KRAŠKI POJAVI V KRŠKEM HRIBOVJU 
(S 3 SLIKAMI) 
KARST PHENOMENA IN THE HILLS AROUND KRšKO 
(WITH 3 FIGURES) 
PETER HABič 
SPREJETO NA SEJI 
RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 25. NOVEMBRA 1982 
VSEBINA 
Izvleček - Abstract . . 
UVOD ....... . 
GEOLOŠKA ZGRADBA . 
RELIEFNE ZNAČILNOSTI IN MORFOLOŠKI RAZVOJ . 
KRAŠKI VODNI POJAVI ............ . 
KRAŠKE VOTLINE IN NJIHOVE SPELEOLOŠKE ZNACIL~OSTI • 
SKLEP ....................... . 
LITERATURA .................... . 
KARST PHENOMENA IN THE HILLS AROUND KRŠKO (Summary) 
8 (. 4) 
9 ( 5) 
9 ( 5) 
10 ( 6) 
14 (10) 
14 (10) 
16 (12) 
18 (14) 
18 (14) 
Izvleček UDK 551.44(497.12-11) 
Ha.bič Peter: Kra.ški pojavi v Krškem hribovju. 
Acta carsologica, 11 (1982), 5-18, Ljubljana, 1983, Lit. 9 
Obravnavani so uvalam rpodobni doli, majhni kraški izvi['li, ponikalnice in ponori 
ter izvirne jame in brezna v zgornje krednih in triasnih apnencih, med katerimi 
so nepropustne lapornate plasti. To je poseben tip osamljenega plitvega fluvio krasa 
v subpanonskem predelu Slovenije, s sledovi postopnega zakrasevanja v odvisnosti 
od širšega morfološkega razvoja in lokalnih hidrogeoloških razmer. 
Abstract UDC 551.44(497.12-11) 
Habič Peter: Karst Phenomena in the Hills around Krško. 
Acta carsologica, 11 (1982), 5-18, Ljubljana, 1983, Lit. 9 
Ouvala-like valleys, small karst springs, sinking streams, ponors, active caves 
and potholes in the Upper Cretaceous and Triassic limestones, interbedded by im• 
permeable marl beds, are treated. This is a special type of isolated shallow fluvio 
karst in the subpanonian part of Slovenia, NW Yugoslavia, with the traces of pr~ 
gressive karstification, depending on wider morphologic development and local hy• 
drogeological conditions. 
Naslov - Address 
Dr. Peter Habič, znanstveni svetnik 
Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU 
Titov trg 2 
66230 Postojna 
Jugoslavija 
UVOD 
V nizlcih v:i111orodnih hribih med Savo ii.,n Krško kotlino je razvit poseben 
tip osamljenega krasa. Razporeditev in značaj kraških pojavov sta v tem pre-
delu predvsem odviSIIla od svojevrstne geološke podlage, ki se mzlikuje od pre-
vladujočega apniško dolomitskega di'.Iliarskega krasa. Kraške globeli, i:zviri, poni-
kalnice in ponori ter jame in brezna so razviti predvsem v zgornjekretlnem. 
apnenem flišu ter triasmh plasimaitih apnencih in dolomitih, ki jih obdajajo 
miocenski laporji, pliocenske in kvartarne gline ter prodi. Poleg najdaljše in 
najbolj znane Ajdovske jame pri Studencu je še nekaj drughll, zlasti za biologe 
in arheologe zanimivih speleoloških objektov. Razmeroma številne so tudi po-
nikalnice s pripadajočimi izviri in ponori. V morfološkem pogledu so posebno· 
zanimLvi od 20 do 50 m globoki kraški dolri,Jki so podobni uvalam v diTIJamkem 
krasiu, nekateri med njimi pa imajo vse značilnosti malih kraških polj. Takih 
reliefnih in hidrografskih kraških zmačil.noot drugod .po Sloveniji tudi nra ;po-
dobni geološki podlagi ne poznamo, zato se nam je zdelo prhnemo opo:roriti 
nanje s tem prispevkom na zbarovanju s1ovensikih jama:rjev in raziskovalcev 
krasa maja 1982 v Novem mestu. 
GEOLOŠKA ZGRADBA 
V geološkem pogledu spada Krško hribovje k posavskim gubam. Vzhodno 
od škocjanskega preloma ločijo geologi v njih posebno grudo Krškega hribovja. 
Oosega najjum1ejši hrbet med seniovšiko-miTenslcim in krškim miopliocenskim 
zalivom P,arwnslkega morja in se p:rio1ti vzhodu nadaljuje v višjo Orlico nad 
Bizeljsikim. Po niovejših sp,oZi!lanj'ih pripada Krško hribovje narivu Golega Oir-
mka, ki je ugotovljen tudi v Gorjancih :iin Zužemberku (U. P re mr u, B. O go-
re 1 e c, L. š rib ar, 1977). Narivna zgradba Dolenjske je dokazčliTha z vrtina-
mi, nastala pa je v ilirsk,o pirenejski fazi iz poleglih gub zaradi bočnih pritiskov 
od NE. Tu obravnavamo le del tega hrbta v območju med Impoljsko in Zavra-
ško doliLrio ter dolino Save pri Krškem. Podobna geološka zgradba se nadaljuje 
tudi vzhodno i!Il zahodno od obmvnavanega predela z manjšimi razlikami v 
kamrnnskem sestavu. Triasne in kredne plasti so v osrednjem delu Krrš,kega 
hribovja manj nagubane, zato je v :tem delu kras bolj izrazit. Na seveirrrri in 
južni strani ga obdajajo miocenski laporji in peščenjaki, v manjši meri tudi 
apnenci ter pliocenske in kvartarne ilovice s peski in prodi. Ob Savi in njenih 
pritokih so aluv!ialne prodne iln glinaste :naplavine. V geološkem in poikrajill1-
skem pogledu so torej kmški pojavi v Krškem hribovju razporejeni II1a 10 km 
dolgem iJn 6 km š:i.oolkem pasu, to je na okrog 60 km2 površja v višinah med 170 
in 470 m. Triasne kamnine so predvsem na vzhodnem in zahodnem obrobju, 
v osrednjem ilil :najvišjem delu Krškega hribovj:a pa ,prevladujejo ploščnati 
zgor:njelrnedni apnenci pelagičnega :riarzvoj,a, ,ki prehajajo navzgor v ,nekiakšen 
9 
Acta carsologioa XI, 1982 (1983) 
fliš. Med apnenci so tudi vložki roženoev, glinastih laporjev in leče zrnatega 
ter b:rečastega apnenca (U. Prem r u , M. P 1 eni č ar, 1975). Podobno se 
menjavajo karbonatne in nekarbona;tne triasne kam:n:ine v zahodnem delu 
Krškega hriibovj,a. Prevladujejo s:icer dolomiti, vmes pa so vložki apnencev, pe-
ščenjakov :in laporjev. V drobnem se torej menjavajo prepustne in nepropustne 
plasti, kar vpliva na zakrasevanje ter oblikovanJe kraškega površja in podzem-
lia Skozi zakrasele karbonatne kamnine voda podzemeljsko odteka in odnaša 
dr~bir ter s tem oblikuje zaprte kraške globeli. Vložki nekM'bonainih kamnin 
prispevajo več prep,ereline in usmerjajo površiinsko odtekanje. V takšnih raz-
merah nastaja poseben tip mero- ali fluviokrasa, kjer je le malo golega skal-
natega površja, pa tudi relief oblikujejo hkirati erozijsko denudacijski in kraški 
procesa. 
RELIEFNE ZNACILNOSTI IN MORFOLOŠKI RAZVOJ 
Krško hribovje v morfološkem pogledu še ni bilo podrobno :preučeno. 
A. Me 1 i k (1959, 287) je opozoril predvsem na nesimetričnost savske doline 
med Sevnico im. Krškim, k čemur naj bi prispevalo hitrejše dviganje ozemlja 
v severnem obrobju senovške terciarne kadunj,e z Bohorjem vred. Savska do-
lina naj bi bila epigenetska, kar pomeni, da se je postopoma zarezala skozi 
mlajše terciarne kamnine do trše kTedne in triasne podlage. I. R a k o v e c 
(J 931), M. P I eni čar in U. Prem r u (1975) so mnenja, da je splošnemu 
spodnje-pliocenskemu uravnavanju sJedilo postopno in različno intenzivno tek-
tonsko dviganje ter ugrezanje posameznih blokov ob dinarskih prelomih in 
prelomih smeri vzhod-zahod. V območju Krške kotline je prevladovalo gre-
zanje še skozi starejši, srednji in mlajši pleistocen. Na njeni severni in južni 
strani pa se je svet dvigal, najmočneje v Gorjancih, kjer segajo hrbti preko 
rooo m, manj pa v Krškem hribovju, ki scie le nekaj nad 450 m visoko. 
V. K o k o I e (1953) je primerjal razvitost nivojev na obeh straneh Save med 
Sevnico in Krškim. Skupna naj bi bila uravnava v višini okrog 320 m, nižji 
nivo med 260 in 280 pa je bolj ~azvit le na levi strani doline. Slabo so ohra-
njene tudi erozijske terase v soteski med Brestanico in Krškim. Vzrok lahko 
iščemo v kamninski podlagi in marda v pretočitvi Save iz Senovškega podolja 
proti nastajajoči Krški kotlini (I. Rak o ve c, 1931). 
Savska struga je med Sevnico in Krškim poglobljena v prodno kvartarno 
ravnico, ki je v višini med 170 in 160 m. Nekako v tej višini je tudi nasuto 
kvartarno dno Krške kotl!ine ob južnem vznožju Krškega hribovja. Osrednji 
hrbet Krškega hribovja se postopoma znižuje od najvtl.šjih slemen okrog Veli-
kega Trnja (470-440) z bolj ali manj izrazitimi policami v višinah med 420 
do 400, 380 do 360 m, 350 do 340, 320 do 300 m ter 280 do 270 m, 240 do 230 
in 220 do 200. (S. Lip o g 1 a v še k - Rak o ve c, 1951, 94). Navedene police 
so lahko erozijske terase ali pa strukturne stopnje, k:i so različno obsežne in 
neenako ohranjene, saj so jih drugotni erozijski denudacijski in kraški procesi 
ob pritokih Save in Krke že precej preoblikovali. 
Na najvišji polici na obeh su-aneh osrednjega slemena so razwščeni naj-
obsežnejši in najgloblji kraški doli, ki so bolj podobni uvalam kot vrtačam v 
Sl. l. Kraški pojavi v Krškem hribovju 
Fig. l. Karst phenomena in the hills around Krško 
10 
'd 
1; .., 
til s: 
S" 
~ 
~~~I J!-2. lll 
;,. 
<l 
~ 
;;i. 
:,; s 
:::r 
::i. 
O" o 
.::i. 
i:: ---- -.... .... 
al Pc.Q M ~ T 
1 C] 2~ 3c::::=J 4L__J 5~ 
as jama cove @JJ1 dol karst depression 
• 
3 brezno - pothole 
žleb dry valley --. izvir spring -- sleme - ridge - ponor - sinkhole ZRC SAZU IZR K 1902 .. 
Acta carso!ogica XI, 1982 (1983) 
1 1 8 
-,. 1/l CD 
1 1 
: 1 
N M O 
Peter Habič, Kraški pojavi v Krškem hribovju t 
dinarskem krasu. Široki SIO od 500 do 1000 m, njihovo dno .sega 30 do 50 m 
pod najnižjo vrzel v obodu, najvišji obodi pa so tudi do 100 m nad dnom 
globeli. Na nižjih robnih policah so doli plitvejši in bolj podolgovati, saj so 
očitno nastali z mlajšim kraškim razčlenjevamjem rin lokalnim poglabljanjem 
sprva niromalnih dolin. Največja takšna globel pri Studencu spom1111ja na manjh-
no kraško polje, saj ima ravno nasuto dno in .ponikalrnoo z izviri na eni ter 
paruOiI"i na drugi strani. Občasne panilkalnice, izvire in ponore lahko sledimo tudi 
v drugih kraških dolih Krškega hribovja (slika 1). Kraško razčlenjevanje se je 
očitno najprej uveljavilo v osrednjem najvišjem predelu, na obrobju pa so sprva 
priroki Save in Kirke oblikovali normalne doline. Nekatere od njih so kasneje 
zakrasele, ko je Sava ii.zdatneje poglobila SVIOjo strugo. Pritokli na manj pre-
pustnd. podlagi kot lmpoljca, Stegi!na, Račna in Lokavec so se ohranili, oni na 
bolj prep,usunih tleh pa oo skoraj v celoti porniikiniJi in različno skrajšali svoj 
površinslki tok (slika 2). Poileg Impoljce in RaiČne imata štegina in Lokavec 
najobsežnejše površimko zaledje. Najnižji preval med njima je v višini okrog 
340 m. Ta reliefna vrzel deli Krško hribovje na dva dela. Ožji je zahodni hrbet 
-0krog Studenca (Huči vrh 458), širši pa osrednji okrog Velikega Trna (469). 
V zahodnem delu so za:kraseli predvsem levi pritoki Štegine, manjše .kraške 
giobeli pa sio nasta1Le tudi ob pritokih Impoljce, Račne in Lokavca. Čeprav so 
globeli različnih oblik in velikosti, ležijo v različnih višinah in se razlikujejo 
tudi po razsiežnosti ter debelini naplaw:n v dnu, jim marda še najbolj ustreza 
oznaka dol. Nekateri doli ii.majo posebno ime že na kartd 1 :25.000, dxuge smo 
poimenovali po bližnjem kraju. V zahodnem delu so Studenec (1),* Pod Re-
ženco (2), Novo (3), Ponikve pri Studencu (4), Hudo Brezje (5), Pod Breško 
goro (6), Planina pri Raki (7), Koritnica (8) in Volčje jame pri Ponikvah (9). 
Polica med Štegimio iim. Savo je, podobno kot :na. drugi strani štegine pri Lom-
nem i!I1 Dolah, rozčlenje:na tudi z manjšimi vrtačami, ki so sicer v Krškem 
hribovju bolj redko posej,ane. Med Štegilno in Pušensk:um grabnom so na nižj!ih 
policah doli Lomno (10), G. Dole (11), Dolice (12) in Črešnjice (13). Ob srednjem 
trnjanskem hrbtu pa slede globlji d!Olli Koljzica (14), Loka-Trn (15), Smečice 
(16) ter Koprivnik (19), Glioibok (18) in Ločica (20). V povi:rju Ledenskega grab-
na je največji dol Dragmar s ponikalnico in dolino Mrzlice (26), globlji pa je 
dol pri Kalcah (21). Ob .pritokih Kirke, zlasti v povirju Senuše, so ob osrednjem 
hrbtu razvrščeni Vocen doil s ,potokom Cigani()lffi (17), Kartušev dol (23), Me-
denca (22), Robovec al:i Ivam. dol (24) ter Strženca (25) im Dole (27). Suhe doline 
z nieizraz.i'timi dolli so še ,pod Goro nad Ledensikim grabnom ter Llbelj (28) nad 
* številke v oklepaju se nanašajo na sl. l. 
Sl. 2. Razvojne faze vodnega omrežja v Krškem hribovju 
Fig. 2. Evolution phases of water nets in the hills around Krško 
1. suhe doline prve faze zakrasevanja 
clry va!leys in the 1st phase of karstificaticm 
2. suhe dol:ine druge faze zakrasevanja 
dry valleys in the 2nd phase of karst.lf:!catiOJ!l 
3. suhe doline tretje fare zakrasevanja 
dry valleys in the 3rd phase of karstification 
4. aktive d,olirne - active valleys 
5. površinsko razvodje - surface watershed 
6. območje postopnega zakmasevanja - teITitory of each phase of kar:stificatlion 
13 
10 Acta carsologica XI, 1982 (1983) 
izvirom Dol pri Bre2'JOIVSki gO!I"i. Na levem bregu Saive je na pllJllici pri Sremiču 
v višini okrog 400 m plitev dol Mučile (30). Med kiraške globeli lahko uvrstimo 
tudi Podulce (29) nad izvirom Dule pri Raki v miocenskih litotamnijskih ap-
nencih. 
KRAŠKI VODNI POJAVI 
V večjih dolinah SIO staJII1i ali pa vsaj oboaisni kirašiki izviri, ki jih napajajo 
podzemeljske vode bližnjih suhih grap i111 dolin. Po kratkem površi!Ilskem toku 
te Vl()de znova poniknejo in od,tekajo v kraške izvire povll'šinskih pritokov Save 
in Krke. Le redki doli v osrednjem delu Krškega hribovja so povsem suhi. 
Izvire, ponikalnice ill1 ponore smo zasledili v 17 dolinah in to pri Studencu, v 
Ponikvah, v Hudem Brezju, v Smečicah, v Loki pod Velikim •rrnom, pri Malem 
Trnju, v Dragmarju, v Strženci, v Koritnici, pod Plamiill() pri Račni :iiI1 pod 
Vršo. Poleg omenjenih vodic smo ob pritokih Save in Krke zasledili še okrog 
20 manjših izvirov. Na savski strani so med pomembnejšimi izvirl Cagoš, pod 
Ponikvami, v Pušen grabnu in v Ledenskem grabnu. Manjši izviri so tudi v 
dolomitnih grapah v savski soteski med Brestanico in Krškim tako v Borah, 
ob 2lapovcu, pod Osredkom in Golekom. Ob Krkinih pritokih so izviri v za-
kraselih krednih kamninah pri Selcah ob Velikovaškem potoku, izvira Dol in 
Srednik, izvir Senuše, Rijavec ob Lokavcu ter Dulo pri Račni v miooenskem 
litotamnijskem apnencu. Ob Račni sta dva manjša izvira pri Rovišču. Ob Im-
poljci pa je poleg izvira pod jamo v Zavraški dolini pomembna še Studenčica, 
ki odvaja kraške vode zahodno od Studenca v Impoljco. 
Podzemeljske zveze ponikalnic v kraških dolih z izviri ob površinskih 
pritokih Save in Krke so ponekod nakazane z vmesnimi suhimi dolinami, z 
geološko zgradbo in položajem ponorov ta- izvirov, niso pa preverjene z bar-
vanjem. PoVTŠinska in podzemeljska vodna mreža je zelo razdrobljena in očitno 
ni hidrogeoloških pogojev za oblikovanje sklenj,enega podzemeljskega kraškega 
bazena. Potrebna bodo še podrobnejša hidrološka in hidrogeološka preučevanja 
za razjasnitev in oceno praktičnega pomena kraških vodnih razmer v Krškem 
hribovju. Znaten del studencev je namr,eč zajet za lokalno oskrbo. 
KRAŠKE VOTLINE IN NJIHOVE SPELEOLOSKE ZNACILNOSTI 
V skladu z navedenimi geološkimi, geomorfološkimi in hidrološkimi raz-
merami ne mor,emo pričakovati v tem krasu razsežnejših jam in globokih 
brezen. Prevladujejo torej manjše votline in doslej je znanih 8 brezen in 7 jam 
(P. Habič, 1980, 26). Prve beležke o ja:mah v okolici Krškega je p,oorr-edoval 
jamski biolog Scheibel leta 1917, za njim pa E. Pretne-r v letih 1935 in 1938. 
Nekatere jame sita pred drugo svetovno vojno obiskala tudi A. Šerko in S. Bro-
dar. Najbolj znane so tri ajdovske jame, v njih so arheologi odkrili sledove 
obiskovalcev iz mlajše kamene in železne dobe (F. Le b en, 1970). V Kartuševi 
jami pa ponovno izkopava P. Korošec. 
Zanimvo je, da leže omenjene ajdovske jame ob kraških izvirih in so z 
njimi tudi genetsko povezane. Podobnega nastanka so še tri druge jame, dve 
manjši sta ob potoku Stegina, tretja pa ob Impoljci v Zavraški dolini. Ob zgor-
nJem toku štegine je na njenem levem bregu 16 m dolga suha vodoravna jama 
(6), ki po legi in obliki spominja na prvotni izvirni rev. Podzemeljske vode pa 
14 
Peter Habič, Kraški pojav'i. v Krškem hribovju 
AJDOVSKA PEČ 
TLORIS - GROUNDPLANE 
3 ~;--
z 
PROFIL - PROFILE 
ocJ 
c1?°f"=3"<Po~cz==4~~'°'0;<t::::~~~-<-,tl-'"U-,-,~ 
Sl. 3. Ajdovska peč pri Studencu 
Fig. 3. Cave Ajdovska peč near Studenec 
l. podorne skale - bou!lders 
2. ilovica - 10am 
3. siga - smter 
4. voda - water 
IZRK , ZRC • SAZU !982 
n 
s,o že našle nižje poti v površinsko Š,regino. Podobno velja tudi za 10 m dolgo 
Lisičjo jamo v Arškem grabnu (7) n.a desnem bregu Štegine. V Zavraški dolini 
Je 18 m dolga jama (4), ki ima komaj dober meter viwk vhod pod manjšo 
prepadno skalno steno ob cesti v Zavratec. Rov v notranjost dvakrat kolenasto 
zavije in se nekoliko razširi ter zviša. Stene so korozijsko zelo razčlenjene, 
redki nizki kapniki pa so po dnu rova zablateni in tudi sicer je po skalah 
nekaj poplavne ilovice. Voda se v jami pojavi najbrž le ob visokih vodah. 
Izmed vseh jam je speleološko najbolj zanimiva 80 m dolga Ajdovska peč 
pri Studencu (5, sl. 3). Vhod vanjo je le nekaj metrov nad s.talnim kraškim 
izvirom na zgornji strani Ponikevskega dola. Kratek podorni rov nas privede 
v aktivno vodno jamo z zasiganim dnom in majhnimi jezerci, ki jih napaja 
stalni tok. Na pritočni strani je rov do stropa zalit, jamski potok pa izginja ob 
srednjih in nizkih vodah nekako na sredi jame v neprehodni razpoki, ob zelo 
visoki vodi pa se lahko prelije po vhodnem rovu na površje. Vse kaže, da je-
podzemeljska struga na pritočni strani Ponikevskega dola ostala nekaj metrov 
nad površinsko. Najbrž je manj prepustna podlaga onemogočila znižanje pod-
zemeljskega toka v času, ko so površinski erozijsko denudacijski procesi po-
globili dno dola. 
Nekdanjo višjo gladino podzemeljske vode nakazujejo tudi druge suhe jame-
v dolih in dolinah nad današnjimi izviri. Najprostornejša med njimi je Ajdov-
ska ali Kartuševa jama (14) na pritočni sbrani Kartuševega dola pod Nemško 
15 
1.2 Acta carsologica XI, 1982 (1983) 
vasjo. Ima dva vhoda, ki nas privedeta v om-ednjo lijakasto dvorano s preme-
rom 12 do 15 m. Njeno nadaljevanje je zasuto s podarom. Okrog 3 m pod vho-
dom v jamo je občasni bruhalnik, ki nas navaja k domnevi, da je Kartuševa 
jama erozijsko kocozijskega nastanka ob nekdanjem izviru. Po prekinitvi njene 
hidrografske funkcije so jo p!I"ooblikovali podori in filOII"ozija prenikajoče vode. 
V dnu rovov s,o poleg grušča in ,podornega skalovja nasute iin naplavljene plasti 
ilovice s sledovi nekdanjih obiskovalcev tega podzemlja. 
Tretja Ajdovska jama pri KršI~em, imenovana tudi Jermanova jama alli 
Jama pod Viževcem (8) je občasni bruhalnilk vzhodno od vasi Arto v srtrmem 
bregu nad cesto, Tu0kako tam, kjer se ji Sava najbolj približa. Lijakasti poševni 
rov je globok dohrfa 10 m z vodo na dnu, njeilla gbdina precej niha. HidTo-
grafsko zaledje tega občasnega bruhalnika je pTecej obsežno, sega od Gorenjih 
Dol in Lomnega tja gor do Velikega Trnja, kjer je znanih 5 brezen. Dve 
sta na Cadovem hribu (12, 13), dve pri Sr. A:ritu (10, 11) in eno na ~alocvem 
hribu. Poleg omenjenih j,e še troje brezen na Ilovcu zahodno od Studenca, in 
·sicer Darkova jama, Gospodarička in Matkovo brezno. Brezna so globoka od 
10 do 50 m, venda!I" še niso vsa podrobno preiskana. Zanimiva je njihova lega 
na slemenih in v cfebelejših triasinih karbonatnih lrnmninah, redka pa sio brez-
na v zgornje lill-ednih ploščatih apnencih. Brezna so povečini kOiI"ozijskega D1a-
stanka m delno preoblikovana s podori, niso pa povezana s staTejšimi ali aikrtiv-
nimi erozijskimi vodnimi rovi. 
SKLEP 
V nizkem Krškem hribovju med Savo in Krško kotlino so raz'Viti vsi ti-
pični površinski, vodni in podzemeljski kraški pojavi. Vkljub temu se ta kras, 
ki zavzema okrog 60 km2, razlikuje od klasičnega dinarskega krasa in ga lahko 
označimo kot poseben tip plitviega fluviokrasa v osamlj,enem subpanonskem 
krasu Slovenije (P. Habič, 1982). Vzrok temu so predvsem svoievrstne geolo-
ške razmere, saj se menjavajo boJj ali manj prepustne karbonatne, lapo1r:nate, 
skrilave in peščene kamnine zgornje kredne in triasne starosti. Relief oblikujejo 
erozijsko denudacijskii in kraški procesi. V komaj 460 m vi.s!Okem hrbtu vzhoooo 
2ahodne smeri med senovško mirensko miopli,ooonsko kadunjo na sev,wu ter 
mlado tektonsko KTško kotlino :na jugu so nad današnjim nasutim dnom v vi-
šini med 160 in 170 m ohranjene značilne reliefne police v več stopnjah, ki so 
boru.si erozijskega ali tektonsko strukturnega nastanka. Uravnave in police so 
razrezane z dolinami površin.sikih pritokov Save in Krke <ter kraško razčlenjene 
v zaprte 20 do 50 m globoke kraške dole in obvisele suhe doline. Oblika in ra:z .. 
poreditev okrog 30 dolov in 10 suhih dolin nakazuje postopno kraško razčlenje­
vanje prvotnlih površinskih dolin. Najgloblji so doli v osrednjem najvišjem pre-
delu, plitvejši pa na nižjih obrobnih policah, kar naj bi bila pos1edica različno 
starega za!krasevanja. Številrn kraški izviri (35), pDIIlikalnice (17) in poIW!I'l (17) 
v dnu dolov :in v povill"ju površinskih pritokov oo po vsej v:erjetnosti pogojeni 
tudi z razporeditvijo manj prepustnih plasti. Značilne kraške reliefne oblike in 
števiJm.i vodni pojavi S10 potemtakem v veliki meri odvisni ne le od širših mor-
fogenetskih dogajanj in različno trajajočega zakrasevanja v prehodnem območ-
16 
Peter Habič, Kraški pojavli v Krškem hribovju 13 
ju med Parronsko kotlino in Pos,avskim hribovjem, temveč tudi od drobnih 
hidrogeoloških razmer, značilnih prav za Krško hribovje. Takšnim razmeram 
so prilagojeni tudi kraški podremeljski pojavi, tako VIOdoravne aktivne in suhe 
izvirne jame lrot tudi tipična lmmzijska brezna. Kraške votline so manjših di-
menzij, saj so :;mane jame dolge le od 10 do 80 m, brewa pa so globoka od 10 
do 50 m skupno je c:1oo1ej ~nainih 6 jam itn 8 brezen. V izoliranem kraškem pod-
zemlju so ugodni pogoji za diferenciacijo podzemeljskega živalstva, zato je 
Krško hribovje tudi speleobiološko zanimivo. Redke votline in kra,ški izviri v 
navidez nekraškem svetu pa so zgodaj privabljali človeka, kar se odraža že v 
imenih ajdovskih jam pa tudi pio arheoloških sledovih v njih. 
17 
14 Acta carsologica XI, 1982 (1983) 
LITERATURA 
Habič, P., 1982: Pregledna speleološka !karta Slovenije. Acta carsologica 10 (1981), 
5-22, Ljubljana. 
Habič, P. in drugi, 1980: Osnovna speleološka karta Slovenije, 5. nadaljevanje. Naše 
jame, 21 (1979), 13-17, Ljubljana. 
K o k o 1 e, V., 1953: Morfološki razvoj področja med Savo in Sotlo. Geografski vest-
nik, XXV, 167-187, Ljubljana. 
Leben, F., 1970: Arheološka podoba dolenjskih jam. Naše jame, 11 (1969), 25-40, 
Ljubljana. 
L i po g l a v š e k - Rak o ve c, S., 1951: Krška lmtlina, Geografski vestnik, XXIII, 
85-108, Ljubljana. 
Me 1 i k, A., 1959: Po.savska Slovenija, Slovenska matica, Ljubljana. 
Pleničar, M., U. Premru, 1977: SFRJ, Osnovna geo1oška karta, Tolmač za list 
Novo mesto, L 33-79, Beograd. 
P r e m r u, U., B. O go r e 1 e c, L. š r i bar, 1977: O geološki zgradbi Do~enjske. Geolo-
gija, 20 (1977), 167-192, Ljubljana. 
R a k o ve c, I., 1931: Morfološki razvoj v območju posa'VSkih gub. Geografski vestnik. 
VII, 3-66, Ljubljana. 
KARST PHENOMENA IN THE WLLS AROUND KRŠKO 
Summary 
In low b;lls around Krško between river Sava and Krško valley ali the typical su-
perfical, water and underground karst phenomena are developed. Anyway, this karst, 
extending on about 60 kmz, differs .f.rom classical dinaric karst and can be defined as 
a special type of shallow fluvio karst on isolated subpanonian karst of Slovenia (Peter 
Habič, 1982). The reason lies in peculiar geologic conditions where more or less per-
meable carbonate, marl, shale and sandstone rocks of Upper Creiaceous and Triassic 
age are intermingling. The relief is formed by erosion denudation and karst processes. 
In at least 460 m high ridge, oriented east westwards between Senovo and Miren 
lVIiopliocene valley on the north and young tectonic Krško valley on the south, there 
are over actual sediments in the height between 160 and 170 m preserved characte-
ristic relief shelves in several levels which have erosional or tectonic structural origin. 
The flattenings and shelves are cut by valleys of superficial Sava and Krka tributaries 
and karstically dissected into closed, 20-50 m deep dales and hanging dry valleys. 
The shape and distribution of about 30 dales and 10 dry valleys show the progressive 
karst dissection o·f former superficial valleys. The deepest are the dales in the cen-
tral highest region, the shallow one are on lower marginal shelves; the reason is 
differently old karstification. Several karst springs (35), sinking streams (17), and 
ponors (17) in the bottom of the dolines and in the river basin of the superficial tribu-
taries are most probably conditioned by the distribution of less permeable beds. Thus 
charasteristics karst relief forms and numeI'ous water phenomena are greatly de-
pendent not only on wider morphogenetic facts and differently lasting karstification 
in transitive region between Panonian valley and Hills of Posavje but also on hydro-
geological oonditions in detail, characteristic just for the hills of Krško. To such con-
ditions also the karst underground phenomena are adapted, the horizontal active 
and dry effluent caves as well as typical oorrosional potholes. Karst caves are o! 
smaller dimensions, the known caves are long only from 20 to 80 m, potholes have 
10 to 50 m of depth; in total there are 6 caves and 8 potholes known. 
In isolated karst underground there are favourable oonditions for differentiation 
of underground fauna, therefore the hills of Krško are interesting in biospeleological 
point of view too. Already early scarce caverns and karst springs, on apparently 
non-karstic area attracted man, which is reflected in the names of »Giant caves« and 
in archaeological traces found in them. 
18