Leto Ii
Poštnina pavšaiirana!
V Ljubljani, dne 23. junija 1920-
Štev. 26
GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE*.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto K 42’—, za pol leta K 21’—, za četrt leta K 10'50, na mesec K 3‘50; posamezna številka K 1*—. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: — „LJUDSKI GLAS", Ljubljana, Kongresni trg št. 9. ~
Vsem podružnicam in zaupnikom!
Ker so hodili naši dopisi v roke funk-cijonarjev drugih strank, smo si poskrbeli
poštni predal ter prosimo, da se vsi dopisi od sedaj naprej pošiljajo na „Kmetsko del. zvezo“ ali „Ljudski glas“, Ljubljana I. Poštni predal 168.
Osrednje tajništvo.
Pod klerikalno peto.
2e mesece in mesece klati klerikalno časopisje svojim neumnim bralcem o vseh mogočih stvaren, ki bi se morale izvršiti pri nas v korist ubogega ljudstva.
In ljudstvo, ki ni poučeno o vsem, si misli, res, klerikal.i, ti so naši prijatelji.
Vse io je pa le sleparija in varanje ubogega zapeljanega 'judstva.
Ugotavljamo, da vladajo našo državo danes klerikalci. Klenkalci sede na vladi v Belgradu in sede na vladi v Ljubljani, zato so za vse go; je, ža vse lumparije, za vse protipostavnosti in za vsa zatiranja revnega ljudstva odgovorni edinole klerikalci.
Naj naštejemo nekaj grehov:
Še danes ječi na tisoče in tisoče naših fantov in mož v ujetništvu na Laškem in v Sibiriji, celo v Indiji in po vsem svetu. a klerikalna stranka ne migne niti s Prstom, da bi jih osvobodila, ker se boji njihove vrnitve. Klerikalci bi to lahko naredili, vso moč imajo v rokah, a nočejo, pač pa lažejo po svojih časopisih in pretakajo solze za njimi.
Kar so klerikalci na vladi, se je podražila moka za 100 % samo zato, ker imajo nekateri škofje na Hrvaškem ogromna veleposestva in da lažje prešajo milijone iz revnega ljudstva.
Klerikalci so proti agrarni reformi, nočejo jo, samo zato, ker bi se s tem razdelila tudi neizmerna veleposestva bogatih škofov in samostanov. Samo zagrebški škof ima 30.000 oralov zemlje. Kar se je doslej v tem pogledu naredilo, smo naredili mi socijalisti.
Niti kaditi ne privoščijo klerikalci revnemu ljudstvu. Tobak se je podražil za 2500 % in po kmetih se dobi le najdražje vrste.
Kako se godi ubogim vojakom pod klerikalno vlado, je dobro razložil pred par dnevi v parlamentu socijalistični poslanec Korun. Povedal je:
Prisiljeni smo gospod minister, da z vso jasnostjo posvetimo v tozadevne škandalozne razmere, ki so nevzdržljive in evrop. države nevredne in da z vso odločnostjo zahtevamo takojšnje odpomoči.
LISTEK.
Alb. Lajovic:
Knjige, časopisi in čitanje.
(Dalje)
Ne imenujemo jo svetovno zato, ker Pozna ves svet, zakaj včasih zaslove bo svetu tudi dela, ki nimajo niti malo •ustne cene. K svetovni literaturi piište-vumo le taka dela, ki so obogatila dušev-Pj zaklad vsega človeštva na zemlji in kl.so jih spisale resnične osebnosti. Tako bHštevamo k svetovni literaturi dela ve-ukega učitelja Jana Amosa Komenskega, Kl Pomenjajo mejnik v vzgoji narodov Su zemlji, dela, ki zamišljajo preobnovo Vvrope s šolo jn mirom. Tu so postala ueia češke jednote svetovne literature, urav tako jahko imenujemo svetovne ne-p1 Pesmi našega nesmrtnega pesnika Živ .e.šerna, ki so si našle pot v vse e Jezike evropejske. Torej smo tudi mi In YePc* 2e obogatili svetovno literaturo, kali e a on*h naših pisateljev, ki so kora-pra .Po sledu svetovne literature, imajo raturn°’nda se i‘h uvrsti v svetovno lite-kri i Da se to ni zgodilo do danes, so se tnipe okolnosti, ki so povzročile, da u ni bilo potreba zanimati za naše
literarne razmere, a tudi mi nismo imeli sredstev, da bi velikim narodom podali v dostojni obliki to, kar smo ustvarili zasužnjeni in razbičani v potu ,v krvavem potu svojega obraza. Resnica pa je, da se biseri naše literature lahko kosajo s svetovnimi deli drugih narodov. Naš Cankar prav lahko vzdrži poleg ruskih, francoskih, angleških ali nemških pisateljev svetovnega imena.
Čitanje „na debelo11, kakor se pravi, ni samo sebi namen in tudi ne prinese onega notranjega okrepčila naši duši, ki ga pričakujemo od dobre knjige. Zato si izbirajmo dobre knjige, se v nje poglobimo in skušajmo razbrati pravilno poslednjo besedo, le dobre knjige nam morejo kaj povedati, morejo pred našimi duševnimi očmi napeti novo obzorje, le dobre knjige obogatijo naše duševno življenje. Nastane pa konečno vprašanje, kako naj jih čitamo? Nikdar hitro in z naglico, to se razume, zakaj nima smisla mnogo neenkrat prečitati. Za vsakim stavkom si moramo postaviti vprašanje, smo li razumeli, kar smo slišali, čutiti moramo pod nogami vedno skalna tla razuma na ta način, da smo pisatelja do poslednje pičice doumeli. Če smo prečitali knjigo enkrat, pa jo ne razumemo, tedaj jo vzemimo znova v roko in še in še, —
Razmere so take, da zbujajo popolnoma opravičeno nejevoljo nad višjimi vojaškimi oblastmi, katerih predstavniki so pri nas izključno le častniki Srbi — tako i torej, da se rodeva mnenje med vojaškim i in civilnim prebivalstvom, da so tem škandaloznim razmeram vobče krivi j Srbi in tako mišljenje gotovo ni v korist i države! Zato je Vaša dolžnost, gospod ; minister, da nemudoma odpravite vse nedostatke in krivce pokličete na odgovor.
Gospod piinister — slabo je bilo v Avstriji, posebno za vojaštvo. Vendar pa moramo resnici na ljubo povedati, da so bile v marsikaterem pogledu razmere boljše, kakor pa so sedaj in povedati moramo tudi, da bi razmere sedaj mogle biti boljše, če bi odločilni faktorji imeli dovolj volje, razumevanja in uvidevnosti zato, da ni vse slabo, kar smo prinesli takozvani oslobodjeni kraji v državo in da pomeni forsirano proširjenje srbskih zakonov in predpisov po prečanskih pokrajinah ne samo formalno nedoustnost, ampak tudi bistveno poslabšanje obstoječih razmer, torej korak nazaj, mesto naprej.
Nato je poslanec sodrug Korun navajal naravnost strašne slučaje, kako se ravna pri nas v „osvobojeni" Jugoslaviji | z ubogimi slovenskimi vojaki. Pribijamo, i da se godi to danes, ko imajo vlado klerikalci in so oni odgovorni za te strašne i razmere.
In drugo. Zakaj plačujemo tako dra-| go obleko? Zato ker so razni klerikalni mogotci slovenske, hrvaške ali pa srbske
_ - - ■ ■ -
dokler se konečno ne razgrne pred nami v vsej svoji krasoti popolna slika. Nikdar ne pripuščajmo, da bi nas vodili pri čitanju knjig sodbe tujih ljudi v taki meri, da naša sodba, da naši lastni možgani sploh ne pridejo do veljave. Čutimo-li, da nas kako delo posebno vleče, ne vem zakaj bi morali potem poslušati glas tistih, ki jim to delo ni všeč? Seveda je stvar precej drugačna, a beremo le radi tega, da nas spapec objame, da nam knjiga pade sama iz rok. Tako čitanje sramoti in ponižuje knjigo in pisatelja najbolj pa našo dušo samo, kateri polagamo mesto živega kruha kruh iz pepela in žaganja. Knjige čitajmo pozorno, da razumemo popolnoma ne samo smisel posameznih poglavij, temveč tudi celote, čitajmo tako, da se nam razjasni, zakaj je pisatelj ali pesnik nujno zidal svojo stavbo baš tako in ne drugače, da se nam razreši vprašanje, zakaj je pisatelj izbral baš ta in ne drugega načina, da nam jjo-ve. kar misli. Pri čitanju moramo postati s pisateljem eno. naša duša mora biti napolnjena s pesnikovo, navdušiti nas mora, pritegniti k sebi in nas povzdigniti na višino, kjer on sam stoji.
(Dalje prih.)
K	““
barve, pokupili vso volno, ki jo pri nas ogromno pridelamo in Amerikanci, Čehi, Francozi in drugi se izprehajajo v lepih oblekah iz nase volne, pri nas pa ljudstvo nima kaj obleči. Klerikalna vlada je pustila, da se je vsa volna izvozila.
In carina, ta strašen udarec za nas Slovence. Danes je treba od vagona raznega blaga plačati trikrat, štirikrat ali še večkrat več carine, nego je stalo včasih blago samb. To se je zgodilo pod klerikalno vlado in klerikalci, ki imajo vso moč v rokah, se za to ne zmenijo. Kaj njim mar ljudstvo in draginja, pod katero zdihujemo. Pri nas so v carinarne nastavili same Srbe, ki ne poznajo naših razmer in postopajo z našimi ljudmi kot s Turki, naše stare, izvežbane slovenske carinarje se je pa pod klerikalno vlado spodilo iz službe.
Pri uradništvu vlada strašna korupcija. Pod Avstrijo smo imeli vsaj približno pravično in nepristransko uradništvo, — danes so klerikalci pokvarili tudi to. — Kmalu boš moral vzeti s seboj koš bankovcev, če boš šel v kako državno kanc-lijo in vsakemu nasuti polne žepe, drugače niti govoriti ne bo hotel nihče s teboj. Seveda, stare, izvežbane uradnike penzijanirajo, odstavljajo in prestavljajo, povsod pa vsiljujejo mlade klerikalne koritarje.
In tako dalje. Cele knjige bi lahko popisali s tem, kako se danes vlada pri nas v Jugoslaviji, ko sede na vladi klerikalci.
Ljudstvo, ali boš to trpelo? Ali ti ne zavre kri? Če nočeš, da te slečejo do nagega, če nočeš, da te popolnoma upropastilo, v boj proti tej črni klerikalni bandi, v boj proti tem največjim tvojim krvosesom.
Ta boj vodi naša „Kmetsko delavska zveza“, ki bo nastopila pri volitvah z vsemi silami proti klerikalcem. Vse pošteno revno ljudstvo se bo pridružilo v njenih vrstah.
Kuhanje čežane (pekmesa).
Ker se letos obeta bogat sadni pridelek, sem prisiljen, da spregovorim par važnih besedi o tem, kako bi se dalo to sadje porabiti, za hrano v poznejšem času ter bi s pomočjo sadja preprečilo marsikatero pomanjkanje živil.
Pri nas se porabi sadje, zlasti češplje v prvi vrsti za napravo opojnih pijač — za kuhanje žganja. Šele v drugi vrsti se ga nekoliko posuši. Druge sadne konser-ve pa pri nas niso še znane. Toda treba jih je šele vpeljati in ljudi podučiti kako, na kak način se da še sadje konservirati, to se pravi na kak način se ga, da še ohraniti za deli časa, da se ne pokvari.
Sadje kvarijo glive (bakterije) katere rabijo za svo razvoj vlago, toploto in zrak. (kisik). Treba je, da se tiste tri pogoje, katere neobhodno potrebuje bakterija za svoj razvoj odstrani.
Najbolj enostaven način shranjevanja sadja bi bil ta, da bi se v shrambah držalo stalno nizko temperaturo, ker pa je to združeno z ogromnimi stroški si ne more vsak posestnik graditi takih shramb.
Drug način je, da se sadje vlaga v take snovi, ki razvoj bakterije onemogo-gočijo n. pr. sladkor. Vzame se 75—90 % raztopino sladkorja v katedo se vloži sadje, ker je sladkor hygroskopičen, to se Piavi, da vleče vlago nase, prepreči s tem razvoj bakterije.
Tretji način je, da se sadje nepredušno zapre v brezzračne posode, kjer se ne morejo bakterije razvijati radi pomanjkanja zraka.
Navadno se vlaga sadje v sladkorno raztopino (75—80 % močno), v steklene kozarce, katero se potem 10—25 minut kuha in nazadnje se zapre te kozarce neprodušno. Na ta način pripravljene konserve se obdržijo lahko leta in leta dolgo. Te sadne konserve se imenujejo kompoti, ker se pa ti na kmetih ne mo--rejo v veliki množini proizvajati, zato tudi ne bom obširneje pisal o teh sadnih konservah.
Važnejše sadne konserve za kmeta sc pa sadni mezgi in marmelade. — Pri sadnih mezgah se sadje kuha in sicer toliko časa, da se večina vode, ki se nahaja v sadju potom kuhanja (z izparivanjem) izžene iz sadja.
Sadje izgubi svojo prvotno obliko vsled tega ker se razkuha, toda mezga pa je sposobna za daljšo ohranitev, ker se je iz nje izgnalo vodo, vsled česar je razvoj glivice onemogočen ali vsaj oviran.
Za napravo sadnih mezg se lahko porabi hruške, jabolka, zlasti pa slive ali češplje. Iz češpelj napravljeno sadno mezgo imenujejo Cehi „povidl" Srbi pa „pek-rnes“. Tudi pri nas bi bilo priporočljivo, da se naše ljudstvo zavzame za napravo pekmesa, ker vsega sadja se ne more posušiti, da bi se pa tiste redilne snovi, katere mi neobhodno potrebujemo za svoje življenje, pretvarjalo v alkoholne pijače, katere spravljajo samo ljudi v nesrečo, bi bilo pa zelo negospodarsko.
Naprava marmelade (pekmesa).
Pekmes se napravi na sledeči način: češplje se da v kotel pod katerim se zakuri. Vsled toplote se češplje takorekoč topijo in ko to vedno dalje vre, uhaja voda iz sadja v podobi pare (dim). Sadna mezga postaja pa vedno bolj gosta, zato se mora pa neprestano mešati, da se ne pripali. Ko so češplje napol kuhane, jih lahko pasiramo, to se pravi, jih skozi take mreže stiskamo, da se loči meso od koščic in kože. Potem se da pa zopet nazaj v kotel ter se kuha toliko časa, da postane mezga popolnoma gosta, tako, da ako zabodemo kuhalnico v njo, ista v njej obstoji v tisti legi kot smo jo zabodli v njo.
Tako skuhano sadno mezgo se da lahko v lončene ali lesene posode ter se jo shrani na bolj hladnem prostoru. Pokrije se jo lahko s pergamentnim papirjem in povrhu poveže. Ako so češplje dobro dozorele, jim ni treba dodati nobenega sladkorja ker je mezga brez njega skoro okusnejša. Na ta način napravljen pekmes je zelo zdrava in tečna hrana. — Lahko se pa tudi to mezgo, ko je še tekoča, posuši v sadni sir. Suši se jo lahko na solncu. Sadni sir se pa lahko zelo dolgo hrani. Za kuhanje pekmesa se lahko porabi vsak navaden žganjarski kotel. — Ako pa nima kdo priprav za pasiranje (odstranjevanje koščic), pa lahko koščice prej izloči iz češpelj, predno jih da kuhati — na ta način je pa delo bolj zamudno.
iz Kmetsko delavske zveze.
Seja osrednjega vodstva K. D. Z.
malo zvez z centralo v Ljubljani in se bo moralo v tem oziru preosnovati. V kratkem se osnujejo tudi okrožna tajništva v Ptuju in Celju, po plebiscitu pa tudi na Koroškem. Sklenilo se je dalje, da se začasno ne hiti več tako z ustanovitvami novih podružnic, vkljub temu, da jih zahtevajo od vseh strani, ker je treba utrditi in razširiti zlasti obstoječe. Večjo skrb bomo posvečali tudi kulturnemu delu in priredili v to svrho v bodoči zimi pri vseh podružnicah več poučnih predavanj, v Ljubljani in Mariboru bomo pa osnovali 3—4dnevni politični tečaj, v kojega bodo poslale vse' podružnice po nekaj učencev.
Blagajniško poročilo je pokazalo, da se imamo boriti z velikimi denarnimi tež-kočami, ker draginja tako silno narašča. Zvišalo se je zato članarino za vse člane od 1. julija dalje na 4 K mesečno za člane in 2 K za rodbinske člane, ker se s sedanjo Članarino ne pokrivajo niti izdatki za list in so nam morale priskočiti v tem oziru na pomoč druge organizacije. Da se denarno opomoremo, se je sklenilo, naj prirede tekom julija in avgusta vse naše podružnice veselice v korist K. D. Z. Od čistega dobička naj ostane 35 odst. krajevni podružnici, ostalo pripade pa osrednji zvezi.
Pri razpravi 0 tisku smo sklenili, naj se pridno nadaljuje z izdavanjem poučne, zabavne in propagandne knjižnice. V kratkem se že izda več zvezkov.
Temeljito smo se razgovorili tudi o j gospodarskemu delu v listu se bo sproti objavljalo, kaj lahko nudimo našim članom in gospodarski odbori posameznih podružnic naj potem naročujejo dotične stvari potom osrednjega tajništva pri naši j prodajni in nakupovalni zadrugi „Sloga“. Enako bo sloga nakupovala od članov K. D. Z. vse pridelke in izdelke. Gospodarski odbori podružnic naj javijo potom našega osrednjega tajništva „Slogi", kaj imajo na prodaj člani (n. pr. sadje, vino, krompir,
! fižol itd.) in sloga bo vse to pokupila gotovo dražje, kot pa zasebni prekupci.
Pri razpravi o volitvah smo sklenili, da se udeleži KDZ. z vso paro občinskih volitev, za državnozborske volitve bomo pa nastopili seveda skupno z našo JSDS. Kot priprava nai bo zlasti nabiranje ženskih članic za KDZ., vsa druga navodila se bodo objavljala sproti v „Ljudskem glasu“. Vse icdriDnve nai pa sestavil» čim preje kandidatne liste in začno z agP tacijo. To je kratko poročilo v tej važni seji, ki je pokazala, kako krepko se razvija naša KDZ. na velik strah klerikalcev.
KDZ. Brežice. V nedeljo, dne 27. t. m. ob 9. uri dopoldne je važen sestanek članov KDZ. v,društvenih prostorih.
KDZ. Zgornja Bela, v nedeljo, dne 4. julija ob 3. uri popoldne je v gostilni g. Stularja odborova seja KDZ.
KDZ. Gorje, v nedeljo. 27. t. in. ob 3. uri popoldne je seja KDZ. pri Žumru.
KDZ. Šmartno pod Šmarno goro, v : torek, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer je I seja KDZ. pri sodrugu Serniku v Tacnu-
Kaj hoče KDZ. Druga, zelo izpopol' njena izdaja te brošure izide v 10. dneh-Imeti jo mora vsak naš član.
Dopisi.
V nedeljo, 20. t. m. se je vršila v prostorih okrajne bolniške blagajne II. seja osrednjega vodstva K. D. Z. Udeležba je bila prav lepa. Sejo je otvoril predsednik sodr. Košir ter podal besedo takoj tajniku. Tajnik je najpreje na kratko orisal zgodovino naše K. D. Z., nato pa očrtal uspehe našega štirimesečnega dela. V tem kratkem času smo osnovali 39 podružnic po vsej Sloveniji, ki po veliki večini najlepše delujejo. Delovalo je tudi okrožno tajništvo v Mariboru, ki pa je gojilo vse pre-
Iz Frama pri Mariboru.
Prišejo nam: Pri nas je zagrizen kle-kalec, ki že četrto leto zadržuje P‘a^.. bogi vdovi-viničarki. češ, nisem nar.e j obračuna. Takih vnebovpijočih kr,^,a ! pri nas več. Treba bi železne f0K^’;rn0 j vse take krivice odpravijo. Mi vid jšitev edino v KDZ., ne Pr'^a^ujen^.t;ico ežev od te organizacije, toda le neK izumevanja za naše težnje in potreo . ^ a nam bo pomagala do naših pravic vljenja človeku primernega. Zato pa
v KDZ., da se bo razvila v močno organizacijo, ki bo lahko vodila boje proti vsem ljudskim izkoriščevalcem.
I.aiteršperk. N i? občinski sloga Žižek res nima nobenega drugega dela, kot da agitira za klerikalno Kmečko zvezo in preklinja našo stranko. Obnaša se tako, da je že preneumno. Ali ga plačuje občina zato, -la ag'tira in nabira ro občini klerikalce; če je samo zato, potem si naj občina to raje prihrani za bolj potrebne občinske stvari. Opozarjamo gospoda okrajnega glavaija na to smrdi-ivo klerikalno gne zdo- sicer si bodo Občinarji znali poiskal) svojih pravic kje drugje, če treba v Bel-gradu. Vse kar je prav. Občinarji, Vi si pa to za volitve zapomnite.
Iz Čateža.
V naši državi dela res lahko vsak, kar se mu poljubi. Tako delata n. pr. oskrbnik in nadzornik mokriške graščine. Zvišujeta cene lesu in drv po svoji volji, ne oziraje se na potrebe ljudstva. Začetkom t. 1. je bila cena lesu 80 K m°, drv Pa 25 K. Ko smo se pritožili proti tem oderuškim cenam, je nadzornik Knez cene še Povišal na 100, oziroma 30 K. Sedaj so pa cene lesa zvišali še na 200 K, a to le kmetom, trgovci ga pa dobijo po 160 K. Proti takemu postopanju najodločnejše protestiramo. Zahtevamo čim preje volitev, kjer komo volili take poslance, ki jim je za agrarno reformo, ne pa za klerikalno-li-keralne gospode, ki ubija agrarno refor-nro. Ti gozdovi so naši in jih bomo tudi izbojevali.
Iz Bohinjske Bistrice.
Pri nas liberalcem in klerikalcem vseh barv ne da spati naša KDZ. Poslužujejo se proti njej najbolj umazanih sredstev. Zlasti na poti jim je naš vrli tajnik, sodrug Stare, ki je bil uslužben za beraških 20 K dnevno v tukajšnji elektrarni, ki jo je spravil v red in preskrbel Bohinjcem na zimo ceneno luč. Ko je prosil povišanja, mu je liberalni odbor enostavno odpovedal službo. Ker niso dobili sposob-Pega namestnika, so po tem junaškem de-ianju odstopili in gradbeni oddelek deželne vlade je poveril tudi nadaljne vodstvo sodrugu Staretu. Niso pa še nehali rovati. Denuncirali so ga, da je komunist 'n trosili podobne laži, le da bi ga odstrani iz našega kraja. Povemo tem gospo-dopi’ naj skrbijo raje zato, da se elektri-naprave v velikansko korist naših krajev še izpopolnijo in hvaležni naj bo-da jim kedo sploh hoče za to ceno de-ati. Ljudstvo naj si pa zapomni, kdo ruje n°ti železnici in električnim napravam, ^ komo pri volitvah z njim obračunali.
Iz Besnice pri Kranju.
Naš župnik je tudi letos čisto pozabil n nioško izpraševanje, zato se pa tem j^Je giblje med ženskami, zlasti med de-'n* katera lahko zmerja in psuje po svoji Deti1'• raz^a P° naš>h, ne njegovih klona« Svetulemc temu svetemu možu, al se nauči nekoliko olike, sicer ga bo-naučili mi.
Po svetu. Kss
Tepeni Lahi.
Se^Ajkanci so se uprli Lahom, ki so za-Kp’ Albanijo tako, kot našo Primorsko. Še	so jih iz vse dežele, drže se le
Šijipj Vai°ni, kjer jih varujejo vojne ladje. ,e se jim ves svet.
Klerikalci v objemu z brezverci.
nia ^„Kaškem je končno Nitti popolno-,rec 0;ibai in novo vlado je sestavil sta-^Odomicli ^esl°ii iz klerikalcev in svo-xr°tektnr * v’ k’ so se pod papeževim štvu prro^T111 družili v besnem sovra-Z '’ašo Hr^ug0S*av*J’- Pravijo, da nočejo 0 državo prijateljstva.
D’ Annunzio
je zasedel Sušak, ki so ga doslej vsi priznavali nam. Vse kaže, da stoji ta mož v službi laške klerikalno-liberalne vlade, ki hoče za vsako ceno izzvati vojno z nami.
Na Češkem
se je socijalistično-agrarna vlada razbila. Socijalisti so najmočnejša stranka, nimajo pa absolutne večine, zato ne morejo sestaviti vlade sami.
Mohamedanci
so začeli z veliko vstajo proti ententi. — Puntajo se v Mali Aziji, Perziji, Egiptu, Indiji in povsod drugod. Angleže in Francoze to silno skrbi, ker so to njihove najbogatejše kolonije. Mir, ki so ga skovali v Parizu stoji res na zelo šibkih nogah.
Vojna med Rusi in Poljaki
se še ni prav nič odločila. Nekod zmagujejo Poljaki, drugod Rusi.
V	Avstriji
bodo septembra volitve, ker so socijalisti izprevideli, da je s hinavskimi klerikalci vsako skupno delo nemogoče. Eni hočejo dobro revnemu ljudstvu, klerikalci pa bogatinom. Obojim pa seveda ni mogoče ustreči.
V	Ameriki
se z vso paro pripravljajo na volitve. Wilson ne bo več kandidiral.
S Iz naše države. S
Regent Aleksander se mudi v soboto, nedeljo in pondeljek na naših tleh. Osebno ga pozdravliaim vseh slavnosti in ceremonij se pa socijalisti ne udeležimo, ker smo repubi’kan?i.
V	Belgradu kujejo volilni red za državni zbor. Debate so zelo živahne, zlasti glede kancelparagrafa in ženske volilne piavice. Delo gre pa le počasi od rok.
Ljubljanska vlada se še vedno ni osnovala in pašujejo v njej klerikalci, ker se silno branijo prepustiti nekaj moči liberalcem.
V	Vukovaru na Hrvaškem se vrši te dni velik kongres vseh jugoslovanskih komunistov. Namen kongresa je zedinjenje vsega jugoslovanskega socijalističnega proletarijata. Vse pa kaže, da bo uspeh ta, da se bodo še komunisti sami med seboj skregali, ker gre zlasti srbskim predvsem zato, da dobe v roke kase vseh pokrajinskih komunističnih organizacij. Revno ljudstvo se je borilo z velikimi uspehi
I 50 let na socijalno demokratičnem programu in se bo uidi v bodoče. Tem pov'm prerokom pa ne verujemo in ne zaupamo.
Bosanski kmetje zapuščajo klerikalno stranko. Za razpoloženje med bosanskimi | kmeti, dosedanjimi pristaši klerikalne „bo I sanske težačke stranke*1 v Bosni, je zna-čilno, da trumoma zapuščajo stranko. Kra-I jevna organizacija te klerikalne stranke v Tomajevcu v Bosni je vodstvu stranke v Sarajevu že sporočila izstop iz stranke, ker je klerikalna stranka v vladi nastopila zoper pravično rešitev agrarne reforme (zoper § 6. in 7.). Zgledu te orga-; nizacije bodo sledile še druge. Klerikalci ! so s tem, da so nastopili zoper interese ! malih najemniških kmetov v Bosni, ki naj bi dobili zemljišča, izgubili med bosanskimi kmeti ves uglej
Vse organizacije opozarjamo, da so
naznanila shodov, zaupnih sestankov itd. prosta kolkovine. Če imajo glavarstva v j raznih okrajih svojo žendarmerijo po-; učeno v tem smislu, da se mora vsak skli-; catelj shoda itd. izkazati s pismenim do-! voljenjem okrajnega glavarstva, je to ši-I kana. Nikakor nam ni treba takih šikan I še plačevati. Za ta „dovoljenja** pa ne
smemo prositi, ker smatrajo glavarstva naznanila shoda v tem slučaju za prošnjo, ki mora biti kolekovana.
Odpust vojakov. Vojni minister je izjavil, da se odpuste vsi vojaki, ki služijo leto dni, ki so rojeni leta 1897. ali prej ter so odslužili pred vstopom v vojni kader vsaj šest mesecev pri vojnih postajah. Čas bi že bil.
Vojaški punti v Trstu. V Trst so prišli najbolj divji italijanski vojaki (arditi), ki so se uprli ter niso hoteli iti v Albanijo. V Trstu so uprizorili velikanske izgrede, pri katerih je bilo več človeških žrtev.
Krvavi izgredi v Gradcu. Za Ljubljano je prišel sedaj Gradec. Zaradi previsokih cen na trgu so se zbale ženske ter začele pleniti prodajalce. Kmalu so množice silno narasle ter se uprle orožnikom. Orožniki so streljali. Mrtvih je 15 oseb, mnogo pa ranjenih,.
K. D. Z. za viničarje!
Interpelacija narodnega predstavnika sa-druga d" Dragotina lončarja in tovarišev v imenu KDZ. na gospoda ministra
za sociialno politiko v Belgradu.
Gospod minister!
V Slovenskih goricah in okolici je preko 40.000 viničarjev, ki se nahajajo v bednem položaju.
Njih dnevne plače znašajo od 40 vinarjev do največ 5 kron. Po dokazilih, ki jih ima v roki okrožno tajništvo „Kmet-sko-delavske zveze** je povprečna dnevna plača 2.50 K do 3 K brez vsakih drugih beneficev.
Lastniki vinogradnikov (zasebniki in samostani), zlasti oni v Avstriji, ki imajo tu svoja posestva, plačujejo po 20 vinarjev na dan, a vino prodajajo po 20 K liter. Mariborski škof dr. Mihael Napotnik plačuje svoje viničarje z 1.60 K na dan.
Odpraviti bi bilo treba zastareli viničarski zakon z dne 2. maja 1886. leta in viničarske knjižice ter oboje nadomestiti z osnutkom, ki ga je predlagala „Kmetsko-delavska zveza**, a ki leži že 3 mesece pri poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani.
Treba bi bilo, da bi bili viničarji in njih družine deležne zavarovanja po bolniških blagajnah, kakor drugo delavstvo, a za male kmete in poljedelsko delavstvo naj bi se ustanovile posebne bolniške blagajne.
Pri okrajnih glavarstvih naj bi se ustanovil poseben urad, sestavljen iz zastopnikov viničarjev, kakor je to predlagala enketa, ki je bila sklicana v Mariboru po poverjeništvu za socijalno skrb.
Viničarstvu bi bilo treba takoj pomagati z akcijo cenih živil.
Vprašam gospoda ministra;
1.	Ali so mu znane te razmere slovenskih viničarjev?
2.	Ali je pripravljen naročiti poverje-ništgu za socijalne skrb v Ljubljani, da odpravi v interpelaciji omenjene nedostatke, oziroma ustvari institucije, ki so življenskega pomena za viničarski stan?
Shodi K. D. Z.
KDZ. priredi z nastopnim dnevnim redom: 1. Ljudski shod, 2. vpisovanje v krajevno organizacijo KDZ.; 3. ustanovni občni zbor KDZ.; — naslednja zborovanja po Sloveniji:
v nedeljo dne 27. t. m.
V	Št. Rupertu ob 9. uri dopoldne na | Veseli gori pri ŠKarjetu.
V	Mokronogu ob 3. uri popoldne.
V	Tribučah ob M uri dopoldne.
V	Črnomlju nb 8 uri dopoldne.
V torek dne 29. t. m.
V	Metliki ob 9. uri dopoldne,
V	Adlešičih ob 3. uri popoldne,
V	Dražgošah ob 3. uri popoldne.
Na Bizeljskem ob 9. uri dopoldne.
v nedeljo 4. julija 1.1.
V	Rogatcu dopoldne in v Rogaški Slatini popoldne; poroča sodr. Prepeluh.
V	Malenšah dopoldne.
v nedeljo 11. julija 1.1.
V	Beznici pri Kranju.
Zaupniki, skrbite za obilno udeležbo ter nam takoj naznanite lokale za gori napovedane shode, kjer naj se vršijo in čas. če bi bilo drugače bolj na mestu n. pr. kje popoldne namesto dopoldne in obratno). Na teh shodih se bo tudi razpravljalo o občinskih volitvah, zato so zelo važni.
Osrednje tajništvo K. D. Z.
Gospodarske vesti. * 1 * * * * 6
Cene žitu ne bodo dosti padle, tako prorokujejo razni svetovni gospodarski l strokovnjaki. To pa raditega, ker so pridelovalni stroški izredno visoki in ker ne :
bo še konkureiK' rmkega žita ki je preje ;
nasičalo pol Evrope.
oar* Hofete obdržati j svojo lepoto? Hofete imeti kakor baržun mehko kožo? Nožete solnlnih peg, mozoljev in ogrcev? Uporabljajte Fe 11 er j e vo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo p o m a d o 1 Občudovani bodete! Zavidan!!
1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijno-::	mlečno milo 16 K. ::
Hočeie imeti lepe, zdrave lase?
Fellerjeva prava Elzaj Tannochina pomada^ za rast las doseže bujne^ lase! Zapreči prhaj, pre-^ rano osivenje! Zabrani i plešo! 1 lonček 9 K, No.!
III 12 K- K temu močno! terovo milo za umivanje} glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K[50 v.}
::	::	in 3 K.	::	::
Mučijo Vas kurja ožesa?
Fellerjev pravi turistovski obliž učinkufčTrez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več!
Nobenih žuljev!
Nobene trde kože! Mala ška^ljica 4 K., velika ::	::	škatlja 6 K.	::
Želite Se kaj?
Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda. 1 škatlja 7 K.
Fellerjev usipalni prašek preti potenju. 1 škatlja
6 K. Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol. 1 škatljica 4 K.
Fellerjev Elza fluiJ. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijajni steklenici 36 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 11 K.
Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posebej a najoeneje.
EUGEN V. FELLER, Ijekarnar
Stublca Donja Elza trg Nr. 834 (Hrvatska).
Založba in last konzorcija „Ljudski Glas*.
Cene moki v Zagrebu. V Zagrebu stane najboljša vrsta moke 10 do 11 kron, koruzna moka pa je po 6 kron kilogram.
Valute: Dolarji: 80—82, avstrijske krone 56—57, rublji 150—155, napoleon-dor 295—308, nemške marke 245—252, rumunski leji 210—212, italijanske lire 450 do 520, bolgarski levi 0—180, turške lire 0—345, angleški funti 0—360, čehoslova-ške krone 230—240, sovereign 0—335.
Omejitev klanja živine. Na predlog ministra za kmetijstvo dr. Velizarja Jankoviča je sklenil ministrski svet, da se v vsej Jugoslaviji prepove klanje živine dvakrat na teden. Ta odredba je potrebna, da se varuje odgoja mlade živine.
Izvoz starega fižola. Izdana je odredba, da se fižol lanskega leta dopusti v vsaki množini in sicer do konca leta proti carini izvažati.
Država glavni navijalec cen. Kako;* smo že zadnjič napovedali, je državni monopol res znova podražil vse tobačne izdelke, a to kar za 100 odstotkov. Mi kmetje bi ne imeli nič proti temu, ako bi se podražile fine cigare in najfinejši cigaretni tobak, ker to je luksus, to so že dosedaj kadili le bogatini in verižniki. Toda odločno ugovarjamo, da se je podražil najna-vadnejši tobak za pipo na 1 K, klobase na 2 K in najpriprostejše cigare (kratke) na 80 vin. Ako bi mi kmetje tako divje dvigali cene našim pridelkom, bi nas vse pozaprli.
Listnica uredništva in tajništva.
K. F. Lokve-Dobrnič pri Trebnjem:
Kar se tiče agrarne reforme, je res, da je cela stvar umolknil;!, ker so io klerikalci zafurali. Poskusi’edobiti delo zopet v rud niku ali pa v kaki tovarni, druzega Vam ne moremo sedaj svetovati. Če bi se morda želeli naseliti v Bosni kot kmetovalec, se pa lahko obrnete na Ant. Urek, kakor lahko vidite v zadnji št. ,Lj. gl« ped gospodarskimi vestmi.
A. Z. Pečica-Podpiat:	Naznanjamo
Vam, da znaša naročnina mesečno 3.50 K, in ne 2 K, na kar se blagovolite ozirati. — S. J. ne dobi zato lista, ker mu je 9. maja potekla naročnina. Kdaj pošljete naročnino
za te štiri naročnike, katere ste naznanili, ali so bili ti že prej naročniki?
S. C. Fram: Nina pravice gospodar, da Vam zadržuje plačilo, ako ni nobenega vzroka, n. pr. da bi Vi imeli napram njemu kako plačilo ali kaj podobnega. Opomnite ga, da Vam plača, ako ne bo tega storil, potem ga lahko sodnijsko prisilite do izplačila Vašega zaslužka.
Podr. Sp. Poljskava: Naznanite nam takoj vse tiste člane, kateri ne marajo plačevati prispevkov, da jim list ustavimo.
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak?
Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj kako tu ublažujejo bolečine in utrujajo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 36 kron.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se je Fejlerjevih pravih Elza-krogljic; 6 škat-ijic 18 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feiler, Stubica donja, Elza trg št. 358, Hrvatska.	F.
SploikiilBoditvovLjnllji
== registiovana zadruga z omejBiio zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
mr 4%
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliziraju polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. !*oso?J|jt dajo svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebnt kredit proti poroštvu alt zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
ag~ [iij, res iieMi đemi mi
MfiŠi-podsane stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moje najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10—, za podgane in miši K 10	; za ščurke K 10'	, a posebno močna
vrsta K 20' - ; posebno močna tinktura za stenice K 10'— ; uničevalec molje K 10 — ; prašek z t uši v obleki in perilu K 6'— in 10'—; proti mravljam K 10	; proti ušem pri perutnini K 10'— I
prašek proti mrčesom K 6'— in 12'—, proti ušem pri Fiidch K 5 — in 10 —; mazilo za ušt pri živini K 6'— in 10 — ; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10 — 1 mazilo proti garjam K 10'
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3.
Sodrugi!	Zadružniki!
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico 11
Poštni čekovni račun št. 10.532.
Telefon interurban št. 178.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico
hranilne vloge
in jih obrestuje po - - čistih 4° o. - -
sprejema v svojem
hranilnem oddelku
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 472'V Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad ,	2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr.
Vloge sprejemajo in izplačujejo
vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano in okolic^, ki so:
V Spodnji Šiški v Ljubljani; na Glineah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul., Sodna ul., Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radovljica, Kranjska gora; Mojstrana; Celje; Šoštanj; na Koroškem Guštanj, Prevalje, Mežica, Crna 1-, Črna II., Pliberk; Maribor; Litija, Št. Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe pri Tržiču, Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Štore pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Mariborom^ —— ------ Rogaška Slatina; Radeče-Zidanmost.	....
Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ^ pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki jc Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13.	^
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložni denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
Tiska „Učiteljska tiskarna11 v Ljubljani.
Oblastem je odgovoren ign. MihevC-