31.995		55,365		12.000?			
Hrvati	j 134.455		168.116		234.166			
skupaj	|226.450		404.305		337.408		280.000	
	!							
Slovenci {	?		19.893	56.915	?	?	9.091	?	?
center	| 97.65S1	tas.Ms	160.993	130.743	131.248	114.3083	81,046	74.9504
skupaj	|H5.ei4	149.215	229.5X0	236.347	246.286	254.302	239.895	229.682
Ljubljana	| 36.979	35,678	56.844.	79,391	98,9.14	154.650	30S.3U	335.775
h leto 1869
;) leto 1945, popis v Italiji •p leto 1961 S leto 1986
-) članov Unije Italjanov?! Podatek za 19S1 je Število vseh Italjanov v Sloveniji in Hrvaški! '! pomeni, da uradna oblast ni evidentirala Slovencev na sploh, ali v samem mestu
Zakulisje
19
Razprodaja - SCONTO - Ausverkauf - PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
Po mirovni pogodbi pripadata v Londonu obljubljeni Istra in Primorska od leta 1920 do 1947 kraljevini Italiji. To je tudi prvič v zgodovini, da dobi Istra “italijanskega” lastnika, torej pripada državi (kraljevini) Italiji. Podpis - za nas sramotne - rapallske pogodbe dokončno potrdi, da dobijo Italijani še Reko, Zadar in nekatere otoke. Stanje tistega časa nam lepo opiše tudi A. Sarti (iz knjige Osimski sporazumi), ko pravi: “Italijanske meje iz leta 1918 so po eni plati rezultat politike moči, po drugi pa premajhne občutljivosti velesrbske Jugoslavije za probleme drugih narodov, ki jo sestavljajo.”
4. Nova meja, ki je ozemlje s 570.000 Slovenci in Hrvati ter samo 345.000 Italijani dodelila kraljevini Italiji, je botrovala velikemu izseljevanju - prvemu (pozabljenemu in malo omenjanemu) eksodusu - kakih 100.000 Istranov, slovensko in hrvaško govorečih. V zaledje tedanje kraljevine SHS (pozneje Jugoslavije) naj bi jih šlo več kot 70.000, ostali pa v Latinsko Ameriko.
Ta številka ne zajema prebivalcev priključenega dela Primorske, Trsta in Gorice. Slovenska inteligenca s teh krajev je šla predvsem v Ljubljano in Maribor, drugi pa največ v Argentino.
Od leta 1920 do 1943 v Italiji gospodari fašizem. Slovanski živelj je bil med obema vojnama, posebno še v drugi svetovni vojni, podvržen močnemu
poitaljenju. Gesla, ko so: “Qui si parla solo Italiano!” (Tu se govori samo italijansko!), je bilo moč slišati in videti kjerkoli. Priča smo bili spreminjanju priimkov in imen ter imen krajev, ukinjanju slovenskih in hrvaških šol. Rojevali so se čez jioč novi “Italijani” s končnicami priimkov na -tti, -chi (prej -ič) ipd. Priseljevali so se novi Italijani, predvsem z juga Apeninskega polotoka. Fašistična oblast se je temeljito lotila naloge, da Istra postane “zopet italijanska”, del nekdanjega velikega rimskega imperija. Odpor proti fašistbm je bil veliko večji na Primorskem in v vzhodnem delu Istre (organizacija TIGR, gibanje za Trst -Isto - Gorico - Reko, o kateri šele sedaj slišimo kaj malega, Labinska republika) kot v zahodnem.
Rečemo lahko, da je razvoj Istre v tem obdobju močno zastal oziroma nazadoval. Ne samo da ni prinesel nikakršnih novosti v deželo “terre rose”, pač pa mu je prav prišlo tudi tisto, kar so naredili Avstrijci. (Tako so Italijani odstranili leta 1936 ozkotirni železnici Trst -Poreč ter Videm - Kobarid in ju prestavili v Etiopijo.) Tabela L tudi pokaže, da začne prebivalstvo v mestu Trst padati, kar še enkrat potrjuje, da mesto ni imelo (in nima) pravega zaledja. Podatkov za prebivalstvo Istre v obdobju med vojnama nimamo, lahko pa domnevamo, da ga je nekaj več kot leta 1910.
Omenimo tudi, da je še da-
nes popis iz leta 1910 najbolj “objektivna” slika strukture prebivalstva v Istri, čeprav tudi za tega velja, da je bil bolj v korist Italijanov kot Slovencev in Hrvatov. Tisti med vojnama je bil preveč “italijanski”, tisti po drugi svetovni vojni pa je preveč “jugoslovanski”. Za časa Beneške republike popisovanja v taki obliki ni bilo. Na prisotnost slovenskega in hrvaškega prebivalstva lahko sklepamo le iz izvora in pogostnosti imen in priimkov v raznih dokumentih.
5.	Višek fašističnega terorja so Istrani, pretežno Slovenci in Hrvati, doživljali med drugo svetovno vojno, ko je več kot 21.000 ljudi bilo odpeljanih v koncentracijska taborišča ali pa na prisilno delo. AVNOJ sprejme sklep o priključitvi Slovenskega primorja (na pobudo SNOS-a) in Istre k Jugoslaviji. (Slovensko primorje - Primorska - je JZ dela Slovenije, od obronkov Alp pa do Alp, pa do Krasa, z obalo od Devina, mimo Trsta do Milj. Sedanja obala Slovenije pa je del Istre, pretežno slovenski del Istre!). Ta sklep je bil - delno - realiziran in od 1947, razen STO (Svobodnega tržaškega ozemlja), je Istra del Jugoslavije. Po letu 1954 dobi Italija zono A STO-ja (Trst) in Jugoslavija zono B. (Kaj ko bi bilo ravno obratno?!) Zaradi nespretne politike torej izgubimo del Slovenskega primorja in Trst.
6.	Po drugi svetovni vojni se izseljevanje nadaljuje. Izpraznijo
se Istra, Brkini, Vrhje, Kras, pa tudi Soška dolina. Tako so bežali Slovenci, Hrvati in Italijani (Slovenci so se po drugi svetovni vojni naselili v Avstraliji in Kanadi).
Vzrok za izseljevanje je več:
-	ekonomski, z izgubo Trsta in Gorice so ostali ljudje brez dela in kruha ter so bežali tja, kjer so upali, da ju bodo dobili;
-	politični, strah pred komunizmom;
-	močna obojestranska propaganda - tako je žal vse, kar je bilo italijanskega, istoveteno s fašizmom, vse, kar je slovenskega (in hrvaškega) pa s komunizmom;
-	pri Italijanih dodajmo še, da se izseljujejo “prostovoljno” iz Istre in zone B (pa tudi Primorske, Reke in Zadra) v obetajočo Italijo. Ali tudi iz strahu pred revanšizmom, ali slabo vestjo?
Koliko je bilo vseh, ki so šli v Italijo, ni točno ugotovljeno. V časopisih večkrat preberemo o drugem eksodusu, ko naj bi se “prostovoljno” odselilo nekje do 350.000 Italijanov (pozabimo, da tudi veliko Slovencev in Hrvatov!) s celotnega ozemlja (in ne samo Istre!?), ki ga Jugoslavija dobi od Italije po 2. svetovni vojni.
Kot je omenjeno, je izseljevanje prizadelo vse sloje in vse narode, tako tiste priseljene med obema vojnama iz Italije kot staroselce. To je žal povzročilo dvojno škodo. Prvič, prazne domove so naseljevali ljudje, ki so bili po kulturi in mentaliteti
20
Zakulisje
1991 - Razprodaja ■ SCONTO - Ausverkauf - PRISPEVKI ZA NOVEJŽO
drugačni in niso imeli kaj početi s podedovano (romansko) kulturno dediščino (samo primer propadanja vodnjaka pri Mudi in propadanje srednjeveškega gledališča, borilnice, v Kopru). Drugič, odhajajoči so s seboj odnesli množico kulturno zgodovinskih premičnin (zoper samo primer poliptih Cime da Cone-gliano in dve sliki Carpaccia. Mimogrede še omenimo, da si slikar, čeprav Italijan, ni zaslužil priti v enciklopedijo Slovenije, čeprav naj bi v Kopru imeli celo njegovo rojstno hišo). Tako je ostal Pulj po letu 1947 docela izropano in mrtvo mesto, od koder so odnesli celo vrata in okna. Odšlo naj bi do 85 odstotkov vseh meščanov.
Podatke za Trst smo podali samo za razmislek. Kaže, da je mesto Trst “po našem” gledanju demografsko ogroženo mesto, saj število prebivalcev po drugi svetovni vojni nezadržno pa-da(!). Če pa upoštevamo število prebivalcev v samem mestnem središču, pa ugotovimo, da to že od prve svetovne vojne naprej upada. To ne pomeni, da se tega italijanska vlada ne zaveda, saj se na vse načine trudi, da bi Trst gospodarsko “priključila” k Italiji, oziroma da bi mu zagotovila “zaledje”. Tako je že po drugi svetovni vojni Trsta dobil sodobno tropa-sovno cesto, pravkar pa so zgradili novo avtocesto do industrijske cone. (Do Trsta so bile speljane proge že v prejšnjem stoletju.) Tudi po številu telefonskih priključkov Trst ne odstopa od italijanskega povprečja in ima skoraj toliko telefonov kot pred leti vsa Slovenija. Res je, da kljub temu ljudje odhajajo v razvitejša mesta italijanskega severa, toda kaj bi se dogajalo brez vlaganja v infrastrukturo in gospodarstvo?! Rahlo povečanje prebivalstva v obdobju po letu 1953 gre predvsem na račun ukinitve zone A oziroma B in s tem v zvezi prostovoljnega izseljevanja. Hkrati povejmo, da je prav v tem obdobju veliko Tržačanov
zapustilo mesto (tudi okrog 4000 Slovencev) in se' odselilo v bolj obetavne kraje.
Ponoven razcvet je Istra doživela po letu 1953, predvsem v turizmu, na zahodni obali od Ankarana do Medulina in vzhodni obali od Opatije do Rabca. Slovenija je kot država prvič
prišla do svojega koščka morja, čeprav so Slovenci do morja prišli že zdavnaj prej, na obali med Barkovljami in Devinom, ko se Kras strmo spušča v morje.
Zopet se je pokazalo, da se Istra lahko gospodarsko razvije le v “nadaljevanju” proti severo-
vzhodu, proti Goriški, Kranjski, Štajerski, Koroški... (pa tudi Furlaniji). Kakorkoli že, vedeti moramo, da vsa namigovanja v druge okvire pomenijo le korak nazaj.
Bogdan Vran Veselko Guštin
Zakulisje
21
•	Večna pot
Iz jabolka v krhelj, iz grozdja v mošt, pelje vseh živih nas večna pot, kajti življenje je kot peščena ura: začne kot sladkor, konča kot strup. Ko se obrne, začne nova tura.
•	Samokritika
Predsednik (vseeno kateri): Moja vloga v slovenski nacional - socialni navezi je bila higginsovska, ker morajo biti tudi naci klovni kvalitetni. Ko učenec dozori, se učitelj upokoji.
•	Moški
Moški so kot špinača, najboljši so. poparjeni. Isto velja za oblast, takšno ali drugačno.
•	Ljubezen
Jugoslavija ni umrla zaradi preveč sovraštva, ampak zaradi premalo ljubezni. Ne ker je ne bi imela, marveč, ker jo je (bila) preveč razdajala.
•	Mediji
Bungie - jumping: ko postane morala elastična, zavlada v javnem komuniciranju zakon ekshibicije.
•	Catch The Cash
Z Marxom sem postal delavec, s Kardeljem samou-pravljalec, z Drnovškom delojemalec. Z vsakim od njih sem šel klaftro globlje v pekel. Ce bi šel nasprotno pot, in bi sledil Ginir, Acroni - Hertz in Catch The Cash, bi bil z vsakim od njih klaftro više ■ v nebesih.
• Zlo
Stori dobro delo in zbeži, da si rešiš glavo. Stori zlo in počakaj, da te povzdignejo.
•	Klovni
Vem, da sem kvaliteten, zato molčim, da me ne raztrgajo. Če bi drekal, bi me povzdigovali. Dokler sem moder in časten, so me zasmehovali. Čim sem v obupu bleknil kozlarijo, so mi ploskali. To je namreč čas za klovne in samoponiževanje, ne čas za čast in poštenje.
•	Jesen
Pisani sadeži jeseni: 100 kilogramov “kislih” je na tleh, tono in pol posušenih v “grmovju”, ampak problematičnih je tistih 20 kilogramov na vrhnjih vejah.
•	Spomini
Spomini politika: Ne bom rekel, da sem bil “fin”. Bilo pa mi je všeč, ko so mi ploskali. Samo vedel nisem, kakšne bodo posledice.
•	Rojstvo
Kako nastaja nova Evropa po slovenski verziji? Podobno, kakor so nekoč prevzeli avtobusarji v ekonomsko upravljanje slovenske žičnice: amatersko, češ, stvar mora biti rentabilna, vedno se da zbasati noter še potnika več. Ta logika se ni obnesla. Nastale so izgube.
•	Usihajoče morje
Zakaj so ostale ribe ■ tihotapke v Sloveniji na suhem? Zato, ker niso vedele, da je lahko narodni junak Martin Krpan, kontrabant in gobezdač, švercal v ogromni in močno tranzitni državi (čeprav je Levstik pomešal Karamustafo -Brdavsa - iz leta 1667 z Napoleonovim embargom za švercanje angleške soli v Ilirskih provincah 1805 - 1910).
Po razglasitvi suverenosti je avstro-ogrsko in jugoslovansko morje usahnilo. Slovenija je podobna žlici vode. Ribe - tihotapke so na suhem.
Obad ovna:
DEGUSTACIJA
Zakulisje
■ Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo..
Šampioni štajerske metropole
llilllllllllllllll illllllil.........

Razgovor z Antonom Rousom, predsednikom mariborske vlade in Turistične zveze Maribor - o hribih, goricah, dravski dolini, jezeru, Otoku, Dravi, slovitih športnih središčih, hipodromu, Ljudskem vrtu, o stari trti in turizmu, ki je do druge vojne Mariboru nadel ime “Cvetoči Meran”.
Ali vidite v turizmu novo priložnost za Maribor in njegovo preleno okolico?
“Vsekakor. Maribor ima od vseh slovenskih mest najidealnejšo naravno lego, kar je eden izmed osnovnih pogojev za razmah našega turizma.
Da je ta že znova oživel, se najboljše vidi po vse številnejšem obisku sosedov, Gradčanov in celo Dunajčanov.
Ko bomo še razširili in obnovili cesto na širno, zeleno Pohorje in tam postavili najnujnejše infrastrukturne objekte, bo ta raj zagotovo množično pribežališče Nemcev, Nizozemcev in Severnjakov. Nekaj njihovih turističnih investitorjev je že zaljubljenih v te naše .zelene in vinorodne hribe, ki obkrožajo naš lepi Maribor.”
Kai pa domači gostie?
“Ti imajo seveda prednost, vendar niso tako zahtevni. Zanimivo je, da v Mariboru in njegovi okolici beležimo nenehen porast turističnih obiskov in nočitev domačih gostov, predvsem pri zasebnikih.
Zato smo na drugi strani tudi priče vse številnejšim kmečkim gospodarjem, ki kmetije in gospodinjstva spreminjajo za potrebe kmečkega turizma.
Oni, ki so se za to dejavnost odločili že prej, svojo ponudbo bogatijo in širijo. Po načelu prijetno s koristnim. V teh dneh lahko po vinogradih in sadovnjakih srečate cele družine, tudi s Primorske, ki so na oddihu, vendar pomagajo pri spravilu sadja in grozda v smislu rekreacije.”
Ali se za razmah te oblike turizma poslužujete posebnih prijemov?
“Niti ne. Ko enkrat kmečka družina že začne razmišljati o tem, da bi del neizkoriščenega prostora, kar je predpogoj, namenila turizmu, ni več daleč do uresničitve.
Osnovna danost, vsem prijetna dežela Štajerska, je tu. Narod ni tjavendan spesnil: “Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo...ljubice tri...”.”
V Mariboru ste se strokovno lotili načrtnega razvoja tovrstne-
ga turizma, zgradili vinsko cesto...
“Najprej se je vsega potrebno lotiti s premislekom, dobro pretehtano osmisliti z izdelanim načrtom, v katerega je zajeta prostorska opredelitev.
Vzemimo primer že omenjene vinske ceste. Vinsko ponudbo zgostimo ob njej, zasnovo novih objektov kmečkega turizma pa tam, kjer jih še ni.”
Smo turizem res liudie ali še kai drugega?
“Naravne danosti same po sebi so premalo. Potrebna je tudi kultura. Narodova.
Primerjajte Carigrad ,denimo,
s Salzburgom. Takoj opazite, da je evropski del Carigrada čist in prepoln zanimivih kulturnozgodovinskih objektov, palač in muzejev, streljaj vstran pa umazan, tako rekoč nekulturen del, kjer je sredi belega dneva ogrožena tvoja osebna varnost.
V Salzburg čez vse leto roma na stotisoče obiskovalcev, ki pa niso samo častilci Mozarta. V Salzburg hitijo ljudje, ker jim to mesto ponuja najraznovrst-nejše kulturne prireditve. Glasba je samo del te ponudbe.”
In Maribor?
“Ob hribih, goricah, dravski dolini, jezeru, Otoku, Dravi,
Zakulisje
23
slovitih športnih središčih (na Pohorju, FIS, smučarija) hipodromu, Ljudskem vrtu, Lentu z najstarejšo trto na svetu, ob velikih in malih galerijah, gledališču, operi, ob izredno razvejani trgovini, je Maribor mesto, ki ima več kakor katerokoli drugo mesto v Sloveniji.
Toda vse to je premalo, če za tem ne stoji - človek. Gostoljuben in kulturen človek. Kultura.
Na njej je gradil že škof Slomšek in za njim številni slovenski možje, nenazadnje tudi general Maister.
Pred kratkim je bilo na Štatenbergu zanimivo srečanje, ki sta ga organizirali Turistična zveza Slovenije in Zveza kulturnih organizacij Slovenije ob temi “Kultura in turizem”. Končno smo dojeli, da turizem brez kulture ne more polno zaživeti, pa če zgradiš še tako visoke betonske hotele z ne vem kolikimi zvezdicami...”
Vi ste predsednik mariborske vlade in tudi predsednik turistične zveze. O turizmu v Mariboru ie bilo doslej malo slišati.
“Morebiti res, čeprav smo ogromno naredili. Žal doživlja mariborska industrija svoje najbolj črne dni in je v javnosti največ govora o tem. V Mariboru imamo vrsto zaslužnih posameznikov, društev in podjetij, ki so za Maribor, kot turistično mesto in njegovo promocijo v svetu mnogo naredili.
Mariborčan se je že navadil na to, da nenehno nekaj razkopavamo, gradimo, belimo, lepšamo. Tisti, ki se je v mesto vrnil danes šele po nekaj letih, se ne more načuditi, kaj smo v teh nekaj zadnjih letih naredili. Lahko bi rekli, da smo Maribor preoblekli, poglejte nekdaj zanemarjeni Lent...”
Prei ste omenili krizo mariborske industrije, za katero krivijo državo. Tudi turizem v Mariboru ni imel srečnejših dni...
“To mesto so pred drugo svetovno vojno imenovali tudi “Cvetoči Meran”. Vojni in povojni čas je Maribor pahnil med
tista mesta, ki so delala za druge.
V turizmu je to očitno tedaj, ko zanj ne kažejo zanimanja niti tisti, ki imajo vse pogoje, da bi z njim in od njega lepo živeli. Šele v zadnjih letih smo razmere kljub vsemu spremenili.
Maribor kot Štajerska metropola si je v teh najbolj sivih časih le uspel izboriti tudi drugačen sloves, kjer ni vse črno, sivo od tovarniških dimnikov. Postavite se ob cesti in spremljajte oznake avtomobilov. Usedite se v katerikoli lokal in prisluhnite govorici...
Zgradili smo mariborsko vin-
sko cesto, ki letos ni nič manj prometna od one pri sosedih, na kateri smo včasih Štajerci puščali mnogo denarja.
Toda ne gre samo tožiti in jokati. Morebiti nekoč Maribor res ni bil v kakšnem državnem planu kot turistično mesto, vendar smo mi delali po svojem načrtu, mesto spreminjali, bogatili in ga ponudili svetu.
Maribor kot Štajerska metropola se diči s celo vrsto vinogradnikov, katerih vina so šampioni in že dolgo priznana v svetu. Ne jaz, strokovnjaki trdijo, da na tem območju rastejo trte, zorijo in pridelujejo bela
vina, ki se lahko primerjajo samo z najboljšimi na svetu.
Ni slučaj, da prav zdaj v Mariboru odpiramo že uveljavljeni mednarodni sejem gostinstva in opreme “GOST-TUR”, ki v mesto in državo prinaša novosti in poseben utrip. Na njem se lepo vidi, kje smo, kaj zmoremo in kje so drugi.
Naj mi bo ob koncu dovoljeno, da prav na ta sejem in v Maribor prisrčno povabim vse bralce Nove dobe.”
Hvala.
Pogovor povzel: S. P.
24
Popotnik
Vaj cenejši hotel v državi
■ Maribor: Gami hotel Tabor
Nemogoče je mogoče: Trije mariborski podjetneži so na razprodaji odkupili nekdanji samski dom in ga za milijon mark preuredili v “garni hotel” z 38 sobami in 78 ležišči, za potrebe sejemskih in športnih prireditev tik ob večnamenski dvorani Tabor.
Vladimir Podhostnik, Blaž Železnik, Ernest Draš in Emil Štukelj, znani in uspešni mariborski podjetniki, so za milijon petdeset tisoč mark kupili in preuredili nekdanji samski dom TVT na Taboru v garni hotel. Del denarja je prispeval Koržetov sklad, del pa A banka. Omenjeni podjetniki so z usposobitvijo garni hotela prepolovili cene tujske ali hotelske postelje, ki praviloma stane vsaj dvakrat toliko. Lastnik hotela je podjetje Derbo d. o. o. iz Maribora.
Z dograditvijo garni hotela, odprl in krstil ga je pisatelj, dramaturg in poslanec Tone Partljič, so rešili težave sejmarjev, športnikov in članov estrade, ki domujejo v večnamenski dvorani Tabor.
Na skromni slovesnosti ob otvoriM je bilo poudarjeno, da bo hotel služil predvsem poslovnežem in gostom omenjene dvorane, ki postaja tudi sejemsko središče Maribora. Hotel bo poleg prenočišč, sobe so opremljene s telefoni in TV sprejemniki, gostom nudil tudi “domači zajtrk” in hrano za posebne družbe. Za goste bo skrbelo sedem delavcev.
V novem garni hotelu je 400 kvadratnih metrov površin namenjeno za poslovne prostore podjetjem SEJMAR, EXPOBIRO in INTERTENT.
Popotnik
25
Vladimir Podhostnik: “Z Gami hotelom smo rešili težave razstavljavcev”
Blaž Železnik: “Redkokatero mesto se lahko pohvali, da ima čez cesto hotel” Emil Štukelj: “Vrednost garni hotela bosta domačnost in ustrežljivost zaposlenih”
Glasba
26

L ,	1
A , s ^
■ -!]

Od hardcora k fuziji
Link Der Wasser smo nazadnje slišali na nastopu na Novem Rocku, kjer zaradi tehničnih težav še zdaleč niso mogli pokazati vseh kvalitet, ki jih premorejo. Trio iz Deskel igra namreč izviren alternativni rock, ki je iz začetnega navdušenja nad Black Flag, Beefeater, Vic-tims Family in drugimi predstavniki druge generacije ameriškega hardcora prerasel v
samosvoj glasbeni izraz, izkušenost glasbenikov pa skupino uvršča med boljše koncertne atrakcije na naših tleh.
Trio sestavljajo Romildo Kumar na basu, Simon Okroglič na bobnih in Aleš Velentinčič na kitari. Link der Wasser so nastali v maju 1989, po razpadu r’n’r skupine Lari fari B. Od takrat pa do danes je zasedba ostala nespremenjena, skupina
pa si je na številnih nastopih v Sloveniji in Italiji utrdila scenski nastop, glasbeni izraz pa je postajal vse bolj samosvoj, tako da lahko danes govorimo o eni izmed redkih slovenskih novorockovskih skupin, ki postavlja izvirnost pred všečnost. To pa seveda ne pomeni, da Link Der - Wasser ne igrajo glasbe, ki ne bi pritegnila poslu-šalčevega ušesa. Frenetični rock,
z izvori v zvoku zgodnjih osemdesetih je namreč še kako poslušljiv, kar je moč slišati tudi na njihovi kaseti, ki so jo lani izdali v samozaložbi in jo preprosto naslovili s “1989-1993”. Se najbolj pa pride njihova glasba do izraza pri živih nastopih, kar jim daje status živahne koncertne atrakcije. Te dni se Link Der Wasser odpravljajo v studio, kjer bodo posneli material, ki ga nameravajo izdati še na katerem drugem nosilcu zvoka, najverjetneje v CD formatu.
< LESTVE > < LESTVE > < LESTVE > < LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE < > LESTVE< > LESTVE o LESTVE >
TEEN TOP 10
1.	I’ll Make Love 2 U -BOYS 2 MEN
2.	Saturday Night - WHIGFIELD
3.	Eins Zvvei Polizei - MO DO
4.	Confide In Me - KVLIE MINOGUE
5.	The Rithem Of The Night - CORONA
6.	I Shovv You Secret - PHARAD
7.	I Swear - ALL 4 ONE
8.	Life In The Streets - MARKY MARK
9.	Regulate - WARREN G & NATE DOGG
10.	Endless love - LUTHER VANDROS & MARIAH CAREY
AMERIKA TOP 10
1.	PII Make Love 2 U - BOYS 2 MEN
2.	Endless Love - LUTHER VANDROSS
3.	VVhen Can I See You Again - BABVFACE
4.	Love Is Ali Around - WET WET WET
5.	I Swear - ALL 4 ONE
6.	Stroke You Up - CHANGING FACES
7.	Stay - LISA LOEB
8.	The Swamp Thing - GRID
9.	7 Seconds - YN DOUR / N CHERRV
10.	Shine - COLLECTIVE SOUL
Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ
1.	GREEN DAV - Basket Čase
2.	REVOLTING COCKS - Crackin’ Up
3.	OFFSPRING - Come Out And Play
4.	SUICIDAL TENDENCIES - Suicyco Muthafucka
5.	HELMET - Buiscuits For Smut
6.	PUBLIC ENEMY - Give It Up
7.	DIG - ril Stay High
8.	GRANT LEE BUFFALO - Mockingbirds
9.	R.E.M. - What’s the frequency, Kenneth
10.	CONSOLIDATED - Business Of Punish-ment
Glasba
Celjska skupina Kurja koža je v zadnjem času močno prisotna v prostoru, ki ga zavzema slovenska ljudska glasba. Lahko bi tudi dejali, da gre za skupino z največjim medijskim odmevom, vsaj kadar je govora o etno glasbi. Medijska pozornost je povsem na mestu, saj je trio, ki ga sestavljajo Nenad First ter Drago in Peter Kunej, po seriji zelo uspešnih nastopov v tujini končno prišel tudi do prvega založniškega uspeha - pri ZKP Ljubljana je namreč izšel njihov prvi album na kompaktnem disku in kaseti, z zgovornim naslovom “Kurja koža na ljudskih glasbilih Štajerske”.
Na predstavitvi plošče, ki so jo godci pripravili v celjskem Atriju, so še enkrat podrobno predstavili svojo glasbo in glasbila, iz katerih jo izvabljajo. Kurja koža je korenine svoje glasbe poiskala v štajerskih Halozah, od koder prihaja tudi eno izmed najstarejših in nemara tudi najbolj razprostranjenih glasbil na svetu, trstenke, ki v tej pojavni obliki obstajajo le še v Halozah, kjer jih izdeluje edini še živeči mojster in godec, Franc Laporšek. Godci iz kurje kože uporabljajo različne izvedbe teh piščali, ob njih pa zaigrajo še na lončeni bas, violino, prečno flavto, tako imenovano žveglo, prav tako posebnost štajerskih Haloz, kakor tudi na drumlico in ustne harmonike.
Na plošči in kaseti se nahaja osemnajst ljudskih viž, od tipičnih plesnih melodij s področja Haloz, plesov drugih predelov Štajerske, do splošno




znanih pesmi, kot sta Trzinka in Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Kurja koža so slovenskemu, pa tudi širšemu občinstvu poleg števila lepih viž predstavili tudi pomemben del korenin tukajšnje kulture, ki je bil že skoraj zapisan pozabi.
Na predstavitvi so se sodobni ljudski godci zahvalili vsem, ki so jim pomagali, še posebej pa Jasni Vidakovič, ki je vodila ves projekt, kakor tudi mednarodno priznanemu fotografu Vinku Skaletu, ki je prispeval odlične fotografije tria, magistru Jožetu Domjanu za oblikovanje ovitka in novinarki Mateji Podjed, ki je tudi vodila predstavitev.
OVA
28
Mostovi
Brazilci polagajo vse upe v mladega dirkača Formule 1. Nekateri že vidijo Rubensa Barrichella kot naslednika Ayrtona Senne, tragične legende avtomobilskega športa. Naš sodelavec iz Santosa, Marcelo Netto Raodrigues, piše o tem.
Barrichello sledi Senni
Rubens BARRICHELLO
Kakorkoli, nekaj se dogaja. Leta 1985, na Portugalskem, nekako v tem letnem času, si je mlad brazilski voznik, Ayrton Senna da Silva priboril “pole position”, prvo startno pozicijo, pod skoraj enakimi pogoji: v dežju in ko je tekmoval za “majhno” ekipo. Počakajmo, bomo videli, če gre samo za naključje.
Marcelo Netto Rodrigues Prevedel: MiO
Na dirkališču Spa - Fran-corchamps v Belgiji je nehalo deževati. Vozniki, ki so se odločili za gladke gume, so lahko vozili samo po dveh ozkih suhih sledeh, ki so jih naredili bolidi. Ko so bili že vsi prepričani, da si je Schumacher priboril “pole position”, prvo startno mesto na dirki, je prišlo veliko presenečenje: Rubens Barrichello je odvozil svoj “leteč krog”.
“Ko sem vozil mimo boksov, sem poskušal govoriti z mehaniki, vendar radio ni dobro deloval. Po tem, kar sem slišal, sem mislil, da sem sedmi, vendar so mi ljudje ob progi preveč mahali. No, sem si mislil, na progi sem kar dobro.” Takole
je Rubinho podoživljal, kako je osvojil prvo “pole position”.
Naslednji dan je še vedno deževalo in suhe sledi se niso pojavile na stezi. Zato nihče ni tvegal voziti z gladkimi gumami in nihče ni prehitel Barrichella, ki je tako obdržal prvo startno mesto za dirko.
Z dvaindvajsetimi leti je najmlajši voznik, ki je dobil “pole position” v Formuli 1, v kategoriji, v kateri se je prvič pojavil šele lani.
Po treningu so italijanski novinarji okupirali Barrichella. To nakazuje možnost pogajanja s Ferrarijem. Vendar je Rubinho že povedal, da bo vozil
za Ferrari le, če bo Jean Aleši odšel iz ekipe.
Naslednja ekipa, ki se zanima za mladega brazilskega voznika, je McLaren. Tu bi bilo posel lažje skleniti, ker imata skupnega sponzorja - Marlboro.
Rubinho ima enajst osebnih sponzorjev - tu se postavlja vprašanje, kaj potem narediti z njimi. Pa še Jordan bi ga rad obdržal v ekipi.
No, dirka se je pričela in z njo gotovost, da se Jordanov avto ne more enačiti z Be-nnetonovim. Kljub temu je Barrichello vodil dirko skozi prve tri ovinke in kasneje storil napako v devetnajstem krogu, ko je bil na petem mestu.
Šport
V nedeljo, 9. oktobra, sta se v prvem krogu petintridesetega evropskega pokala prvakov v rokometu v madžarskem Veszpremu pomerila ekipi Veszprem Fotex in gostujočih Celje Pivovarna Laško. Srečanje je vodil izkušen španski sodniški par Gallego -Lamas. Rezultat - 22 : 18
Tekma je potekala bolj v znamenju obrambe kot napada. To potrjuje statistika, saj je prvi gol na tekmi padel šele po dobrih desetih minutah igre. Celjani so imeli v začetku več od igre, prvi polčas so dobili z rezultatom 8 : 9. Odločujoča je bila verjetno izključitev play-makerja Ivandije v 27. minuti, ko sta mu španska sodnika pokazala rdeč karton in je moral zapustiti igrišče. Nadomestil ga je, sicer več kot
Poraz za začetek
solidno, Aleš Leve, vendar je celjskim rokometašem popustila zbranost, Madžari so izenačili na 10 : 10 in od tam dalje do konca tekme vodili in zmagali s štirimi goli prednosti. Igra Celjanov ni razočarala, vendar bodo na povratni temi morali pokazati za kanček več od-
ločnosti, če se bodo hoteli uvrstiti v naslednje kolo.
Že v soboto, 15. oktobra se bosta moštvi spoprijeli na povratni tekmi, celjski rokometaši pa bodo zaigrali na domačem terenu, v dvorani Golovec. Tekma se bo v Celju začela ob sedemnajsti uri, sodnika pa
bosta Šveda Johansson in Kje-llqvist. V dvorani Golovec bo vsekakor napeto, štirje goli so sorazmerno visoka prednost, ki pa ob dobri igri celjskih rokometašev, seveda ob podpori občinstva, ni nedosegljiva.
Mitja Ocvirk
p mmms sgs

v'«!
.A j
H
Zaupanje v lastne moči
V sredo, 5. oktobra, je vodstvo rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško pripravilo tiskovno konferenco o začetku tekmovanja za pokal evropskih rokometnih prvakov.
Kot so na konferenci v prostorih rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško povedali njegovi predstavniki, so Celjani dobro pripravljeni, zadovoljni pa so tudi z izbiro sodnikov. Slednje je po minuli sezoni, ko so bili kar nekajkrat žrtev pristranskega sojenja, pomemben dejavnik v celjskem rokometnem taboru. Predsednik kluba Tone Turnšek je na srečanju z novinarji poudaril, da celjski rokomet kljub vsem težavam, s katerimi se srečujejo, še vedno ostaja v samem vrhu slovenskega športa. O pokalu
prvakov je dejal, da v Rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško nikakor ne želijo skrivati ambicij, da pa na trenutno stanje gledajo stvarno in da zaupajo v lastne moči. Predsednik Izvršnega odbora, Andrej Sušterič pa je predstavil organizacijsko shemo sobotne povratne tekme v Golovcu.
Trener Josip Sojat je dejal, da je njegova ekipa med pripravami v Slovenskih Konjicah dosegla maksimalno psihofizično pripravljenost in da bo že na prvem srečanju začela s polno paro, brez odvečnega taktiziranja. Predstavnik igralcev, Roman Pungartnik je povedal, da je vodstvo kluba storilo vse, kar je bilo potrebno za priprave na to tekmo in da zdaj odločilni del prehaja na same igralce. Zato je obljubil, se bodo trudili in dali vse od sebe.
GLASBENA
MATICA MARIBOR
Ne pozabimo na korenine
1. bienale slovenskega lutkarstva ali Klemenčičevi dnevi 94 - kaj je to bilo??
Grand variete (iz leta 1965)
Dne 21. septembra ob 10. so so predvsem otroci v polni dvorani Lutkovnega gledališča v Mariboru doživeli (in ostali živi) nagovor: “Odpiram prvi slovenski lutkovni bienale...” gospe županje Magde Tovornik, ki je ljubko dodala, kako ceni lutkovne predstave in to, da je 1. bienale prav v Mariboru... ter dobila zaslužen aplavz..-* čeprav, žal, ni bilo pojasnjeno, zakaj zdaj 1. slovensko srečanje lutkarjev, če pa je poznavalcem znano, da jih je bilo doslej
(slovenskih namreč) vsaj sedemnajst in to vsako leto, že od leta 1971 dalje!
Morda pa je novost v tem, da bo odslej tako srečanje vsaki dve leti (kar pomeni beseda bienale)? Ne! Kot gledalec si si moral pridobiti programsko knjižico in temeljito prebrati ves tekst - tudi besedo selektorja! Med vrsticami je bilo mogoče najti pomembnejšo novost od bienala: Marjan Bevk je pojasnil, da bi si lahko ogledal predstave v 25 registriranih
Prizori iz predstav Lutkovnega gledališča
- Glasbena matica Maribor
v
Grdi Raček (iz leta 1973)
lutkovnih gledališčih ali skupinah, vendar se niso vse oziroma vsa prijavila. Kaj pomeni v tem primeru “registriranih”, se ne ve. Lahko so registrirana samo pri slovenski UNIMI, ali sodno registrirana. Če so uradno registrirana, so poklicna... Tudi Darja Čeh v isti brošuri nejasno piše o danes najbolj
vztrajnih lutkarjih, ki se že v začetku ’90 profesionalizirajo in tvorijo danes jedro stalnih, neinstitucionalnih lutkovnih gledališč v vzglednem številu pol drugo desetino.
Na osnovi teh podatkov bi moral vendar vedeti, da je to bilo prvo profesionalno srečanje. Ogledal sem si vse predstave,
Baš Čelik (iz leta 1958)
Jože Hermanko
GLASBENA ji MATICA MARIBOR	31
pa me o tem Lutkovno gledališče Glasbene mladine z Jesenic ni prepričalo - sicer pa jih selektor sploh ni izbral, piše v brošuri.
Predlagam in prosim, da organizatorji 2. bienala jasno in nedvoumno povedo široki javnosti, da bo to srečanje slovenskih poklicnih lutkovnih gledališč in skupin. Zakaj so bili tokrat tako sramežljivi, mi ni jasno. Če se bo takrat vrinila kakšna amaterska skupina ali celo neslovenska - jim ne bomo prav nič zamerili.
No, zdaj smo vsi prijetno presenečeni, ker je kar 25 “registriranih”... Verjamemo, da je razlog za tako številnost profesionalcev skrit v ustvarjalnem zanosu in ne v kaki preračunljivosti. Vemo, da vsi ti lutkarji izhajajo direktno ali posredno iz amaterizma, saj šole za lutkarje v Sloveniji ni - bilo pa je ogromno seminarjev in tečajev, ki jih je vsa leta po 2. svetovni vojni pripravljala ZKO. Zato je lepo, da nas želi Darka Čeh v programski knjižici spomniti, iz kakšnih korenin raste današnja ustvarjalnost poklicnih lutkarjev... žal je ostalo le pri njenih željah, kajti v nadaljnjem pisanju opisuje bolj stanje po registraciji lutkovnih gledališč kot pred njo.
O mariborskem lutkovnem utripu vse od leta 1948 do 1975 ni našla niti enega stavka, ker se ji je zdel pomembnejši le razvoj lutkarstva okoli Ljubljane, čeprav je znano in dokumentirano, da je bil pravi množični razmah lutkovnih skupin prav v severni Sloveniji, od Koroške preko Maribora do Prekmurja. Kakšni so bili takrat neposredni in posredni vplivi, je zadeva posebne razprave, zato ni upravičeno njeno mnenje o vplivnosti Ljubljane na Maribor. Take tiskane izjave se kasneje pogosto napačno uporabljajo! Darja Čeh ugotavlja, da so prav nagle družbene spremembe prispevale k usihu amaterskih lutkovnih skupin - nove, najmočnejše pa tvorijo jedro stalnih lutkovnih gledališč, ki zagotavljajo (kontinuiteto razvoju) lepo prihodnost lutkovni ustvarjalnosti. Upajmo, da ima prav,
čeprav vemo, kako je prišlo do te množičnosti.
Prvi poklicni slovenski lutkovni festival je torej za nami. Videli smo lahko mnogo odličnih predstav. Zal, zadnje, Pepel-ke, nismo mogli videti v Maribor, ker zanjo niso našli ustreznega prostega odra (SNG je bil zaseden). Toda tu v Mariboru je bila prav gotovo na najvišjem profesionalnem nivoju predstava Freyer teatra “Pohujšanje v dolini Šentflorjanski”, kjer je samo tričlanski ansambel odlično obvladal 10 marionet. S popolno dezmistifikacijo (odprtim odrom), odlično animacijo v detajlih in dramaturško dvo-plastnostjo (igralec - lutka) ter glasbeno spremljavo (čelo) v živo! Edi Majaron je ustvaril uprizoritev, ki si zasluži vsestransko priznanje.
Festival Klemenčičevi dnevi ’94 je zaključen - bil je pravilno imenovan po lutkarju in slikarju Milanu Klemenčiču, kar je lepo dokazala njegova razstava v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.
Vse predstave pa so jasno kazale tudi na vplive starih
v
Čestitka za 20 let uspešnosti
Glasbena matica Maribor čestita kolektivu Lutkovnega gledališča Maribor in njenemu ravnatelju gospodu Tinetu Varlu za 20-LETNICO PROFESIONALNEGA LUTKARSTVA V MARIBORU.
Kolektivu želimo vse najboljše in da se uresničijo prizadevanja ravnatelja in kolektiva za NOVE PROSTORE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA MARIBOR.
Istočasno se zahvaljujemo gospodu Tinetu in njegovi soprogi Bredi Varl, da sta tako velikodušno s svojim znanjem pomagala pri oživljanju GLASBENE MATICE MARIBOR.
TOREJ TUDI LUTKE POVEZUJEJO PRIZADEVANJA ZA DVIG KULTURNE
RAVNI V MESTU MARIBOR.
GOSTUR 12. - 16. 10. 1994 NASTOPI FOLKLORNIH SKUPIN			
	DOPOLDAN	POPOLDAN	DODATNO HALA "D"
SR.	0:0012.00	16.09-17.00	16.00-10,00
12. 10.	FOLKLORNO DRUŠTVO mr./		
	l. KURENTI 2- POKAČ £L KuMAŠj	FS ‘VINKO KORŽF." CIRKOVC! FS BOLNIŠNICA PTUJ FS MARKO BARDA BEMttRCJ	
ČE.		16,00-17.00	
13. 10.		FS TONČEK BREZNER * RORRNA F5 FRANC IL8C LOKA KOŠNJA FS MARKO BANDA BELTINCI	
PE.			
14. 10.		APS ŠTUDENT MARIBOR fPOKKOVmiLJ flLZOA)	
SO.	11.00-13.00	ISJOO,17.00	občasno ves dan
15. 10.	FS ANICE ČERNE MAK0LR KS LANCOVA VAS	FS ANICE čSRNg MAKOie FS LANCOVA VAS MFS Kl/D JOŽE PBTftUN LOVRENC NA POHORJU	
NE..	11 >00-13.00	15.00-17.00	otiMsflo ves da#
16. 10.	KS 'KOLBDA* VELENJE KS 'VINKO KOHŽr CIRKOVCJ	FS 'KOLRDA' VELENJE FS "VINKO KORŽr 08KOVO	
mojstrov lutkarstva v preteklosti. Zato ne pozabljajmo na “korenine” - tako kot počno mnoga zdaj registrirana gledališča, ko slavijo jubileje svojega obstoja z napačnimi letnicami, kot da je sodna registracija najpo-
membnejši mejnik in ne kontinuiran razvoj.
Slovensko lutkarstvo je torej razdeljeno! Odslej se Slovenska UNIMA zanima le za profesionalne skupine - ZKO Slovenije pa bo še nadalje skrbela
za razvoj lutkovnega ljubiteljstva (amaterizma) na vseh področjih njihovega delovanja in s tem vršila predvsem svoje vzgojno poslanstvo!
Danilo Vrane
Mediji
32
■ Piše: Barbara Vodopivec
POGLED SKOZI OKNO
Pogled skozi okno človeku razširi obzorje. Vidi razgaljeno okolico, ki se razkazuje brez sramu. Opazi lahko celo njeno lepotno napako. Vse to le, če na široko odpre oči in prisluhne. Lepota ga razoroži in razneži.
Pogled skozi okno je iskren pogled k sočloveku. Je tudi pogled v družbo z izrazom pričakovanja. Ta izraz zahteva obljubljeno, zahteva plačilo za svojo razgaljenost in predanost. Soba, v kateri živi in se je izoblikoval, mu je dala razgled in z njim cel spekter možnosti. Izbral je eno.
ži le to, da so vsi Angleži. Vsak nosi s sabo svoje težave, se izraža in ustvarja vtis z govorjenjem in obnašanjem na svoj način. Skratka, vsak človek je enkraten. Zato tudi tema, ki je enaka naslovu filma, vzbudi diskusijo, prerekanje, spogledovanje, žalitve, spoznavanje, navdušenje. Soba oz. dve sobi 'postaneta predmet menjave in na koncu vse ceremonije je volk sit in koza cela ali drugače rečeno, gospe imata sobi z razgledom, gospodje pa razgled nosijo v svojem srcu. Pa vendar vsaka menjava ni enakovredna in zato je potrebno dodatno plačilo.
Gentlemana ga seveda ne zahtevata, pa vendar bi bila potrebna manjše prijateljske pomoči. Srečata se svobodna
lizmom in tradicionalnostjo. Kaj se spodobi in kaj ne, zgražanje nad drugimi, ki mislijo in ravnajo drugače, so teme, ki so obravnavane ne glede ne čas in kraj. Paralelo bi lahko potegnili s filmom Čas nedolžnosti, ne le zaradi obojestranske vloge Daniel Day Lewis-a, pač pa zlasti zaradi nazorov časa. D. D. Lewis je v našem filmu tisti, ki je spodoben gentleman, ki ljubi umetnost, glasbo in knjige. Tu ni prostora za ženske, ki jih ima preveč v Času nedolžnosti in se odreče eni, zato da se ukloni družbi in ljubi drugo. Že sam poljub razodene naravo človeka. Mlado dekle si ga zapomni, če je boječ, hiter, neroden ali pa vihrav, strasten in poln presenečenja.
Spontanost, hedonizem, razi-
James Ivory je skozi svoje okno v Sobi z razgledom izbral potovanje in iskrenost. Turistična, raziskovalna, poslovna potovanja, obiski. Iskanje odgovorov na vprašanja, spoznavanje prebivalcev in samega sebe.
Goste hotela v Firencah dru-
vzgoja brez predsodkov na eni in spodobnost ter zatrtost na drugi strani. Mentaliteta tako zelo drugačna kljub istemu času, starosti, rodni deželi. Razlika med podeželjem in mestom, med izobraženstvom in navadnim ljudstvom, med libera-
granost torej niso le značilnosti mladosti, kakor tudi ne zadržanost prvina starejših. Mladi po letih in srcu je najboljši izraz, kajti zajema nas vse. Beg in strah pred samim sabo, prizadetost, lažnost, zapiranje vase so pogosta čustva v filmu. Lah-
ko bi rekli, da se vse suče okoli njih. Osebe si jih ne upajo izražati, jim pustiti svobodo, zato jih potlačijo. Izbruhnila bi lahko v drugi obliki, pa vendar do tega ne pride. Zgodi se spregled, ne po čudežu, ampak po očitku vesti. Izbruhne na dan in duša čuti olajšanje ob iskrenosti. Hotela se je pretvarjati, zavreči naravnost in spontanost, ker so ji jo drugi odsvetovali, postala je že kakor oni, pa vendar je zmagala. Glasba, ki spremlja vse dogajanje, je tista, ki v nas budi upanje na pravo odločitev. Igranje izraža čustva, razburjenost, depresivnost, veselje in žalost. To nam je izvrstno dokazala tudi Holly Hun-ter v filmu Klavir. Predstavlja namreč ogledalo duše in podobno kot za sanje se moramo jezika naučiti, da ga razumemo. Prisluhnniti mu moramo. Odgovarja na mnoga vprašanja in to resnično, saj laži ne pozna. Vprašanj sploh ne potrebuje. Povod k resnici predstavlja knjiga, ki vzbudi spomine. Pomeni spregled v smislu samega sebe in svojih zatrtih oz. nezavednih čustev, pa tudi spoznanje o zaupljivosti, obljubah in prijateljstvu. Prav to je pogost problem, namreč samozavedanje, “slačenje” duše pred samim sabo in moč priznanja tega odkritja. Ob tem se življenje in glasba zlijeta v eno.
Posameznik ne bo srečen ob nesrečni družbi. Ne bo zadovoljen ob neizpolnjenih obljubah. Obrnil bo ogledalo proti družbi, da bo ta v njem videla sebe, svojo pokvarjenost, hinavščino in egoističnost. Manjkalo pa ji bo tisto za “narodov blagor”. Subjekt, bogatejši za izkušnjo, se bo oblekel in se zazrl skozi okno za novo alternativo.
Soba z razgledom Janes Ivory (režija) po romanu E.M.Poster Maggie Smith Daniel Day Lewis Helena Bonham-Carter Julian Sands
ZURKA
Porno zvezda je postala svetnica
Je Moana umrla zaradi aidsa

CULTURA
I® Moana
!>•	.Mih
sEEas
!■ P°mo
e santa,
■ >:.•#<»%»*«	h- **c
1
<6.tiV»»AW./ktv«iW r-XK>".»Kfi<V'«M r>*“
sates.
tv
S	|	'>V ■ *
I*. ■	*•* 'V
r* 11> ■<-' •.»>»*»-
Cf*' MM
.................,... i
Tenrad mjus Scma	i
ctUMrnooH-nv	i
Moana Pozzi, najbolj znana italijanska porno zvezda, ki je pred nekaj dnevi umrla stara 34 let, je po smrti doživela pravo apotcozo, postala je nova Marija Magdalena, skesana greš niča, svetnica, ventil za tuje grehe, njena nenadna smrt je sprožila laični proces kanonizacije. K teinu je dosti pripomogla njena osebnost, ženske so gojile do nje velike simpatije, tudi tiste najbolj zadrte, so jo hvalile kot inteligentno in dostojanstveno. Bila je profesionalka, povsem je ločila zasebno življenje od svojega dela (šele po njeni smrti se je izvedelo, da je bila poročena), nikoli ni sprožila kakšnega škandala.
Če se ne bi ukvarjala s svojim spornim poklicem, bi lahko bila pravi vzor dramskim igralkam, kar je seveda samo še krepilo mikavnost njenih pornografskih filmov, med katerimi enem od prvih nosi zgovoren naslov -Varujte se svete kurbe. Znano je, da je svojo mlajšo sestro pregovorila, da je zapustila snemanje porno filmov, izvedelo pa se je tudi, da jo je v zadnjih dveh letih v vročih scenah nado-
meščala dvojnica. Njena mati trdi, da je nekaj dni pred smrtjo dejala: “Videli boste, bog bo tudi meni odpustil.” Nekaj dni kasneje je na maši, posvečeni najbolj svečanim verskim obredom v Napoliju je tamkajšnji nadškof kardinal Michele Giordano o njej govoril kot o iskreni in verujoči ženski.
Rodil sc je nov mit, ki ga kot, denimo, v primeru Jamesa Deana ali Maryline Monroe ne bi bilo, če ne bi tako zgodaj umrla v tako skrivnostnih okoliščinah. Ob njeni smrti so se sprožila številna vprašanja. Je zares umrla zaradi raka na jetrih potem, ko se je pred štirimi meseci v Indiji okužila s hepatitisom B? Ali je bilo vse to, vključno s potovanjem v Indijo zrežirano, ker je že vedela, da boluje za aidsom, saj sc je med snemanji pogosto intimno družila tudi z rizičnimi kategorijami ljudi? Je zato zahtevala dvojnice? Se je zato zdravila in umrla v Lyonu in seje o njeni smrti razvedelo šele, ko so jo upepelili in raztresli njen pepel tako, da nobena obdukcija ni bila več mogoča?
Milijon dolarjev za zgodbo
Čeprav se sojenje še ni prav začelo, ga obkroža medijska norost, časopisi in televizijski programi tekmujejo med seboj v dirki za ljudmi, ki so na kakršenkoli način povezani s primerom O. J. Simpson. Eden od časopisov je Simpsonovemu prijatelju Alu Covvlingsu ponudil milijon dolarjev za njegovo verzijo zgodbe. Covvlings, ki je Simpsona spremljal med njegovim neuspelim begom, je ponudbo odklonil. Dve ključni priči, ki trdita, da je mož pri njima kupil nož, sta ^vojo štorijo prodali novinarjem za 12.500 dolarjev.
Založniki in filmski producenti na veliko služijo. Povezanost s Simpsonom je z dobičkom vnovčil celo njegov podnajemnik, roke si manejo prodajalci majic, klobukov, skodelic in drugih spominkov z
napisi, ki jih prodajajo pred sodiščem.
Doslej so o primeru že izdali tri knjige, posnet pa je tudi televizijski film, v kat erem Ni-colc igra Ješsica Tuck, O. J. Simpsona pa Robert Shapiro.
ŽURKA
L
Slovenski kulturni spomeniki
Obnova cerkve pri Veliki Nedelji
V prihodnjih dneh bodo v Veliki Nedelji pri Ormožu začeli obnavljati 750 let staro cerkev - slovenski kulturni spomenik prvega reda. Cerkev pripada Križniškemu viteškemu redu, ki je v 12. stoletju skupaj s Friderikom Ptujskim s tamkajšnjega območja izgnal divje Madžare. V zahvalo za to dejanje je Križniški red dobil opustošeno ozemlje okoli Velike Nedelje, Ormoža in Središča ob Dravi, da ga varuje in kulturno obnovi.
Križniški red je dolgo časa skrbel tudi za duhovno vzgojo mnogih Slovencev ter nenehno obnavljal številne kulturne spomenike. Ko pa mu je bilo po vojni odvzeto vse premoženje, tega poslanstva ni mogel več izvrševati. Zato dolgo časa ni nihče vzdrževal te prvotno romanske cerkve iz leta 1236, ki je bila povečana v času gotike in končno barokizirana v letu 1698.
Pomoč pri obnovi cerkve je ponudila Krekova družba za upravljanje investicijskih skladov, ki z denarjem pomaga pri nujnih obnovitvenih delih tega prvorazrednega kulturnega spomenika, pozivajo pa tudi vse druge državne in zasebne ustanove, naj s svojimi prispevki omogočijo obnavljanje poslopja, kar naj bi bilo vsem obiskovalcem iz domovine in tujine dokaz, da smo Slovenci kulturen narod.
kot
Pevec
Don Johnson, zvezda televizijske nanizanke Miami Vice, se z novo dramsko serijo vrača na male ekrane. Od producentov zahteva jamstvo, da bodo posneli najmanj dvaindvajset epizod, za vsako od njih pa zahteva 100.000 dolarjev. Producenti so previdni, za zdaj govorijo o trinajstih nadaljevankah, zato sc z zvezdnikom še pogajajo.
Viski iz Normandije na dražbi
Na letošnji dražbi v avkcijski hiši Christi so steklenico viskija, ki je leta 1944 preživela izkrcavanje v Normadiji, prodali za 176 funtov. Originalna steklenica je stala 50 penijev. Britanski
skrbnik jo je leta 1945 poda-
množični
morilec
Harry Konnick Jr., glasbena zvezda, bo zablestel tudi na filmskem platnu. In to v zelo dobri igralski družbi. V trilerju “Copycat” bo zaigral množičnega morilca, njegovi partnerki pa bosta imenitni igralki: z Oskarjem nagrajena Holly Gunter in Sigourney Weawer. Konnick je že zaslovel z dvema filmoma “Memphis Bell” in Mali človek Tate.
ril nekemu belgijskemu paru, njunsin pa j6 je na željo njunih staršev sedaj prodal, denar pa namenil vdovam in sirotam hrabrih fantov, pripadnikov britanske osvobodilne fronte.
Na dražbi so prodali okoli sto steklenic redkih škotskih, irskih, kanadskih in ameriških vrst viskija, zbrali pa so blizu 120.000 funtov.
ZURKA
■ Škandali: V New Yorku se je na modni reviji spet sesula manekenka, ker je bila nabita z mamilom
Mamila namesto hrane
Nedavni zlom manekenke med modno revijo v New Vorku je znova v javnosti sprožil vprašanja, kolikšna je cena slave, mršavosti in zadovoljnega nasmihanja manekenk
Organizatorji in modne agencije sicer skrbno prikrivajo ime suhljate in sloke lepotice, ki je bila “predozirana”, v javnost pa so znova stopile Glae Carangl, ki je pred osmimi leti umrla za aidsom, Donyale Luna, ki je 79 umrla zaradi prevelike doze mamila, Andie McDotvell, zdaj igralka, ki je za mršavost namesto hrane uživala mamila, Terry Brome, ki je bila pred dvema letoma pomiloščena in prišla iz zapora po uboju milanskega plejboja.
Sovražnik št. 1 - lakota
Metropole mode, od New Yorka do Pariza in Milana so pretresene. Z modne revije v Bryant parku, novem njujorškem modnem središču, so na skrivaj odpeljali manekenko, ker se je zrušila zaradi prevelike količine zaužitih mamil.
Škandal je znova sprožil vprašanje, ali so tudi manekenke žrtve mamil. Poznavalci razmer namreč trdijo, da edino mamila manekenkam ustvarijo občutek sitosti, kajti lakota je njih največji sovražnik. Kako tudi ne, centimeter več na nepravem mestu in manekenko odpihne s svetovnega podija.
Dekleta, ki so na vrhu stopnic zaslužijo bajeslovne vsote, zato je strah za izgubo slave in denarja toliko večji, ker je tudi doba trajanja - kratka.
Slokost, vitkost, ki mejita že skoraj na “obešalnike”, je moč obdržati le s -stradanjem.
Sovražnik št. 2 - slava
“Kdo si dovoljuje umazati ta dekleta,” vpijejo modne agencije. David Brovvn iz agencije “Gay”, za katero delajo lepotice, kot so Naomi Campbell, Kate Moss, Carla Bruni in Monica Belucci, je še bolj kategoričen. “To je sramota, takšno obmetavanje z blatom! Nihče ne more zagotoviti, da se kateri ne bi kaj takega primerilo, toda vse metati v en koš, je zločin...”
Poznavalci razmer seveda spet gonijo svoje. Trdijo, da dekleta doživljajo peklen-
ske muke zaradi stradanja, še hujše pa zaradi peklenskega tempa in divjanja z ene na drugo modno revijo, dobro plačana snemanja reklam, da so več v zraku kot na zemlji, da nimajo nobenega resničnega življenja...
Znova so obudili spomin na Glajo Carangc, ki jo je v 26. letu pokosil aids. Okužila se je z - injekcijsko iglo, ko si je vbrizgala mamilo. Bila je princesa modne scene in fotomodel najslavnejših fotografov.
“Meni se je uspelo iztrgati temu peklu,” zdaj pravi 36-letna Andie McDovvell, ki je modno sceno zamenjala s filmsko. Lepotica, ki je prej nosila modele najslavnejših modnih kreatorjev.
Donyale Luna, 187 centimetrov visoka dvajsetletna lepotica, je iz Amerike odrinila v Italijo, tam spoznala Francesca D’Ale-ssija, plejboja iz Milana, in ga dodobra nafiksana ubila v hotelski sobi... Pred dvema letoma so jo po šestih letih zapora zaradi lepega obnašanja predčasno spustili iz zapora...
Zadeve ne gre posploševati, pravijo treznejši, vendar je res, da slava, denar in reflektorji zlomijo še močnejše, ne pa ta krhka bitja, ki so ranljiva kot najfinejši - kristal. Poskusite vi živeti v tolikšnem razkošju in biti - lačni...
*
Nina
36
Uganka
Uganka
37
Oven: ^ ljubezni lahko pričakujete P precejšnje spremembe, vendar bodite previdni, da ne boste prizadeli partnerja. Nepričakovana srečanja in zveze. V službi se boste počutili bolje, vendar delu ne boste posvečali pozornosti. Izogibajte se stresom. Srečne številke: 2, 3, 7, 10, 21.
Bik: Zapletli se boste s sodelavci v služni, vendar ne dovolite, da bi to vplivalo na vaš delovni elan, pred vami so veliki načrti, vendar denarnih skrbi še ne bo konec. V tem času vam preti bolezen, ki se lahko razvije iz čisto nedolžnega prehlada. Srečne številke: 1, 5, 6, 9, 13.
Dvojčka: Obdobje pred vami je ustvarjeno za romantično ljubezen, sprejmite povabilo prijateljev, vzemite, kar vam pripada. Finančna preskrbljenost vam vliva optimizem. Fizično boste v zelo dobri formi, vendar si ne zastavljajte preveč. Srečne številke: 4, 5, 8, 10, 22.
Rak: Možni so pre-piri zaradi denarja ^ in nečemu se boste morali odreči, zaradi obiska im domu vam bo precej odleglo. Čeprav je na zunaj vse videti idilično, veste, da temu ni tako. Krivi pa ste sami s svojim obnašanjem. Bodite bolj potrpežljivi in previdni. Srečne številke: 1, 2, 3, 12, 24.
Lev: Po napornih dnevih v službi vas čaka prijetno presenečenje, na široko se bodo odprla vrata, ocenite, kako daleč smete. Na vas prežijo vnetja, poškodbe, zato previdno. Polni ste energije, prevelika zagnanost lahko povzroči prepire s partnerjem. Srečne številke: 3, 7, 8, 9, 13.
Devica: Če boste zadosti taktni, se vam nasmiha prijetno obdobje v ljubezni, postopoma gradite novo razmerje, vendar predolgo ne oklevajte. V poslovnem smislu boste uspešni, pričakujete lahko povišanje plače. Privoščite si počitek, pazite na živce. Srečne številke: 2, 3, 8, 12, 23.
Tehtnica: Pred vami je prijetno obdobje, v katerem si boste lahko privoščili, kar ste si želeli.
Poslovna napetost se umirja, nove zamisli in pristni odnosi na delovnem mestu bodo dobrodošli. Ste v sijajni formi, ukvarjajte se s športom in hobiji. Srečne številke: 2, 9, 10, 15, 20.
Škorpijon: Zvezde vaši ljubezni ne obetajo' nič dobrega, s partnerjem bosta različnih misli, zaradi pritiskov bo vaša zveza na preizkušnji. V službi se boste morali dokazovati, kaže se pot v tujino. Tudi vaša vzdržljivost ima meje, pazite na zdravje. Srečne številke: 4, 6, 7, 16, 20.
Strelec: V vas se prebuja novo ljubezensko čustvo, zavrzite stare nezdrave odnose in se predajte novim. Odprli se boste in se osvobodili prevelike resnobe. Občutili boste potrebo, da bi doživeli nekaj novega. Utrujenost bo za vami, zdravje solidno. Srečne številke: 2, 6, 7, 11, 19.
Kozorog: Ne bodite preveč lahkomiselni, prijatelji vam bodo v veliko pomoč, še zlasti pri neki pomembni odločitvi. V službi ste pod pritiskom, ker morate sprejeti pomembno odločitev. Zelo ste občutljivi in obremenjeni, privoščite si več spanja. Srečne številke: 1, 5, 8, 13, 17.
Vodnar: V ljubez-ni boste neprcdvid-
?H %>' ljivi in hitrih odločitev, vzemite si čas zase in svojega partnerja. To bo zanimiv poslovni teden, če boste imeli priložnost za potovanja, ji vsekakor izrabite. Zdravje vam ne kaže najbolje, precej bolehni boste. Srečne številke: 3, 4, 9, 14, 25.
Ribi: Zvezde so naklonjene razreševanju vaših ljubezenskih dilem, v službi pa boste zelo zaposleni, dobro vam bo šlo od rok in pripravljeni boste na nove naloge. V zdravstvenem smislu se bodo pojavile težave, dobro bi bilo, da obiščete zdravnika. Srečne številke: 1, 4, 10, 11, 18.
Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 20. oktobra 1994 do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 24.
Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade:
1. nagrada: Družinska pizza - Gostilna Ojstrica Celje 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba
Rešitev nagradne križanke št. 22 iz številke 39: Vodoravno: aeromiting, prepiranje, Oger, Krčan, SO, Anat, SU, Tsavo, Anas, Catherine, Date, kit, som, smoter, Ra, carina, retinitis, elativ, priseganje, IZ, AL, Kurt, Antares, Negova, Genadij, ovedenje, Isola, Obri, realist, ol, brinet, PN, rt, ave, Račanec, Ema, etin, Ava, Martov, mat, Zini, obi, patolog, Enivetok, edinost, KA, Amato, dinast.
Tokrat je žreb razdelil nagrade takole:
1. nagrada: Družinska pizza, darilo gostišča Ojstrica Celje -Franc Kecelj, Jemčeva c. 24, Trzin, 61234 Mengeš 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” - Anka Golob, Majaronova 14, 61000 Ljubljana 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba - Rado Arh, Pohorskega odreda 1, 62310 Slovenska Bistrica
Iskreno čestitamo!
Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad!
ULICA: ______
POŠTA, KRAJ:
NAGRADNI KUPON ŠT.24 PRIIMEK IN IME:
Mreža
PRIPRAVLJENI,
POZOR,
AS!
Ste se dobro pripravili na današnjo tekmo?
Tokrat je še posebej zahtevna. Težko je doseči zmago. Zmago na trgu. V poplavi ponudnikov ne zadostuje samo dober izdelek ali storitev. Treba je storiti nekaj več. Tudi uvodna promocija večkrat ni dovolj. Razmere na trgu se namreč tako hitro menjajo, da se je treba neprestano prilagajati.
Da bi potencialne stranke seznanili z novostmi, ki jih ponujate, potrebujete medij, ki ne zaostaja. Medij, ki je stalno na tekočem: 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu.
Prav to ponujamo! Informacijski center As je nov slovenski informacijski center ponudbe in povpraševanja po izdelkih in storitvah. Do informacij je mogoče dostopati enostavno in hitro - prek telefaksa. Zato je odprt najširšemu krogu podjetij in obrti, ki lahko do centra dostopajo kadarkoli. Potrebno je le vzpostaviti telefonsko zvezo in oglasil se bo odzivnik, ki vodi skozi možnosti, ki jih lahko izbiramo s pomočjo tipkovnice na telefaksu. Na koncu pritisnemo še tipko "start" in že smo na cilju: prejeli bomo faks z natanko tistimi informacijami, ki smo jih zahtevali.
Škoda pa bi bila, če bi nekdo zahteval informacije o izdelkih, ki jih vi ponujate -pa vas v centru ne bi našel.
ZATO NAS ŠE DANES POKLIČITE IN ZAHTEVAJTE PODROBNE INFORMACIJE O POGOJIH OGLAŠEVANJA!
't
BRALCEM NOVE DOBE DODATEN 10% POPUST
Želimo, da nam ponudbo Informacijskega centra As podrobneje predstavi vaš zastopnik. Če se bomo odločili za enoletni najem oglasnega prostora, bomo poleg 30% popusta v prednaročilu izkoristili še dodaten 10% popust in prejeli praktično nagrado.
PODJETJE: ......................
KONTAKTNA OSEBA:
NASLOV:
TELEFON:	Kupon pošljite na zgornji naslov.
j
39
Od vrat do vrat
V Informacijsko dokumentacijskem centru za oblikovanje v Ljubljani so v ponedeljek, 10. oktobra, odprli razstavo sarajevskega dizajnerskega studia “Trio”. Naslov, “Pozdrav iz Sarajeva -Greetings From Sarajevo”, pove vse. Ustvarjalci so se v najboljši pop-artistični maniri lotili intervencij vseh pomembnejših populističnih ikon zahodne civilizacije. Spekter se tematsko giblje od Marxa, preko obveznega Warhola, do Coca Cole, časovno pa od Mona Lize do Sex Pistolsov. Cinizem Zahoda do tragedije v Bosni je v delih studia “Trio” moč najti v skorajda neprečiščeni obliki, kar jim daje popolno umetniško kredibilnost, tako zaradi neuničljivega sarajevskega biofilnega smisla za humor, kot tudi zaradi stoodstotnega “geistzeita”. Razstava bo odprta do 11. novembra, ogled pa Vam toplo priporočamo.
V čast Dnevu reformacije
Evangeličanska cerkev na Slovenskem bo DAN REFORMACIJE, svoj in državni praznik, počastila s svečano akademijo v ponedeljek, 31. oktobra 1994, s pričetkom ob 18. uri v evangeličanski cerkvi v Bodoncih.
Vabljeni!
V samozaložbi je izšla knjiga Franceta Lovšina - “MIR ŽIVLJENJA”
Ta knjiga družboslovne vsebine je odsvit preteklosti, zrcalo sedanjosti ter pot prihodnosti človeka in ljudi. Njena vsebina vas bo prizadela, a nikoli ranila...
Knjigo lahko naročite:
-	po telefonu na številko o61/ 861-429 ali
-	z naročilnico natisnjeno v spodnjem delu tega oglasa
Cena knjige je 2.000,00 tolarjev.
Knjigo prejmete brez odlašanja po pošti kot priporočeno pošiljko s povzetjem.
I NAROČILNICA
I
I
■ Ime:__________________
i Priimek:--------------
1 Kraj:-----------------
J Ulica:________________
\ Pošta:----------------
I
1 Naročam------izvod (ov)
| knjige “MIR ŽIVLJENJA”
I
J Podpis:_______________
I
S
I
Naslovnik:
1
LOVŠIN Franc
1
Gorenjska c. 65 j 61310 RIBNICA \
I
1
I
E
e
|
i
■ m	- - m - - .« * ■!

REKLAMA


slovenj gradeč
UKV 972 IN 88.9 MHz STEREO
107,8 Mhz
Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji
RADIO ALFA
Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure
PODJETJE ZA TRŽENJE, RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVALNE STORITVE MURSKA SOBOTA D.O.O.
69000 MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 15, TEL.: (069) 31-255, FAX: 21-116
GRAFIKA GRACER d.o.o.
Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel,/fax: +386 (0)63 34-164
CELJE instalaterstvo za ogrevanje in odsesavanje
KRAVANJA
BABNO 17/b ► 063/451-124,452-196, MOBITEL 0609-615523, FAKS 451-228
KOVINSKA
GALANTERIJA
■ IZDELAVA ZNAČK ■ KOLAJN ■ PLAKET ■ POKALOV
■ TERMIČNA OBDELAVA KOVIN
Anton Čižman, 61211 Ljubljana - Šmartno, Kajakaška 13 Tel., Fax: 061/59 889, Slovenija
MiHHtmi ItM imun mm?°.
BREZ DLAKE NA JEZIKU
IbMMMM line IWMW UKVstereo
ETAL ROFIL a.».o-
Domžale r Jarška cesta 30
IZDELAVA IN MONTAŽA DVORIŠČNIH IN GARAŽNIH VRAT Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM
Telefon: 061/ 714-105 Telefax: 061/ 712-283
£&£<*■
Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji, svetovanje, računalniška literatura in video kasete.
Prešernova 7, Celje, tel,/fax:
Novol Računalništvo za otrokel 26“81 2
959MHz •
GOSTILNA
“PRI STAREM PRIJATELJU”
Emil PETEK
Aškerčeva 15 (Agrotehnika)
MALICE SIT 250,00 TOPLI OBROKI ZA PODJETJA
Mariborski Marles bo v kratkem zabeležil četrto leto, kar posluje kot delniška družba. Poleg rednega odplačevanja preteklih dolgov so v tem času kar 4 milijone nemških mark vložili v posodabljanje proizvodnje in uvajanje nove tehnologije, s čimer so izboljšali kvaliteto izdelkov in skrajšali dobavne roke. Tako jim je uspelo prebroditi težavno prehodno obdobje po izgubi jugoslovanskega trga, ki ga vedno bolj nadomeščajo z izvozom na konvertibilna tržišča.
Letos so v Marlesu organizirali prvi salon kuhinj, na katerem so svojim potrošnikom in trgovcem pokazali vzorčne programe nove generacije kuhinj. Modeli, ki so nastali na podlagi dol-
Marles sodobnim gospodinjam
goletnega sodelovanja z uporabniki in s trgovci, ustrezajo evropskim standardom tako po kakovosti izdelave kot tudi po izbiri do okolja prijaznih materialov.
Poleg zavzetosti zaposlenih, lastnega znanja in izkušenj so v razvoj in izdelavo novih programov kuhinj vložili tudi milijon in pol nemških mark. Proizvodnjo, doslej primerno le za serijsko izdelovanje pohištva, postopoma prilagajajo izdelovanju elementov po meri kupca, s čimer vstopajo v novo obdobje proizvodnje za znanega kupca. V Marlesu računajo, da bo salon kuhinj postal tradicionalno srečanje, na katerem se bodo vsako leto pojavili z novimi tovrstnimi programi.
Danes sta vodilna Marlesova programa proizvodnja
hiš in pohištva, ki sta tudi dobitnika številnih domačih in mednarodnih priznanj za kakovost in oblikovanje. Ti dve družbi sta prvih osem mesecev letošnjega leta dosegli prodajo v višini 35 milijonov nemških mark, kar je skoraj četrtino več, kot v enakem obdobju lani.. Kar 75 odstotkov proizvodnje so izvozili; največ v Avstrijo, Nemčijo, Švico in Italijo, poleg tega pa so odprli tudi nova tržišča v Vzhodni Evropi (Češka, Slovaška, Rusija in Madžarska) in B-eneluxu. Računajo, da bodo v kratkem lahko zaposlili tudi nove delavce, kar jih uvršča med redka slovenska podjetja, ki mu tudi v teh gospodarsko negotovih časih uspeva ohranjati oz. celo povečevati število zaposlenih.
“To je v bistvu naš hišni sejem, kjer smo želeli strokovnjakom pokazSti dosežke našega razvoja in predstaviti šestnajst različnih kuhinj,” pravi Uroš Rupreht, direktor holdinga.
“Smisel tega sejma je, da se na osnovi mišljenja trgovcev, kooperantov in velikih kupcev, tako domačih kot iz tujine, izoblikuje tisti program, ki bo šel v masovno proizvodnjo.
Program zajema vse cenovne kategorije kuhinj, ki so tako po funkcionalnosti kot po estetskem videzu prilagojene sodobni gospodinji.
Vse kuhinje bazirajo na enotnem korpusu (ogrodju), število palet prednjih ličnic pa omogoča največjo individualnost sleherni gospodinji. Glede na to, da je bil sejem od 3. do 8. oktobra nas je presenetilo število obiskovalcev, kot tudi prek 800 domačih in tujih strokovnjakov.”
Ob koncu Tedna otroka je bila v celjski blagovnici Metro živahna gneča čebljajočih otrok. Plesni teater Igen Plesnega studia Celje je pod pokroviteljstvom Metroja pripravil otroško modno revijo s plesom in družinskimi igrami.
Otroci
z h
OTROKE
Foto: I. Strmole
(S m
■ \> It
-		
		
S '	111	
S	■ I	
1 P ■	čji.	;
NOVA DOBA	Naročilnica
Ime:	 naslov:			 priimek:	
naročam časopis Nova doba na	naslov
Na gornji naslov mi pošiljajte...		izvodov. število
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika	
MALI O C} LASI
• HLAJENJE, GRETJE IN PREZRAČEVANJE. Sodobne klima naprave “Electra”. Brezplačen ogled in svetovanje, montaža in servis. ČIP, d. o. o., Stegne 25, 61000 Ljubljana, tel.: 061/ 1597-308, fax: 061/ 1591-367
•	BETONSKI ZIDAKI 25, 20 in 12, talne plošče, travne plošče, škarpniki, robniki, nosilni stebri, zračniki in vrtne ograje. Cementninarstvo Šurbek, Poljčane, tel.: 062/ 825-303
•	DIANA 6, letnik 1978, nevozna, neregistrirana, poceni. Tel.: 063/ 441-606, med 8. in 9. uro
•	ZASTAVO 101, letnik 86, neregistrirano, ugodno prodam. Tel: 063/ 28-390, med 16. in 21. uro
marmor, umetni kamen, izdelava umetnega kamna. Tel.: 061/ 812-721
•	ŽELITE TUDI VI Z VZREJO KRZNARICE JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE DODATNO ZASLUŽITI? Ugodna cena kvalitetnih razplodnih živali, možnost kredita... Pohitite, količina je omejena. Tel.: 062/ 514-277, Lojze
•	LENEŽE IN NOŽE za vse vrste plugov in frez prodajamo in kupujemo. Popravljamo kotle za žganjekuho in peči ter izdelujemo okenske mreže. Kovaštvo Černigoj, Lokavec 45, Ajdovščina, tel.: 065/ 62-645
•	GARSONJERO ali enosobno stanovanje, s telefonom, v Žalcu ali okolici Žalca, najamem. Tel.: 063/ 831-893, od 7. do 15. ure
•	NEDOKONČANO HIŠO pri
Destrniku z zemljiščem 53 arov, prodamo. Tel.: 062/ 813-288
•	OMARO, dve nočni omarici in komodo, vse iz fino lakiranega lesa, kot novo, ugodno prodam. Tel.: 063/ 754-859, interna 23, od 12. do 15. ure
(zahtevajte Marjanko) '
•	VSE VRSTE STAREGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... odkupujemo. Nudimo tudi kvalitetne restavratorske usluge. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, tel.: 064/ 221-037 ali 48-545
•	TAKOJ IN KVALITETNO MONTIRAM lesne obloge, karnise, pohištvo ter drugo in opravim vsa hišna popravila -zidarska, keramična, električna in vodoinštalaterska, soboslikar-ska in drugo. Tel.: 067/ 73-108, po 20. uri
•	OPLEMENITITE SVOJ DENAR! Sedaj tudi v Pomurju. Kratkoročna premostitvena posojila, garancija hipoteka, realizacija v dveh dneh! ZDENEX d. o. o., PE Maribor, Svetozarev-ska 10, tel. in fax: 062/ 20-391, ZDENEX d. o. o., PE Murska Sobota, Arhitekta Novaka 4, 69000 Murska Sobota, tel. in fax: 069/32-848
•	VSE VRSTE STARIN, starejših od sto let, stalno odkupujem. Mejak, Staje 1 c, 61292 Ig pri Ljubljani, tel.: 061/ 662-243
• POLAGAM KERAMIKO,
MALI OGLAS BREZPLAČNO
Moj naslov: •
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
%
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS).
SL003-03234 ČEŠKO PODJETJE NUDI KOLESA, MOTORNA KOLESA, DEKORATIVNO STEKLO, KOZMETIKO TER PRENOVLJENE ELEKTRIČNE PRIPOMOČKE IN APARATE ZA GOSPODINJSTVO.
Naziv: HB HOLDING, S.R.O. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj' PRAHA 5 Pošta: 150 00 Naslov: HOLEČKOVA 5 Telefon: 0042/2/547-023; 544-257 Telefaks: 0042/2/547-023 Kontakt: HERING, ZUKAL
SL003-03235 SLOVAŠKO PODJETJE NUDI OPREMO ZA CENTRALNO OGREVANJE, PROIZVODE IZ ŽELEZA.
Naziv: INKOMAT, S.R.O. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: BARDEJON Pošta: 085 01 Naslov: DLHY RAD 15 Telefon: 0042/935/553-025 Telefaks: 0042/935/553-025 Kontakt: MR. PARANIČ
SL003-03237 ČEŠKO PODJETJE NUDI LESNE BRIKETE, LESNE PALETE TER LESENO POHIŠTVO.
Naziv: SIMMP, S.R.O.
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: LIBEREC 14 Pošta: 460 14
Naslov: RUPRECHTICKA 218 Telefon: 0042/48/421-239
Telefaks: 0042/48/421-239 Kontakt: MR. S. STRNADEK
SL003-03238 ČEŠKO PODJETJE NUDI GRADBENI MATERIAL TER IZDELKE IZ ŽELEZA.
Naziv: STANDOS, S.R.O.
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA
Kraj: KRINEC
Pošta: 289 33
Naslov: VESTEC 8
Telefon: 0042/325/94-427, 8558-984
Telefaks: 0042/325/94-427, 8558-984
Kontakt: MR. JIRAT
SL003-03240 SLOVAŠKO PODJETJE NUDI GRADBENI MATERIAL; OKNA, VRATA, O-GREVALNI SISTEM, PVC TALNE OBLOGE.
Naziv: STAVOPROJEKT A.S. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: PREŠOV Pošta: 081 48
Naslov: DUCHNOVIČOVO NAM. 1 Telefon: 0042/91-25-719 Telefaks: 0042/91/24-334; 22-156 Kontakt: MR. VELL, GEN. MANAGER
L003-03242 SLOVAŠKO PODJETJE NUDI RAČUNALNIKE ALR, SWAH, PROGRAMSKO OPREMO SWAH.
Naziv: SWAH JABLONEC S.R.O. Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: JABLONEC NAD NISOU Pošta: 466 01 Naslov: PODHORSKA 7 Telefon: 0042/428/29-640 Telefaks: 0042/428/20-910 Kontakt: MR. BOHM
SL003-03243 SLOVAŠKO PODJETJE ŽELI SODELOVATI S SLOVENSKIMI PODJETJI NA PODROČJU PNEUMATIKE.
Naziv: TESPOL S.R.O.
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: PREŠOV Pošta: 080 01
Naslov: BUDOVATEL’SKA 45
Telefon: 0042/91/22-543 Telefaks: 0042/91/33-791 Kontakt: ČOP, ONDIS
SL003-03245 EGIPTOVSKO PODJETJE JE ZAINTERESIRANO ZA SODELOVANJE S SLOVENSKIMI PODJETJI NA NASLEDNJIH PODROČJIH: - PROGRAMSKI JERMENI, TEKOČI TRAKOVI - JEKLENE CEVI, CEVI Z NERJAVEČEGA JEKLA, PRIBOR IN OPREMO.
Naziv: EL GOLF AREA - H0LI0P0LIS
Matična številka: X002213
Kraj: HORIA
Pošta: BOX. 2712
Naslov: 4, ABU GAFAR EL -
N AH AS STREET
Telefon: 0020/2/4182-424
Telefaks: 0020/2/2910-912
Kontakt: ABDEL KHALIK
GHONEIM
SL003-03246 NIZOZEMSKI TRŽNI REZISKOVALEC STROKOVNJAK ZA PLANIRANJE PROIZVODOV S 25. LETNIMI IZKUŠNJAMI V HOLANDIJI IN NA TUJEM NUDI SVOJE SVETOVALSKE USLUGE.
Država: 528 NIZOZEMSKA Kraj: TE NIJEKERK Pošta: 3862
Naslov: 36 BRAHMSLAAN Telefon: 0031/3494/51-108 Kontakt: DANIEL J. STIEMER
SL003-03248 BELGIJSKO PODJETJE NUDI IZBOLJŠAVO IN POSTAVLJANJE PIVOVAREN.
Naziv: UNIBRA S.A.
Država: 56 BELGIJA Kraj: BRUSSELS Pošta: B-1040
Naslov: AVENUE DES ARTS 40 Telefon: 00322-513-78-62 Telefaks: 00322-511-76-64 Teleks: 21-018
Kontakt: MR. MICHEL RELECOM
SL003-03249 BOLGARSKO PODJETJE PONUJA ROČNO IZDE-
LANE PERZIJSKE PREPROGE IZ VOLNE.
Naziv: AS-92 ALEXANDER SOTIROV
Država: 100 BOLGARIJA Telefon: 0035-92/772-610 Telefaks: 0035-92/881-308 Kontakt: ALEKSANDER SOTIROV
SL003-03250 MADŽARSKO PODJETJE PONUJA OBLAČILA.
Naziv: KATIK Država: 348 MADŽARSKA Kraj: BUDAPEST Pošta: 1073 Naslov: DOB U. 65 Telefon: 0036/1-175-7867 Telefaks: 0036/1-185-1200 Kontakt: JUDIT HAVAS
SL003-03252 NIZOZEMSKO PODJETJE BTI BARTER TRADE INTERNATIONAL BV PONUJA SVOJE STORITVE PROIZVAJALCEM S PRESEŽKI ZALOG. NA RAZPOLAGO JE NJIHOV BILTEN IN OBRAZEC ZA DODATNE INFORMACIJE IN SODELOVANJE.
Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000
Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: +386/61/1250-122 Telefaks: +386/61/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS
SL003-03266 SLOVAŠKO PODJETJE NUDI VALJASTE KROGLIČNE LEŽAJE IN SICER 83 TIPOV V METRIH TER 12 TIPOV V INČAH.
Naziv: ZVL BEARINGS A.S. PREŠOV
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: PREŠOV Pošta: 081 62 Naslov: KOŠICKO 26
GOSPODARSKA ZBORNICA
SLOVENIJE
Telefon: 0042/91/33-923 Telefaks: 0042/91/31-056 Kontakt: KLARA BANASOVA
SL003-03267 SLOVAŠKO IZVOZNO - UVOZNO PODJETJE E-LEKTROTEHNNIČNEGA MATERIALI ŽELI SODELOVATI S SLOVENSKIMI PODJETJI NA NASLEDNJIH PODROČJIH: -ELEKTRIČNI KABLI, KONDUK-TORJ1, IZOLACIJSKI TER ELEKTROTEHNIČNI MATERIAL, ELEKTRIČNE APARATURE, STIKALA, VAROVALKE, KONDENZATORJI, VARILCI, ELEKTR. MOTORJI, VODNIKI....
Naziv: VARIA S.R.O.
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: PRAHA 10 Pošta: 106 00
Naslov: ŽIROVNICKA 2389 Telefon: 0042/2/71-92-805 Telefaks: 0042/2/74-99-00 Kontakt: LIBUŠE BUREŠOVAJITKA KAŠOVA
SL003-03269 ČEŠKO UVOZNO -IZVOZNO PODJETJE BI ŽELELO SODELOVATI S SLOVENSKIMI PODJETJI NA PODROČJU DODATKOV OTROŠKIH OBLAČIL /KAPE, NOGAVICE, MALI NAHRBTNIKI/ TER SPODNJEGA PERILA.
Naziv: J F B - TEKTILNI VVROBA Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: JABLONEC NAD NISOU Pošta: 466 04
Naslov: BOŽENV NEMCOVE 46 Telefon: 0042/428/262-69 Telefaks: 0042/428/262-69 Kontakt:	JANA ZVAROVA
JEZIK SPORAZUMEVANJA: ANGLEŠČINA, NEMŠČINA
SL003-03271 ČEŠKO PODJETJE NUDI POMOČ PRI ISKANJU PROSTIH KAPACITET V TEKSTILNI DEJAVNOSTI ČEŠKIH PODJETIJ.
Naziv: J F B - TEKTILNI VVROBA Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: JABLONEC NAD NISOU
Pošta: 466 04
Naslov: BOŽENV NEMCOVE 46 Telefon: 0042/428/262-69 Telefaks: 0042/428/262-69 Kontakt: JANA ZVAROVA JEZIK SPORAZUMEVANJA: ANGLEŠČINA, NEMŠČINA
SL003-03272 POLJSKO PODJETJE NUDI KMETIJSKE STROJE.
Naziv: Z-CA DIREKTORA
Država: 616 POLJSKA
Kraj: DYNOW
Pošta: 37-760
Naslov: UL. 1. MAJA 6
Kontakt: KRVSTVNA WROBEL
SL003-03273 SLOVAŠKO PODJETJE IŠČE DISTRIBUTERJE ZA SLOVENIJO IN SICER ZA PROIZVODNE SISTEME IN PRODAJO BREZALKOHOLNIH IN ALKOHOLNIH PIJAČ
Naziv: DRINKS MARKET, LTD Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA' Kraj: RIMAVSKA SOBOTA Pošta: 979 01 Naslov: JESENSKEHO 11 Telefon: 0042/866/22-759 Telefaks: 0042/866/22-759
SL003-03274 SLOVAŠKO PODJETJE NUDI 'V ODKUP LICENCO ELEKTRONSKEGA MEŠALCA ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ. POGOJ JE ODKUP CCA. 1000 APARATOV.
Naziv: DRINKS MARKET, LTD Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: RIMAVSKA SOBOTA Pošta: 979 01 Naslov: JESENSKEHO 11 Telefon: 0042/866/22-759 Telefaks: 0042/866/22-759
SL003-03278 NORVEŠKO PODJETJE NUDI RAZNE VRSTE MARGARIN.
Naziv: LAMARINE A/S Država: 578 NORVEŠKA Kraj: TRONDHEIM Pošta: 7030
Naslov: PROF. BROCHSGT. 6 Telefon: 0047/73/540-268 Telefaks: 0047/73/943-861 Kontakt: MILIVOJE NEŠKOVIČ
SL003-03279 ČEŠKO PODJETJE NUDI RAZLIČNE VRSTE PROIZVODOV IN SICER: TEKSTILNE, STEKLENE, KERAMIČNE, IZDELKE IZ KAMNA, IGRAČE,GOSPODINJSKE, ELEKTRIČNE PRIPOMOČKE, ALKOHOLNO PIJAČO, PISARNIŠKO POHIŠTVO...
Naziv: DELIVER SPOLEČNOST S RUČENIM OMEZENVM Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: UESTINADLABEM 2 Pošta: 400 21
Naslov: USTI N.L. MIROVE NAMESTI 37 Telefon: 0042/47/27-735 Telefaks: 0042/47/27-944 Kontakt: JOSEF MOLCAR
SL003-03280 ČEŠKO PODJETJE, KI IMA RAZVITO LASTNO MREŽO DISTRIBUTERJEV, PRODAJALCEV, OGLASNO DEJAVNOST, NUDI SLOVENSKIM PODJETJEM SVETOVALNE USLUGE IN STORITVE PRI PRODORU NA ČEŠKO TRŽIŠČE.
Naziv: DELIVER SPOLEČNOST S RUČENIM OMEZENVM Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: UESTINADLABEM 2 Pošta: 400 21
Naslov: USTI N.L. MIROVE NAMESTI 37 Telefon: 0042/47/27-735 Telefaks: 0042/47/27-944 Kontakt: JOSEF MOLCAR
SL003-03281 ČEŠKO PODJETJE NUDI ČEŠKO PIVO.
Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: HA VIROV - ŠUMBARK Pošta: 736 00 Naslov: ŠKOLNI 32/271 Kontakt: BAIER JAN
SL003-03282 ČEŠKO PODJETJE
NUDI ROČNO AVTOMOBILSKO ORODJE ZA KATERO SO EKSKLUZIVNI ZASTOPNIKI IN DISTRIBUTERJI V EVROPI.
Naziv: MOTOKOV LIMITED Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj PRAHA 4 Pošta: 140 62 Naslov: NA STRŽI 63 Telefon: 0042/2/414-1111 Telefaks: 0042/2/426-926 Kontakt: VLADIMIR PALČEJ
SL003-03289 NEMŠKO PODJETJE NUDI OUARTZ KRISTALE, KRISTALNE FILTRE TER KRITALE ZA OSCILATORJE.
Naziv: TELE OUARZ GROUP Država: 280 NEMČIJA ZR Kraj: NECKARBISCHOFSHEIM Pošta: D-74924 Naslov: LANDSTRASSE Telefon: 0049/72/68-8010 Telefaks: 0049/72/68-1435 Kontakt: CORNELIA C. SAAM
SL003-03293 ŠVEDSKO - SLOVENSKO PODJETJE NUDI NAVEZAVO IN ORGANIZACIJO POSLOVNIH STIKOV NA ŠVEDSKEM; POSREDOVANJE IN ORGANIZACIJA GOSPODARSKIH, RAZVOJ-NO-TEHNOLOŠKIH TRGOVINSKIH IN DRUGIH STIKOV MED SLOV. IN ŠVEDSKIMI TER OSTALIMI SKANDINAVSKIMI PARTNERJI, POSREDOVANJE STIKOV S ŠVEDSKIMI INSTITUCIJAMI, SKLADI, BANKAMI IN VLADNIMI USTANOVAMI, INFORMIRANJE O ŠVEDSKI ZAKONODAJI, ORGANIZACIJA PREDSTAVNIŠTEV, ORG. SEMINARJEV, SEJEMSKIH PREDSTAVITEV...
F. );>
Naziv: SWEDEN -SLONVENIEN COMMERCE Država: 895 SLOVENIJA Kraj: KOPERPošta: 66000 Naslov: MANŽAN 55 A Telefon: 066/33-898 Telefaks: 066/33-898 Kontakt: SLAVICA MANŽAN
Anton Rous, trmoglavi predsednik mariborske vlade, ki nekaterih svojih someščanov nikak*or ne more prepričati, da je cilj moč hitreje doseči s skupnimi močmi, se je samomorilsko vrgel v naročje svojim razglašenim poslancem.
Ker slovenska vlada z Janezom Drnovškom na čelu tudi po desetih mesecih še ni pripravila ukrepov za reševanje gospodarstva, brez teh pa Rou-sova vlada ne more ukrepati v Mariboru, naj poslanci Državnega zbora zahtevajo glasovanje o zaupnici slovenski vladi. Dr. Drnovšek je znova posivel in odrevenel nad tolikšno - demokracijo.
Nova doba se žal ni zmotila, ko je že pred nekaj meseci napovedala, da je Pučnikov amandman razstrelil slovensko sodstvo. Sodniki, ki so nekoč kršili človekove pravice, ne morejo več soditi. Kaj pa tisti, ki so sodili tistim, ki so kasneje spravili Balkan v vojno?
Na 26. regati za jesenski pokal v Barceloni so med 1200 jadrnicami slovenski jadralci dosegli popoln uspeh. Na naj večji letošnji regati v Sredozemlju je na cilj prvi prijadral naš tekmovalec Dušan Puh z italijansko jadrnico Fanatic, drugo mesto pred tretjo u-vrščcno ladjico Vitesse pa je osvojila slovenska ekipa Špirit of Slovenja z jadrnico Gaia Gube. Slovenski jadralci so ponovno dokazali visoko raven našega jadranja.
Panorama
Foto: I. Strmole
SAŠKA BULA 1 O VIC, dijakinja 1. letnika gimnazije, že deset let plesalka v Studiu za ples Celje, se je na prireditvi ob zaključku Tedna otroka prelevila v napovedovalko in moderatorko: “Pridite, otroci, vprašanja niso težka, lepe nagrade vas čakajo, dajte, korajža velja...”
Zunanji minister v odstopu Lojze Peterle je tik pred svojim definitivnim (?) odhodom iz zunanjega ministrstva podpisal 27 (!) odlokov o imenovanju slovenskih uradnikov po svetu. Natolcujemo, da gre za same dobre prijatelje in znance... O morali pa ponovno tedaj, ko bo znova odstopil.
Z napovedano spremembo slovenske Ustave, ki bo omogočila razprodajo slovenske zemlje, so se nemudoma otoplili odnosi Ljubljane in Rima. To pomeni, da bodo tujci kupovali za majhen denar slovenska zemljišča, v zameno pa bomo dobili pralne praške, kavo, žvečilne gumije itd.
Zagreb ni zaostril odnosov z Ljubljano, pač pa je Ljubljana zaostrila odnose z Zagrebom, Rimom in Dunajem. To je logična posledica “ekspertnega” delovanja jugo - slovenskih diplomatov, navajenih večstranskih potez, ko je bil svet še blokovsko razdeljen.
V nedeljo ob svitu so v Amsterdamu ukradli Rembrandtovo sliko Moški z brado. Kot je sporočila policija, je tat s težkim kladivom razbil okno muzeja Rembrandthuis in brez večjih zapletov in ovir odnesel v neznano Rembrandtovo umetnino. Ob Rembrandtovi hiši ni nobenih nočnih paznikov, varnostni sistemi so pomanjkljivi in nič se ni spremenilo kljub temu, da so julija neznanci že odnesli dve sliki mojstrovega učitelja Pietra Lastmana.