Saturnalije v božičnem času
"December je mesec, ko se državljani najbolj znojijo. Vsem je na voljo pravica do uživanja; vse pozvanja od veličastja", tako je zapisal pred kakimi dva tisoč leti rimski filozof Seneka. Saturnalije so Rimljani praznovali od 17. decembra naprej v pričakovanju daljšega dne, novih setev, zmage življenja nad smrtjo, izpolnjenih upov in želja, kakršne so gojili ljudje iz davnine in jih še danes. Dan nepremaganega Sončnega boga, 25. december, so pogani praznovali predvsem kot prevlado svetlobe nad temo. Prazniki so se začeli slovesno in se nadaljevali veseljaško. Bili so najbolj priljubljen praznik v letu. Eni so uživali v hrupu med prijatelji, drugi v
j tišini in samoti kot danes. Tudi obdarovali so se. Podarjali so si voščene sveče, majhne glinaste figurice in zelo pogosto knjige, največkrat pesniške zbirke. Voščili so si duhovito: "Naj se dobro godi tistemu, ki mi zavida, in tistemu, ki se tega veseli."
V 4. stoletju je krščanska cerkev izbrala 25. december kot dan rojstva Jezusa Kristusa in N *	odtlej se ta praznik imenuje božič.
Nada Kozina
ШШШШШШШВИШШШЛ
resort & conference center
Ob božičnih plaznikth želimo vam in vašim najbližjim vse najlepše in najboljše.
^Tlenutki ujeti v leto 2002 pa naj vam
prinesejo obilo osebne s\ece, poslovnih uspehov in novih spoznanj■
jHoteli ^Belnaldin, J.J.
Spoštovane občanke in občani\ dra^i prijatelji Ovirana
b teh prazničnih dneh. ko se 'poslavljamo od oseh radosti, pa tudi ip( rnih preizkušenj izlŠ&ajočeja se/eta} si ozemimo nekaj trenutkov zase in se prepustimo privlačnosti neznanega in skrivnosti.1 erja leta pred nami. b]sem nam želim, da bi bilo leto 2002 veličastno in velikodušno s srečo, zdravjem in ljubeznijo. Izpolni ndj vsa skrita upanja in podari dovolj veselja tudi za čudovite božične praznike in nepozabno silvestrovanje.
županja Občine Oviran Vojka Stu/ar, prof.
Ventili citiadini, cari amici di Utirano
In
(fuesti cjiorni di Jesta in cui f anno che ci Aa portato tanta cjioia ma anche yuafche dura proua ci sta salutando f trendi umi «v un momento per se s/essi e lasciamoci attrarre da ffuello che di sconosciuto e r niste rioso ci riserva f anno dinanzi a noi ~7tu(/uro a tutti un maqnifico e cjeneix>so 2002, eolmo di le lici fa, salute e amore, Denyano real i z za te tu tie le spe ranze naseoste e ci sia off er t a tanta felicita, un lieto DCatale e un 7 'eytione < Ii c ^ r V/ u • str r > int. firm 'n/ic abile.
9/Sindaco del Gomune di t }iratio Tro/. Vojka c štular
OBLAČILA ZA MOŠKE
Magda Pasarit s.p.
-25%
gotovinski popusti v decembru
(Veselß	OZLC
Slecno Jlovo Jßeto
Bernardin,Obala 4/c,Portorož,tel.: 674 71 66
Veselo na delo v letu 2002!
Obiščite trgovski center Merkur Liminjanska 107, Lucija tel.: 05 671 05 00
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
HOSTEL
DR HUMAR Gostinstvo in turizem d.o.o. Gregorčičeva 38a Piran, Slovenija Tel.: +386 5 673 25 55 Fax: +386 5 673 25 56 E-mail: yhostel.val@siol.net
Piran/Slovenija website: www.hostel-val.com
Želimo vsem someščanom, poslovnim paüneyem in prijateljem vesele božične plazntKe in srečno novo leto 2002.
VSE, KAR SI ŽELIM ZA BOŽIČ...
"V tihi noči, ko je svet spal, je vsemogočna Beseda prišla na dan." To so besede pesmi, ki jih velikokrat pojemo na prazničnih, družabnih ali molitvenih srečanjih, in na drug način izražajo besede miru in vsega dobrega. Nanje se spomnimo ob Božiču, ko praznujemo Jezusovo rojstvo. Praznujemo ga vsak po svoje, večina pa tako, da si izmenjujemo darila (ne le materialna) s tistimi, ki jih imamo radi, in se spominjamo največjega darila med vsemi - rojstva življenja.
V našem življenju je velikokrat tihota noči, ko se vse naokrog zdi temačno, malodušno in brezupno, ko je Bog globoko na delu v naših dušah. Takrat se lahko opremo na svojo vero, karkoli nam to predstavlja, in na darilo, ki ga poklonimo sebi in šele zatem drugim. Bil sem na eni od večernih maš in ujel modro duhovnikovo misel: »V praznik stopaj prazen - dnevu dar in obed človeku.« Besede so mi odmevale še dolgo potem, ko je mašo zaključil.
December je natrpan s praznovanji. Praznuje se miklavž, božič, silvester in še kaj si znamo izmisliti... Leto za letom proslavljamo, žuramo, kar je tudi prav. A če globlje pomislimo na nekatera brezglava praznovanja, nore do skrajne meje razpotegnjene žurke, s prena-
polnjenim želodcem omamljeno preživete ure, pravzaprav ugotovimo izpraznjenost praznovanj, samo sebi namenjeno zabavanje brez globljih medosebnih odnosov in smisla. Pozabili smo, kaj in čemu pravzaprav praznujemo. Pozabili smo na bistvo in pomen decembrskih praznikov. V resnici bi morali pozabiti na vse tiste dogodke, ki z bleščavo in izumetničeno glasbo ter razsvetljavo igrajo na zlatosrebrne bobne puhlosti. Pozabiti na nepomembne dogodke, ki se slikajo kot veliki in se prodajajo kot pravi, na vsiljene dogodke, neprijetne stvari in lažne ljudi in pomesti z njimi. Na praznični dan bi morali, kot v dobrih starih časih, s svojimi najdražjimi sesti za skupno mizo, očiščeni nepotrebnih spominov, da bi se skupaj napolnili, bili drug drugemu'dar in dušna hrana za nov zagon, za drugačen začetek.
Človek je v svoji biti obredno bitje, kar
dokazuje tradicija ljudskih šeg, navad, običajev, ki se prenašajo kot ljudsko izročilo. Obredje potrebujemo za svoje prerojenje, za vsakodnevno življenje. To je torej čas, ki ga namenjamo sebi in drug drugemu za polnejši vsakdanjik in bogatejši jutri. Brez obrednega življenja ni pristne skupnosti. Osnovna funkcija obredov je sodelovanje ljudi, povezovanje
in druženje, a obenem - protislovno - krepitev indidualnosti posameznika!
Človek je bitje razmerij, ki si ga brez medsebojnih odnosov ni moči predstavljati. Človek je ustvarjen po drugih in za druge. Družbe, ki so zanemarile obrede, bolj bolehajo za alkoholizmom in zasvojenostjo v vseh pojavnih oblikah (čustvena, lažja in hujša telesna, materialna idr. odvisnosti), kot ugotavljata Carl A. Hammerschlang in Howard D. Silverman v knjigi Zdravilni obredi.
Od vseh evropskih narodov slovi slovenski morda najbolj po duševni in posledično zdravstveni škodi. Včasih se sprašujem, kje je generacija ljudi, ki nosi težo skrbi za skupni lepši jutri, za dostojno življenje mladih rodov (za telesne in duhovne potrebe)? V prejšnji številki Portorožana smo lahko prebrali zajeten spisek posameznikov, društev, centrov in ustanov, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom, ki pa ga žal država ne podpira v tolikšni meri, da bi iniciativa te plemenite ljubezni do drugega obrodila zdrave sadove. Kar precej mladih se zaradi nezmožnosti uživanja vrednot življenja zateka v odmaknjeni svet zasvojenosti. Razni novodobni guruji jih slepijo s svojo modrostjo in jih na koncu izrabijo za čiščenje njih samih.
Na novega lets dan, 1. januarja 2002 od 12. upe dalje vas vabimo na
NOVOLETNO P0P0LI1NE Z OGNJEMETOM V PORTOROŽU
Naj se ncvc lete začne vesele! Pričakujemo vas na POfiTOfiOŠKI PLOŠČADI z animatorko Ireno DOLINŠEK, glasbeno skupino VIGT0FY, NOVOLETNO TRŽNICO, bogato KlLINAßlCNO ponudbo in z OGNJEMETOM ob IX.uri.
V0SCIM0 SI NOVO LETO V PORTOROŽU! Turistično združenje Portorož in Avditorij Portorož
ANKETA O TURISTIČNEM LETU 2001 S POGLEDOM V 2002
Ob koncu vsakega leta bolj ali manj vsi delamo inventuro. Tako je tudi v turizmu. Ta pa posredno ali celo' neposredno zanima in tudi zadeva. Zato smo za oceno letošnje turistične nje povprašali pri nekaj tukajšnjih turističnih delavcih.
morske potniške prometne povezave med kraji ob obali, posodobitev zasebnih turističnih zmogljivosti.
Potem je tu še nujnost opredelitve območij za nove naložbe turističnih kapacitet, oživitev Pirana, razvoj turizma v Fiesi, Strunjanu in zaledju. Nenazadnje je treba izpeljati še projekt informiranja in usmerjanja v prostoru, kar konkretno pomeni namestitev neprometnih turističnih znakov. Vse pa je seveda treba znati tudi tržiti!
•	Janja Blatnik Grgurovič, direktorica trženja hotelske družbe Metropol Group Portorož:
V letošnjem turističnem letu smo zabeležili precej dobre rezultate in se močno približali zastavljenim ciljem. Usmeritev na celoletno poslovanje hotelov z dodatno ponudbo (bazenski kompleksi) in predvsem kongresnimi zmogljivostmi se je izkazala za pravilno in perspektivno. Porast števila nočitev je v okviru pričakovanih oz. načrtovanih. Ob upoštevanju položaja v svetu se je pravzaprav na koncu vse dobro izteklo (Balkan se je končno umiril oz. smo se z njim navadili živeti, panika, ki so jo napovedovali teroristični napadi, pa je - k sreči-precej hitro zbledela).
Portorož s svojo usmeritvijo sledi novim trendom v turizmu: gradi kakovostno ponudbo in ima vse možnosti za rast. V naslednjem letu pričakujemo še nadaljnjo rast števila nočitev, vendar je zaradi negotove situacije v svetu težko napovedovati rezultate. Naše prodajne aktivnosti bomo usmerili predvsem na evropske trge, pri tem pa upali, da se terorizem ne bo (preveč) razširil, pa da uvedba eura ne bo imela hujših psiholoških učinkov na potrošnike in da bo za turizem končno eno "normalno "leto. Ponudbo bomo še bolj prilagajali trendom, ki postavljajo v ospredje zdravo življenje, permanentno izobraževanje ter iz tega poskušali v poslovnem smislu "potegniti" čim več.
•	Marko SIKUR, vodja poslovne enote turistične agencije PALMA v Portorožu:
Na kratko: sezona je bila klasična, slabša julija, zelo dobra v avgustu, ko je že zmanjkovalo ležišč tudi pri malih zasebnih sobodajal-cih. Očitno ti postajajo vse bolj le dopolnilna ponudba hotelov. Gostje, posebej tisti, ki precej v naprej načrtujejo svoje počitnice, povprašujejo namreč po kakovostnejši namestitvi, ki jo lahko nudijo predvsem hoteli. Prav pri zasebnih sobodajalcih se v največji meri kaže najbolj v nebo vpijoča pomanjkljivost
nas vse, ki živimo v najbolj turistični občini, sezone in za pogled ali celo napoved nasled-
• Direktor Turističnega združenja Portorož, gospod Ivan Silič, se je na naše povabilo odzval z obsežnejšim svežnjem papirjev, v katerih je nekaj splošnih ugotovitev tako o turistični sezoni v letu 2001, kot o prihodnjih načrtih, kar v nadaljevanju povzemamo.
O turistični sezoni iztekajočega se leta v portoroškem Turističnem združenju z eno besedo pravijo, da je bila - uspešna. To pa je premalo, če ne sledimo vsaj nekajletnim trendom, ki so bili kljub razpadu nekdanje skupne države, balkanski krizi in spremembi družbenega sistema, pozitivni. Po drastičnem padcu leta 1991 se število nočitev v naši občini ves čas zlagoma vzpenja. Tudi tuji gostje, ki so v začetku devetdesetih povsem izginili, se ponovno vračajo.
Končno pa se tudi želje iz preteklosti uresničujejo: turistična sezona s prilagojeno ponudbo gostom različnih potreb in pričakovanj se je razporedila preko vsega leta. Poleg klasičnih poletnih počitnic se je razvila posebna ponudba za poslovne goste, kongrese, poslovna in druga podobna srečanja. Vse pomembnejša postaja tako imenovana ponudba dobrega počutja (wellness), predvsem v termah, pa tudi v drugih hotelskih hišah, pa aktivne počitnice, ki vključujejo šport in druženje. Jesen in pomlad je čas starejših gostov, koncec tedna je namenjen krajšemu oddihu in zabavi, za kar je kot nalašč igralniška ponudba. Želeti si je ohranjanje podobnega razvojnega trenda tudi v prihodnjem letu in naprej, kar pa v veliki meri zavisi tudi od nadaljnjega vlaganja v turistično infrastrukturo. Prioritete, ki so jih zapisali v Turističnem združenju Portorož so: prenova starega hotela Palace, ureditev golf igrišča in posodobitev letališča, garažne hiše v Piranu in prepoved prometa na Tartinijevem trgu, urejanje kopališč in obalnih sprehajalnih poti, ureditev Jernejevega kanala za priveze čolnov,
v

Portoroža: razen ležišča turistična agencija nima gostu česa ponuditi. Zasebni sobodajalci so namreč povsem odrezani od preostale ponudbe in prepuščeni lastni iznajdljivosti. Glavni problem ostaja, kako gosta pri zasebniku povezati s krajem; zdaj namreč ni deležen tako rekoč ničesar, kar kraj nudi. Kar se tiče pobiranja parkirnine se je - navkljub neodobravanju številnih - izkazalo kot koristen ukrep (nenazadnje parkirnino pobirajo povsod po svetu). Drugače pa je s plačevanjem vstopnine na plažo: za goste pri zasebnikih bi bilo treba uvesti kartico, ki bi jim omogočala prost vstop na kopališča v naši občini. Hotelska podjetja so za ponudbo svojim gostom poskrbela, drobni sobodajalci pa lahko ponudijo zgolj nižje cene. Velika pomanjkljivost je tudi slaba raven obveščanja o javnem prevozu, bodisi avtobusnem ali železniškem. Čez poletje pa bi se moralo v letovišču ves čas kaj dogajati. Ne potrebujemo več kakšne podobne masovne prireditve, kakršna je bila Portoroška noč. Lahko pa bi bolje izkoristili to, kar že je, na primer Melodije morja in sonca.
Livija Sikur Zorman
Merjenje pritiska zdaj ob četrtkih!
Merjenje krvnega tlaka v Portorožu, ki je pod okriljem Rdečega križa, poteka od 1. decembra letos ob četrtkih dopoldne od 10. do 13. ure v sejni dvorani Pinija v 1. nadstropju stavbe Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16.
Krvni pritisk meri aktivistka Rdečega križa, medicinska sestra v pokoju, gospa Ivanka Ploj.
Nekdanji prvi mož portoroške igralnice kljub vsemu optimist
Nino Spinelli: "Menedžer ni isto kot lastnik!9
Antona Nina Spinellija, nekdanjega direktorja portoroškega igralnice, seveda ni potrebno podrobno predstavljati, saj je človek, ki je pomembno zaznamoval portoroški in slovenski turizem v drugi polovici prejšnjega stoletja. Tudi kot upokojenec ne more iz "turistične" kože in budno spremlja vsa dogajanja v našem turizmu.
"Turizem v piranski občini in na območju vse obale ima zelo pozitivno obdobje. Zaznamujejo ga velika skrb za kakovost uslug v hotelirstvu in gostinstvu, relativno velika vlaganja v izboljšanje zmogljivosti in ponudbe. Vse to spreminja slovensko obalo v zanimiv turistični cilj, ki privablja obiskovalce v vseh letnih časih. Bogata bazenska ponudba, kongresni turizem, krajše, a vsebinsko bogatejše počitnice, so povsem spremenile klasično ponudbo, ki je še pred desetletjem slonela na nekaj mesečni poletni turistični sezoni. Spremembe se odražajo na vsakem koraku. Denimo pri odnosu osebja do gostov, pa pri
tem da so vodstva podjetij in prodajne službe resnično zavzeti za uspehe, ne glede na to, da je še vedno veliko nerešenih odnosov med lastniki in menedžerji. Vsekakor sem optimist." pravi Spinelli. Idilično sliko zadnjih let pa po Spinellijevem mnenju nekoliko kazijo nekateri negativni pojavi.
"Nekoliko gršo luč meče na zadnje obdobje lastninsko preoblikovanje podjetij, ki ga je spremljalo veliko peripetij, našteli bi lahko tudi kar nekaj primerov nepotrebnih razprodaj premoženja. Klasični primer zgrešene politike je oddaja starega Palača za skoraj stoletno najemno razmerje. Pri tem moram še enkrat poudariti: stari hotel Palace z okolico bi moral biti središče obmorskega turističnega življenja." Našega sogovornika povprašamo za mnenje o sedanji organiziranosti in medsebojnem sodelovanju turističnih dejavnikov. Po Spinellijevem prepričanju je panoga nekoč bolj 'držala' skupaj. Denimo: vzpostavitev lokalne turistične organizacije (LTO) ali pridobitev naziva turistična občina so le formalnosti. Tisto, kar zares šteje, je pristno sodelovanje vseh turističnih dejavnikov. Šele na tej podlagi bi lahko nastalo tudi formalno združenje.
"Kljub temu, da se je v zadnjem obdobju naredilo veliko dobrega, po moji presoji ostaja še vedno odprto vprašanje skupen
nastop kraja, občine in vse regije. Seveda so s spremembami lastniških razmerij taki skupni nastopi - recimo skupno načrtovanje prireditev, skupno propagiranje, nastopanje na sejmih v tujini ipd. - težje izvedljivi. Brez nosilca turistične ponudbe - pri tem ne mislim toliko na kakšno združenje, temveč bolj na hotelske hiše in igralnico - razvoja ne more biti!"
Nekoč je turističnemu razvoju in ponudbi Portoroža z okolico dajala ton prav igralnica. Po osamosvojitvi je bilo na področju igralni-štva narejenih kar nekaj napačnih potez.
"Nekatera izhodišča pri razvoju igralniške ponudbe so precej spremenila zakonske pogoje za poslovanje igralnic. Nekritično se je odprla možnost odpiranja vseh vrst igralnic v skoraj vsakem večjem kraju. Takšna strategija nujno razprši sredstva, ki bi se morala praviloma vračati v turizem. Nedavna dopolnitev igralniške zakonodaje bo odpravila ta spodrsljaj in zdaj bomo - nekoliko ironično rečeno - če drugega ne, z velikega števila gostinskih obratov vsaj izbrisali napise 'Casino'! Z omejeno in nadzorovano igralniško ponudbo bomo postopoma obnovili ugled dežele in ljudi. Slovenci smo po svojem značaju varčni, nismo hazarderji, zato je tolikšno število igralnic nerazumljivo."
Pogovor in slika: Andrej Žnidarčič
Na pragu dvanajstega leta izhajanja...
Za Portorožanom je enajst (11!) let rednega izhajanja. Veliko ur prostovoljnega dela v obliki pisanja novinarskih prispevkov, fotografiranja, lektoriranja, raznašanja in še marsičesa, pa zvrhana mera dobre volje in entuziazma vseh, ki ga delamo, da ga lahko berete ves čas brezplačno. Vsem, ki brez plačila pišete, fotografirate, raznašate... Portorožana gre vsa zahvala, za leto 2001 pa še posebej
*	za novinarsko delo: Nadi Kozina, Sonji Požar (tisti iz Lucije, seveda), Andreju Žnidarčiču, Slavku Gabercu, Dragici Mekiš in Tanji Đapa, Valentini Klemše, Alji Tasi, Cesarini Smrekar, Marku in Kiri Zorman, Darinki Šušteršič...
*	za raznašanje. Mitji Jančarju, Vidi in Milanu Timič, družini Kunst, družini Cividini, Veri Fux, Silvi Križnik, Sandru Sambiju, Majdi Braghieri, Pini Božič, Emiliji Pohlen, Janji Mam Golob, Zlati Fojan... in še vsem drugim, ki sodelujete občasno. Če boste pomagali tudi v naprej, bo leta 2002 Portorožan izhajal že dvanajsto leto...
Portorožanova zahvala za leto 2001
Da PORTOROŽAN lahko redno izhaja in je na voljo brezplačno, so zaslužni tudi sponzorji in redni oglaševalci, v letu 2001 pa še posebej: Hoteli Morje Portorož, Casino' Portorož, Splošna plovba Portorož, Avditorij Portorož, Okolje Piran, Banka Koper, Mercator-Degro Portorož, Restavracija Pavel Piran; Aurora, d.o.o. Portorož; Zlato sidro Portorož; Franjo Peras, s.p. Portorož; Mignon Portorož; Bolero, d.o.o. Koper; NIMM, d.o.o. Portorož; Senad Tabakovič, s.p. Piran, PFC Intertin Koper; UNID, d.o.o. Piran; Štu-dentek Piran, Asterina Portorož... in še kdo.
Še posebej pa se zahvaljujemo vsem bralkam in bralcem, ki darujete prostovoljne prispevke. S sredstvi, ki jih zberemo, krijemo stroške tiskanja, računalniškega preloma in poštnine. Če bi zbrali denarja še več, bi bil Portorožan tudi tehnično boljši...
Darilo za soglasje h garažni hiši pri Mirni?
Na Miklavžev večer je bila v portoroški krajevni skupnosti obravnava spremembe prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za turistično stanovanjsko območje Riviera -Hotel Slovenija. Pobudnik spremembe je družina Pupini, ki je v denacionalizacij-skem postopku dobila vrnjeno svojo lastnino, zemljišče v okolici objektov Mirna in Jadranka. Področje zelenega pasu bi torej spremenilo namembnost v stanovanjsko.
Vodja občinskega Urada za okolje in prostor, Boris Kočevar, je pojasnil, da so bili Pupi-nijevi nekoč lastniki tudi zemljišča pri hotelu Mirna, na delu katerega so Hoteli Palace lani zgradili garažno hišo. Da bi Pupinijevi umaknili pritožbo zaradi poseganja garažnega objekta na njihovo vrnjeno zemljišče, jim je Občina Piran obljubila spremembo namembnosti tega zemljišča. Strokovna služba se je, po preučitvi območja, odločila predlagati spremembo, ki predvideva gradnjo štirih individualnih hiš in še dveh na zemljišču za turističnim apartmajskim objektom Jadranka, ki je v občinski lasti. Andraž Eller, ki si je področje ogledal, je predlagal ohranitev obstoječega drevja - starih pinij in cipres - kot nekakšnih pljuč središča kraja. Bodoče zazidljive parcele so po njegovem dovolj velike (800 - 900 m2), kar zagotavlja, da območje ne bo "natlačeno". Izpostavil je tudi, da je sprememba PUP-a pravzaprav kompenzacija družini Pupini za soglasje h gradnji Palaceve garažne hiše in se spraševal, zakaj občina sprejema tovrstne obveznosti. "Če je ozadje tega zgolj to, da Pupinijevi zaslužijo, potem se predlagano spremembo lahko tudi zavrne," je pribil Tomaž Kunst.
Razpravljalcem, ki so menili, da bi bila ta zemljišča - pas med obstoječim stanovanjskim območjem in hoteli - primerna za dopolnitev turistične ponudbe, je gospod Kočevar pojasnil, da hotelske hiše niso pokazale zanimanja za njihov odkup. Oktavij Hrvatin pa je opozoril, da zemljišče, ki je bilo vrnjeno Pupi-nijevim, nima dostopa. Načrtovana cesta pa bo tekla po občinskem zemljišču, kar pomeni, da jim ga občina podarja.
Livija Sikur Zorman
Bo Virginija stanovanjsko poslovni objekt?
Prostorski dokument, ki ureja okoliš Vojkov dom - Obala v Portorožu, je star že skoraj desetletje. Sprememba tega zazidalnega načrta, o kateri je bila javna obravnava 12. decembra, zajema tokrat zgolj objekt Virginija, nekdanji hotel, nazadnje bivališče osebja hotelov Palace. Virginijo je od hotelov Palace odkupilo portoroško podjetje Aurora, ki je tudi pobudnik spremembe.
Po veljavnem odloku je bila - namesto sedanje štirinadstropne Virginije - predvidena nižja (dveetažna) hotelsko apartmajska (garni) novogradnja. Sedaj predlagana sprememba pa namesto hotela predvideva štirinadstopni stanovanjsko poslovni objekt. Zadnji dve nadstropji bi bili terasasto zamaknjeni in naslonjeni na brežino. V novi stavbi bi našlo prostor devet večjih stanovanj, okoli 420 kvadratnih metrov površin pa je namenjenih poslovnim prostorom. Poslovna dejavnost bi se odvijala v pritličnem in kletnem delu poslopja, ki bo ob promenadi. Dostop v višja nadstropja bi potekal po stopnišču in nikakor ne z dvigalom, kot je prisotnim na javni obravnavi zagotovil projektant iz koprskega Investbiroja, gospod Gorazd Kobal. Neposrednim sosedom je bilo še zagotovljeno, da je v delu kleti novega objekta predvidenih dovolj parkirnih mest in sicer dve na bivalno enoto in eno na okoli trideset kvadratnih metrov poslovnih površin (skupaj 32 parkirnih prostorov). Na obravnavi pa sosedje niso izvedeli, kakšne vrste poslovne dejavnosti se bodo naselile v stavbo, zato so jih obhajali tudi nekateri pomisleki.
Najbližji sosed, upokojeni odvetnik Dušan Puh, se je spraševal, v kolikšni meri in kako bodo toliko površin namenjenih poslovni dejavnosti vplivalo na življenje ljudi v okolici. "Sosedje imamo pravico do nezmanjšane kvalitete življenja. Poslovni prostori, - ki jim je namenjeno preveč površine - pa so zdaj še neznanka. Realno lahko predpostavljamo, da bodo znaten vir onesnaževanja okolice (zaradi parkiranja avtomobilov, številnih obiskovalcev), kar bo prostor preobremenilo." Po Puhovem mnenju je pri odločanju o prostorskih posegih pomemben vidik ohranjanja kvalitete življenja krajanov. Ta interes bi morali upoštevati tudi izvoljeni predstavniki občanov v občinskem svetu. "Strokovne službe bi vam lahko zgradile tudi Babilonski stolp, projektant nariše, kar mu naroči investitor, ki bi rad čimveč zaslužil," je gospod Puh sosede opozoril, naj bodo pri predlagani prostorski spremembi pozorni.
Livija Sikur Zorman
Ob dnevu samostojnosti slovenske države - 26. decembra - iskrene čestitke vsem državljanom in _državljankam._
ŠTUDENTSKI SERVIS
f T *o	ŠTUDENTEK
4
Servis z nasmehom \ ^ДГ^ ^	Zavod za posredovanje del
študentom in dijakom
Kdini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obstudijskim dejavnostim.
-	Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje!
-	Subvencioniranje mesečne kino karte!
-	Naročilo napotnic osebno, po telefonu, c-mail!
-	Nov popustnik. in se in še. '
Piran, Župančičeva \i/U\, tel OS/6710020, fax OS 671002 I E-mail: servisfaksop-cscp.si
Srečno 2002!
PETINDVAJSET LET HOTELOV BERNARDIN
KAPELICA MARIJE ROŽE SKRIVNOSTNE (MARIA ROSA MISTICA) ALI KAKO DRAGOCENA SO NAŠA TOPLA NOTRANJA DOŽIVETJA
Leta 1976 sta hotela Bernardin in Vile Park odprla vrata prvim gostom (naslednjega leta je bila zaključena tudi gradnja hotela Pečina, danes GH Emona), kar pomeni, da je bil letos srebrni jubilej podjetja.
Bernardin je po vseh analizah predstavljal tipičen primer kapitalske izgube. Poleg težkega bremena dinarskih in deviznih kreditov ter stalnega zadolževanja, so bila amortizacijska sredstva v celoti porabljena za odplačilo kreditov. Zaradi navedenih okoliščin je prišlo že v letu 1977 do prvega sanacijskega programa, kateremu so sledili še drugi. Razmere so bile kaotične in nepredvidljive. Kljub težkemu finančnemu bremenu in stalnim težavam v poslovanju, pa hotelski kompleks ni propadel in ni končal v stečaju, kar je bilo pogosto napovedano. Nasprotno, hotelski kompleks Bernardin je po 25 letih delovanja, kljub temu, da ga je najedel zob časa, zacvetel.
Zadnja za podjetje pomembna odločitev je bila sprejetje strategije razvoja hotelov od 1998-2002, dokapitalizacija Slovenske razvojne družbe, kritje izgub iz preteklosti, izdaja obveznice A in B, s čimer se je zaključila finančna sanacija podjetja in postavljeni temelji za nadaljnji razvoj: izgradnja morskega parka Lagune Bernardin, prenova sob v Bernardinu in Vilah Park.
Vodstvo hotelov pravi, da Bernardin ni paradigma zgodbe o uspehu, ampak zgodba o uspešnem preživetju izčrpanega, shiranega in z dolgovi obremenjenega kolosa.
Danes, po trdem delu, so hoteli Bernardin uspešno podjetje, ki z optimizmom načrtuje nove naložbe in še dodatno izboljšanje svojih zmogljivosti.
Januarja bodo pričeli z obnavljanjem hotela Histrion, kateremu bi želeli nadeti štiri zvezdice. Vrednost obnove je ocenjena na 4,5 milijona tolarjev in bo predvidoma zaključena do 15. marca naslednjega leta.
L.S.Z.
Silvestrovanje v Piranu
Pester silvestrski program s pevcem Slavkom Ivančičem, skupino Heaven X in pred-skupino Crimson bo tudi letos v Piranu na Tartinijevem trgu, seveda na 31. decembra dan oziroma noč. Višek praznovanja bo kajpak ob polnoči z ognjemetom, s katerim bodo veseljaki pozdravili prihod novega leta.
Poklicali so me krajani in povedali, da na Lucanu, prav ob cesti, stoji kapelica. Zgradili so jo domačini davnega leta 1912, zemljišče pa je podarila družina Zimmermann. Postala je mala božja pot okoličanom. Tam so se igrali kot otroci, tja so hodili - po tednu trdega garanja - na skromne, pa zato toliko bolj težko pričakane nedeljske sprehode. Po kratki pobožnosti so včasih postavili okrog kapelice mize in klopi, tam na miru pomalicali in pokramljali, v zraku je bila domačnost, v udih prijeten občutek počitka. V težkih časih, ki niso bili prijazni do malih ljudi, je kapelica z okolico nudila okolišanom redke trenutke skromnega nedeljskega praznika.
Konec osemdestih let so krajani, ob pomoči lucijskega župnika, očeta Jožeta, kapelico obnovili. Zatem pa so se začele težave. Občina je odstopila zemljišče gospodu, ki je trdil, da se sme njegova last približati kapelici do približno tridesetih centimetrov od zida. Obiskovalci kapelice so tedaj zaprosili za ponovno meritev zemljišča in izkazalo se je, da je pravična razdalja med kapelico in zemljiščem novega soseda približno dva metra oziroma - ob zadnji steni - nekaj manj. Toda nekega dne je tamkaj zrasel zid, visok približno meter in pol. Čeprav so krajani novemu sosedu predlagali, da bi zid oni sami obložili s kamenjem, da bi se stapljal z okoljem, se je ob kapelici dvignil gol beton. Ljudem, ki skrbijo za kapelico in jo vzdržujejo tako, da jo hvalijo vsi mimoidoči, je ta poseg uničil mnogo lepega, med drugim toplo zavest, da so že četrti rod, ki zahaja semkaj in v svoji nezahtevnosti išče samo mirno zavetje svojim mislim in kanček tolažbe, kadar so dogodki nekoliko neprijazni z njimi.
Krajani, ki so me poklicali in prosili, naj vse to napišem, si želijo ohraniti tradicijo kapelice Marije Rože Skrivnostne. Želijo, da bi jo smeli še naprej mirno obiskovati, opravljati tam svoje pobožnosti, želijo si, da bi prišel kdo z občinske uprave in si ogledal, ali so vsi posegi v okolici kapelice v skladu s predpisi, ali ni nevarnosti za posedanje terena okrog kapelice, na katero so ponosni nič manj kot meščani velemesta na svojo prastaro katedralo. Je njihov mali svet, njihova skrb in zadoščenje. Dolgujemo jim zahvalo za dragoceno sporočilo o veliki ljubezni do majhnih, pomembnih stvari. Predvsem pa upamo, da bo te vrstice prebrala oseba, ki bo zlahka ukrenila vse, da bi bila okolica kapelice kmalu spet kar najbolj podobna ttemu, kar si krajani želijo.Kajti nihče naj ne bi gradil svojega udobja na račun neudobja drugih...
Sonja Požar, Lucija
V SEČOVLJAH SE NE STRINJAJO Z ZAČASNO DEPONIJO
Svet Občine Piran je na svoji novembrski redni seji v prvem branju obravnaval Odlok za začasni zemeljski deponiji na območju letališča v Sečovljah, s katerim bi se dovolilo odlaganje kamenja in drugega materiala, ki bi ga izkopali pri gradnji garažne hiše v Piranu, kasneje pa bi ga uporabili za sanacijo čelnih nasipov v solinah. O tem je na svoji izredni seji razpravljal tudi svet sečoveljske krajevne skupnosti, ki je tak predlog odločno zavrnil. S svojim sklepom je tako občinske svetnike kot županjo seznanil še preden so na svoji seji razpravljali o tem.
Sečoveljski krajevni svet se zaveda, da naša občina takšno deponijo sicer potrebuje, vendar se jim predlagana lokacija ne zdi primerna. V območju krajevne skupnosti Sečovlje so razen urejene deponije v Dragonji še številne "črne", kamor ljudje odlagajo smeti nenadzorovano, tudi pomoči. Zaradi povečanih obremenitev pa so ceste že povsem uničene. Stanovalci prometne poti ob reki Drnici se že dlje pritožujejo zaradi hrupa in vibracij, ki so posledica vožnje težkih tovornjakov. Ti vozijo ne glede na prometni znak, ki prepoveduje promet. Člani sečoveljskega sveta prav tako dvomijo o začasnosti takšne deponije. Glede na to kako po polžje tečejo pogovori o tem, kdo Ie4 dolžan zagotoviti denar za upravljanje solin in s kakšno težavo se najde kakšen tolar za manjša popravila v solinah, upravičeno domnevajo, da bi tovrstno odlagališče odvečnega materiala ostalo tam za večne čase (izkušenj v piranski občini je kar nekaj: na primer odlaganje zemlje pod polotokom Seča, ki so jo izkopali ob gradnji garažne hiše pod Metropolom). Zato Sečoveljčani od Občine Piran zahtevajo, da jih seznani z dokumentacijo, v kateri bo nedvoumno navedeno, kdaj se bo začelo s saniranjem solin )kar naj se zapiše tudi v odlok). Ne glede na to ali je zemljišče, na katerem bi nastala (začasna?) deponija, v mejah krajinskega parka ali izven njega, bi po prepričanju krajanov Sečovelj tako deponija kot dovažanje materiala poslabšali kakovost življenja v njeni bližini. Uničena pa bi bila tudi edina pešpot po nasipu, po kateri lahko človek pride v soline ne da bi moral sekati državno mejo.
Alja Tasi
December 2001
Zlato jabolko ali kaki
V prejšnjem Portorožanu smo na kratko omenili Praznik kakija, ki so ga v začetku novembra pripravili Strunjančani. Naša sodelavka Cesarina vam je v duhu tega praznika pripravila recept kako narediti kakijevo marmelado. Tokrat pa ne moremo, da ne bi objavili prispevka, ki so ga o tem sadežu pripravili učenci tretjega razreda osnovne šole z italijanskim učnim jezikom v Strunjanu.
Otroci so pri pripravah praznika sodelovali bodisi s svojimi risbami, raziskavami o kakiju ali s fizično pomočjo. Preberite, česa vse so se naučili o tem žlahtnem sadežu, ki mu v slovenščini ne rečemo kar tako tudi zlato jabolko.
Cachi o caco? E1 buono e fa bene alia II cachi e' originario del Giappone e delle lingua »legata«, scegli i cachi con la buccia salute	regioni settentrionali della Cina.	sottile, quasi trasparente, e la polpa piu'
Come sceglierlo e conservarlo? Se non vuoi correre rischi di trovarti con la
Come si dice, »un cachi« o »un caco«?
Se dai un' occhiata nei vocabolario troverai che il modo giusto di dire e' »un cachi«. Ma se ti piace dire un »caco«, nessuno ti rimpro-verera'.
II cachi e' un frutto tondo e squisito, grosso come una mela. Di sicuro ti sara' capitato di assaggiare qualche cachi non ben maturo, e avrai avuto la spiacevolo sorpresa di sen-tirti la lingua »legata«. Ma se ne hai mangiato di maturi al punto giusto, non ti sembra fan-tastica la loro polpa dolcissima e succosa, tanto tenera che quasi si squaglia in boca?
Le diverse qualita1
Ci sono molte qualita' di cachi, ma le prin-cipali sono la Orientale e la nordamericana.
Dove cresce?
Cresce in Cina e Giappone, ma e' coltivato anche in Europa.
Quando si trova?
II cachi e' un frutto tipicamente autunnale.
Da dove viene?
tenera. Si conservano anche fuori dal frigo, ma non per molti giorni.
Perche1 fa bene alla salute?
Perche' contiene una buona quantita' di zuccheri, ideali per darti una carica di energia e di potassio.
Consigli
II cachi e' facilissimo da mangiare: lo si taglia in due, e poi si mangia la polpa con un cucchiaino. Ma se non vuoi perderti neanche un grammo della sua polpa squisita, togli prima con le dita la pellicina sottile. Non e' facilissimo, ma ne vale la pena!
•	Alla »Festa dei cachi« abbiamo visto diversi tipi di cachi, ma in verita' ne esistono circa 2000 specie. (Eros)
•	Se volete mangiare il cachi come una mela, dovete scegliere quel frutto che ha i cerchi sul fondo. (Marko)
•	Se sono maturi sono di colore scuro, se no sono arancione chiaro. (Aleš)
Aleš, Eros, Dijana, Valentina, Marko
Strunjanska osnovna šola dobila tiskalnik - Krkino Zdravilišče Strunjan je lucijski podružnični osnovni šoli v Strunjanu tako rekoč za Miklavža (6. decembra) podarilo tiskalnik, kar je seveda prava mana z neba, saj ga doslej šola ni imela. Tiskalnik bo dopolnil osebne računalnike, ki jih je šola lani dobila na akciji Osemnetka in ga bodo uporabljali učenci tretjega in četrtega razreda.
Kot podružnična šola z vsega dvajsetimi učenci se pač težko dokopljejo do sredstev za nabavo nepogrešljivih pripomočkov za učenje. Svojo matično šoli sicer prosijo za sredstva, ki pa jih je vselej za vse premalo. Potrebe po znanju pa so povsod enake, zato morajo za opremo poskrbeti na drugačen način. Letos so jim priskočili na pomoč v njihovem kraju, v Zdravilišču Strunjan.
Krkina zdravilišča v Sloveniji najuspešnejša
V Krkinih zdraviliščih se lahko pohvalijo, da so po zasedenosti med slovenskimi hoteli na prvih treh mestih: Šmarješke Toplice s povprečno 95 odstotno zasedenostjo, Dolenjske Toplice z 88 odstotno in Zdravilišče Strunjan, d.o.o., kjer je Krkina družba večinski lastnik, z 90 odstotno. V strunjanskem zdravilišču so pred dvema letoma povsem prenovili hotel s kuhinjo in restavracijo, vile, bazene ter zdravstvene prostore. S prenovo hidroterapije pa so lani zaključili še zadnjo fazo prenovitvenih del zdraviliške ponudbe. V naslednjem letu nameravajo obnoviti še vilo Park, v kateri bo dvanajst popolnoma prenovljenih sob, uredili pa bodo tudi frizerski salon.
L.S.Z.
Pravljični december v Mestni knjižnici v Piranu
Otroke, ki radi prisluhnejo pravljicam, vabijo na mladinski oddelek piranske Mestne knjižnice:
•	24. in 27. decembra ob 17. uri ter
•	28. decembra ob 16. uri.
Seveda bo mlade poslušalce pravljic obiskal tudi dedek Mraz, ki jim bo povedal še kakšno novo pravljico, smešnico ali jim bo zastavil uganko.
SANITETNA HIŠA FARCOM
KOPER, ŽUPANČIČEVA 30
TEL: 05/62 72 533 ODPRTO OD 8.30 - 19 00 SOBOTA OD 8.30 - 12.00
•	INKONTINENČNI PROGRAM: Velika izbira hlačnih plenic in predlog za odrasle, pralni program za zaščito posteljnine in pralne inkontinenčne hlačke.
•	PRSNE PROTEZE, ortopedski nedrčki in kopalke.
•	PROGRAM ZA DIABETIKE: Velika izbira glukometrov, vse za nego nog, čevlji za diabetike, učenje uporabe glukometrov za osebno rabo.
•	ORTOZE: Opornice za hrbtenico, vrat, zapestje, gleženj, koleno, kilni pasovi, pasovi za korekcijo drže.
•	KOMPRESIJSKE NOGAVICE: Preventivne in kurativne, nogavice po meri, kompresijske rokavice.
•	PRIPOMOČKI ZA NEGO IN OSKRBO STOME: enodelni sistemi za col o, ileo in urostomo vseh svetovnih proizvajalcev - DAN SAC, CONVATEC, COLOPLAST
•	Dvodelni sistemi za colo, ileo in urostomo, pasta za nego kože
•	ORTOPEDSKA OBUTEV in ortopedski vložki.
•	TERAPEVTSKI PRIPOMOČKI: terapevtske blazine in žoge, pripomočki za razgibavanje rok, trakovi Thera-band za razgibavanje, žogice Thera - band.
•	PRIPOMOČKI ZA GIBANJE, STOJO, SEDENJE: palice za oporo, bergle,hodulje, sanitarni stoli, sedeži za kopahio kad in tuš kabino, nastavki za toaletno školjko
ZELENA ZDRAVILA, GRELNI PROGRAM MEDIMA, VELIKA IZBIRA MERILNIKOV KRVNEGA TLAKA - OMRON, RIESTER, ARTSANA
IZDAJAMO NA NAROČILNICE ZA TEHNIČNE PRIPOMOČKE V BREME ZZZS
Zaposleni smo zdravstveni delavci, ki vam bomo znali prisluhniti
in svetovati.
Vsak petek dostavljamo plenice, ki se izdajajo na naročilnico za tehnični pripomoček, na dom.
Javna tribuna:
Nasilje nad ženskami še zmeraj del sodobne civilizacije
Ženski forum ZLSD Piran je v Portorožu 27. novembra pripravil javno tribuno o nasilju nad ženskami. Dan pred tribuno je imel Ženski forum na Tartinijevem trgu v Piranu tudi stojnico s propagandnim in informativnim gradivom o tem problemu. Na javni tribuni, ki je bila v okviru kampanje ozaveščanja ob mednarodnem tednu boja proti nasilju nad ženskami in otroci, so sodelovale: Alenka Kovšca, predsednica Ženskega foruma ZLSD in državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Milica Maslo, predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran, Marija Perkovič, direktorica Centra za socialno delo Koper in Lorena Deležan, članica
Kako je mogoče, da ob miselnem napredku, ki označuje začetek tretjega tisočletja, ostaja nasilje nad ženskami še vedno na dnevnem redu, je bilo izhodiščno vprašanje razprave. Uvodna ugotovitev je bila, da kljub ukrepom države in delovanju civilne družbe to vprašanje še zdaleč ni rešeno, saj mednarodne raziskave kažejo zastrašujoče razsežnosti pojavov
nasilja nad
Ženske svetovalnice, nevladne organizacije.
koraki. Po zgledu nemške in avstrijske zakonodaje tudi pri nas pripravljajo zakonsko podlago za tako imenovani »rdeči karton«, ki bi olajšal odstranitev nasilnežev z domov. To sicer omogoča že dosedanja zakonodaja, a se - zaradi predsodkov izvajalcev zakonodaje - to le redko dogaja. Na tak način bi žrtev nasilja zavarovali pred nasilnežem. Zdaj je namreč žrtev v slabšem položaju, saj se mora odločiti za težak korak, ko mora sama zapustiti dom in si poiskati novo bivališče. To je še posebej težko v krajih, kjer ni varnih hiš, kamor bi se žrtve lahko zatekle. Precej je bilo narejenega tudi v odnosu med nevladnimi organizacijami in policijo, ki navadno najprej posreduje ob pojavih družinskega nasilja, a se potem pogosto odloči, da v dogajanje v družini ne bo posegla. Pomemben korak je ,	nudi, picu bila tudi ustanovitev Sveta za problematiko
i j	^ katero si jav- nasilja nad ženskami, ki je prevzel pobudo za
Ш	iV nost ne sme uvajanje sistemskih rešitev na tem področju.
Tako bo zagotovljena boljša koordinacija med državo in nevladnimi organizacijami, katere opravijo ključno vlogo pri reševanju problemov nasilja.
Ti ukrepi kažejo, da je država oziroma Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zavzela precej aktivnejšo vlogo pri reševanju te problematike. Ob dejstvu, da je pri nas že zelo uveljavljeno delovanje nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s tem, bo to zagotovo prispevalo k ustreznejšemu odnosu do nasilja nad ženskami. Temeljna ugotovitev javne tribune pa je, da je ključno polje boja proti
ženskami in otroci. Prav neverjeten je podatek, da je posiljena vsaka sedma ženska! To je kruta realnost, pred katero si javnost ne sme zatiskati oči.
Na javni tribuni so svoje delo predstavile različne institucije, ki se ukvarjajo s to
problematiko: od države do lokalne skupnosti in seveda nevladnih organizacij. Gostje tribune so izpostavile, da so bili na področju ugotavljanja in ukrepanja v primerih nasilja ter pri pomoči žrtvam nasilja narejeni veliki
nasilju ozaveščanje javnosti in boj proti toleranci do nasilja, ki je tudi pri nas še vedno prevelika. Zato so redne kampanje ozaveščanja tako pomembne. Te naj bi prispevale k višji stopnji ozaveščenosti o razsežnostih nasilja nad ženskami in otroci in posledično do aktivnejšega odnosa javnosti v posameznih primerih nasilja. Ukrepanje pogosto izgleda bolj gašenje požara. Pomembno pa je tudi preventivno delo, ki bi odstranjevalo same vzroke nasilja. Ravno emancipacija oziroma miselni napredek bi lahko bistveno prispevala k odpravljanju vzrokov nasilja, ki so globoko zasidrani v naših kulturi. Ta je zelo nestrpna do nemoči in zato pogosto za nasilje krivi samo žrtev. Ti predsodki so pogosti tudi pri policajih in sodnikih, ki potem večkrat sprejemajo prav neverjetne odločitve. Tako se nemalokrat zgodi, da sodnik za prekrške celo kaznuje žrtev. Kot je dejala predstavnica nevladne organizacije Ženska svetovalnica, Lorena Deležan, kaže, da je v takih primerih žrtev kaznovana, ker je preveč na glas klicala na pomoč.
Kampanja ozaveščanja, ki bi odpravljala take nesmiselnosti, je zato nujna in bi morala biti projekt celotne skupnosti. Kot je namreč izpostavila obiskovalka tribune, je vprašanje, kako se bo žrtev odzvala na nasilje, njena intimna odločitev. Tako se lahko odloči, da bo o nasilju molčala ali pa ga bo prijavila. Naloga skupnosti pa je, da žrtvi zagotovi možnosti izbire.
Sebastjan Jeretič
Teni d.o.o. Portorož Liminjanska 96 1 tel: 05/6778-300 £ iniPUterS	fax:05/6773-225 |
4 У&--
Servis in prodaja računalniške opreme
ZfiKLJCKNfi GRADBENA DELfi Franjo PERAS, s.p.
Senčna pot 17, PORTOROŽ, GSM: 041/788-126
Okrogla miza društva Obzorje:
LEGALIZACIJA MEHKIH DROG: DA ALI NE
Dovolj sem se naigral z besedami, ki nosijo smisel, sedaj bi se rad predal nevarni igri besed, ki ničesar ne pomenijo in so same sebi namen. SVOBODA JE STRAŠNA SVOBODA NIČA (E. K.)
V knjižnici sem si hotel izposoditi Crowleya in še nekaj knjig, ki govorijo o izkustvenem doživljanju uživanja drog, pa so bile vse pokradene...
Kaj je v uživanju nedovoljenih drog tako čarobnega, mamljivega, da človeka to privlači že od pradavnine ?
Perverzija užitka
Ali ljudje v postmodernem vsakdanu, kjer je realnost avdiovizuelnih sredstev realnejša od resničnosti same (poveličuje lepoto, mladost, uživanje življenja in sreče, ki mora priti tukaj in zdaj) ne moremo živeti ustvarjalno in srečno življenje brez bergel- v obliki razno raznih zasvojenosti: od nedovoljenih drog do televizije, hrane, odnosov in tako naprej?
Že Baudelaire je rekel: "Omamljaj se s poezijo, vinom, ljubeznijo, da ne čutiš strahotnega teka časa, ki te navdaja z grozo!"
Po mojem mnenju naslov okrogle mize (predlagal sem ga celo jaz sam) sploh ni ustrezen, saj po mojem prepričaju kvaliteta življenja ne bo nič boljša, če se bomo namesto po skritih kotih in umazanih zakloniščih - zadevali javno in si v imenu vsesplošne sreče in harmonije, vzhičeni, srečni in samozadovoljni, podajali jointe in se počutili blazno svobodne in osvobojene psihopatolo-gije vsakdanjega življenja. Res bi z legalizacijo trave odpadlo nekaj problemov, kot so: mistifikacija, kriminilizacija, zgodbe o starih hašišarjih (imam preverjene podatke, da kar nekaj članov našega parlamenta na skrivaj redno uživa nedovoljeno pojočo travico), ki ne bi bili več porinjeni v smešne igrice, ko se morajo infantilno skrivati pred varuhi javne morale, pa še državi ne bi bilo treba zviševati davka na dodano vrednost. Mogoče pa je prav v tem skrivanju skrit preverzni, nasladni užitek!
Na žalost so korenine problema globje in se jih ne bo dalo urediti na prvo žogo, kozmetično!
Problem zadevanja je povezan s smislom življenja, s prastarim vprašanjen, kdo smo in kam gremo in kakšna je ustvarjalnost našega vsakdanjega življenja. Mislim, da nam kot ljudem pripada dvom, praznina, primor-dialna stiska, ki se ne da zapolniti z nobeno legalno ali ilegalno drogo. Iz te osnovne rane -tesnobe - rastejo velika umetniška dela, znanstvena odkritja, vse tisto, kar človeka dviguje nad animaličnost ostalega sveta. Nihče nas ne uči, kako preživeti v stiski, nihče nas ne uči "depresirati". Če znancu na ulici na primer na vprašanje, kako se počutiš, odgovoriš, da slabo, te gleda kot marsovca. Ne znamo se odkrito pogovarjati o "temni noči duha", kot bi rekel sloviti mistik Janez od križa. Ne upamo si priznati, da je včasih življenje tako neznosno, da bi najraje izstopili iz njega. Bitja VERE IN UPANJA SMO, potrebujemo sočloveka kot kruh in vodo. Potrebujemo bližino, toplino in razumevanje, travica je lahko samo za posladek, ki nam odpre vrata v višje svetove.
Da malce zaostrim razmišljanje, bom na hitro predstavil dve teoriji: psihologistično in biologistično.
- Prva govori, da se povprečnega uživalca drog vzgaja že od rojstva, navadno v družini, kjer eden od partnerjev, zaradi nekvalitetnega
erotičnega odnosa
Portoroške mačke
s partnerjem, uporabi otroka kot nadomestilo za partnerja. Začne se peklenski krog soodvisnosti, krivde in greha, ki otroku onemogoči uspešno preživeti vse faze dozorevanja. Edini izhod iz incestuoznega razmerja, ki v najhujših primerih vodi tudi v fizično zlorabo, je izhod v iluzorni svet omame, v ego trip, ki duši ustvarjalne odnose s soljudmi - Biologistična teo-
rija pravi, da so v možganih samomorilcev in uživalcev trdih drog, našli znižano raven serotonina in dopamina, ki preprečuje uživanje ob drobnih veseljih vsakdanjega življenja.
Dokler se ob vprašanju legalizacije nedovoljenih drog ne bomo spustili v same korenine bivanja, smisla in analiziranja vrednote "denar leži na cesti, pridi in poberi ga", ne bomo dobili te nesmiselne vojne proti drogam. V vsaki vojni nekdo pade. V vojni proti drogam so žrtve najšibkejši, najbolj ranljivi deli populacije: nezaposleni, mladi ljudje, ki so prestrašeni zaradi povampirjenih potrošniških zahtev, družbe, šole in družine, ki se razkraja zaradi vulgarno kapitalističnih zahtev trga in profita.
Noben ideolog ne more zagotoviti mladini smisla življenja! Lahko se srečujemo, izmenjujemo prijazne besede, a v ostri igri življenja ostane vsak sam. Sam s svojo smrtjo. Sam z svojo črko, katere prva beseda prav zagotovo ni naivni humanizem.
Še nekaj bi rad povedal mladim in malo manj mladim: svoboda je samo v glavi. Dokler človeku ne naredi "klik" v glavi, mu ne moreta pomagati ne Bog, ne država, ne družina... Naša osnovna naloga je, da si NESEBIČNO POMAGAMO IN SE IMAMO RADI, ČEPRAV JE TO VČASIH TAKO PREKLETO TEŽKO, SAJ PREDPOSTAVLJA TVEGANJE, DA SE BOMO SPREMENILI, OSEBNOSTNO ZRASLI IN NAPREDOVALI...
DRUŠTVO OBZORJE VAM SPOROČA: ČE BI PRODAJALI PAMET, BI VSAKDO KUPIL SVOJO, NE GLEDE NA RAVEN DUŠEVNEGA ZDRAVJA.
Igor Bizjan
Društvo Obzorje, Skupnost za novosti v duševnem zdravju Piran nudi brezplačno pomoč ljudem v duševni stiski. Pokličite med 10. in 14. uro na GSM: 041/954-769.
Drage krajanke, dragi krajani, vesele božične praznike, veliko zdravja in uspehov v prihajajočem novem letu vam želi vaša Krajevna skupnost Piran
DVANAJSTI OTROŠKI PARLAMENT
Osnovne šole piranske občine so se v sodelovanju z Društvom prijateljev mladih Piran odzvale vabilu na otroški parlament, ki poteka že dvanajsto leto. Letošnja tema je Moj prosti čas, ki je še kako zanimiva za mlade, saj se vse bolj zavedajo, kako pomembno je kakovostno preživljanje prostega časa. Posebej v tem obdobju njihovega življenja, ko jih zlahka premami katera od sodobnih zasvojenosti: poležavanje pred televizijo, nenehno igranje računalniških igric ali celo alkoholizem in droga.
Sicer nimajo nič proti manjšemu obsegu šolskih obveznosti in kakšni urici več časa za druženje in klepet s prijatelji. Vendar bi si vseeno želeli več športnih površin: od nogometnega stadiona, olimpijskega bazena, kolesarskih prog, nižje vstopnine za bazene v hotelih, cenejših avtobusnih vozovnic do večjega razumevanja za mlade pri piranski prometni zapori ter večjih popustov za osnovnošolce na vseh prireditvah v občini.
Te želje in zahteve so izrazili tudi na občinskem otroškem parlamentu, ki se je zgodil konec prejšnjega meseca v sejni sobi občinske palače, kjer sta mladim "parlamentarcem" prisluhnila in odgovarjala na gospa Milica Maslo in podžupan Sašo Šraml. Dogovorili so se, da bodo mladi svoje želje posredovali tudi pisno, v naslednjem letu pa bodo presodili, koliko jih je bilo uresničenih.
Med sodelujočimi učenci so izbrali predstavnike, ki so jih 6. decembra zastopali na regijskem otroškem parlamentu v koprski Pretorski palači. Predstavnika piranske občine Ingrid Jurekovič in Matija Čeme iz lucijske osnovne šole - sta bila tako dobra, da so ju izbrali v petčlansko delegacijo, ki bo primorsko regijo zastopala na nacionalnem otroškem parlamentu. Ta bo 21. januarja naslednjega leta v Ljubljani.
Mojca Dolšak
VESELI DECEMBER
* Društvo prijateljev mladih je tudi letos pripravilo praznični program za otroke v piranski občini. Tako že ves mesec potekajo ustvarjalne delavnice v Epicentru, kjer domujejo. V decembru imajo tudi ure pravljic z delavnicami, ki so vsako sredo ob 17.00 v knjižnici O.Š. Lucija in se bodo nadaljevale vse do maja. Otroke na vaseh pa so že razveselili z igrico skupine Sonček in Dedkom Mrazom v Svetem Petru. Počitniški program:
•	27. decembra ob 17.00 EPICENTER PIRAN: SNEGULJČICA
•	29.decembra ob 18.00 GALERIJA GASSPAR: SNEGULJČICA
•	30. decembra vabijo otroke, da pozdravijo Dedka Mraza, ki se bo peljal z vlakcem (iz Lucije ob 14.00, skozi Portorož ob 14.30, do Bernardin ob 15.00, v Piranu pa bo od 15.30 do 16.30 ure).
•	31.decembra ob 16.00 uri bo, če bo vreme dopuščalo, na Tarti-nijevem trgu krajši otroški program z igrami, nagradami in dobrodelno stojnico.
50 let pokrajinske knjižnice v Kopru
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru, kamor po knjige ali študijsko gradivo zaide tudi marsikdo iz naše občine, praznuje svojo petdesetletnico. Pod tem imenom deluje od leta 1979; pred njo sta do združitve leta 1975 v Kopru delovali Ljudska in Študijska knjižnica.
Koprska knjižnica hrani danes na svojih policah več kot 272 tisoč enot gradiva. Pohvali pa se lahko z enim najbogatejših domoznanskih oddelkov v Sloveniji. Kot obmejna in knjižnica na dvojezičnem območju skrbi za gradivo za italijansko manjšino, za kulturne izmenjave s sosednjima deželama in čezmejno sodelovanje. Razen tega je koprska pokrajinska knjižnica v prostoru, kjer je že zdaj veliko študentov, obeta pa se nam tudi tretja slovenska univerza, zato je povpraševanje po študijski literaturi vse večje. Kot mnoge knjižnice po Sloveniji pa tudi osrednjo koprsko tare prostorska stiska. Tako si pomagajo s prostori, ki so jih dobili vse na okoli po Kopru (od Markovca do stavbe v Interevropi, kjer skladiščijo svoje gradivo). Zdaj premore knjižnica 2000 kvadratnih metrov površine, po sodobnih normativih pa bi morala biti trikrat večja. To bi lahko dosegli na primer z obnovo nekdanje porodnišnice ali pa z novogradnjo na Ferrarski cesti, nekje v območju sodišča. A to so za enkrat zgolj pobožne želje.
L.S.Z.
Karantanija za širjenje bralne kulture
V	Sloveniji se v zadnjem času veliko govori o slabi bralni kulturi Slovencev, pa tudi o problematiki branja knjig v dobi elektronskih in drugih medijev. Številne organizacije in posamezniki se po svojih močeh trudijo stanje izboljšati, bodisi z denarno pomočjo, bodisi z izobraževanjem ali preko različnih krožkov, ipd.
V	založbi Karantanija se dobro zavedajo, kako pomembno je za branje navdušiti mlade. Poleg izobraževanja je prav branje pomembno za osebno in strokovno rast posameznika. V mladosti pridobljene bralne navade pa se prenašajo tudi v odraslo življenjsko obdobje. Zato so se v založbi odločili, da se bodo po svojih močeh aktivno vključili v t.i. širjenje "bralnega virusa" ter tako poskušali izboljšati bralno kulturo predvsem mladine. V mesecu decembru so začeli z obsežno dobrodelno akcijo, ki bo potekala vse leto. Vsak mesec bodo vsem slovenskim osnovnim šolam podarili po eno knjigo. Tako bodo knjige dostopno prav vsem, tudi tistim šolam, ki imajo omejena finančna finančna sredstva. Podarjene knjige bodo iz zbirke Lastovka - Najlepše zgodbe sveta, v kateri so zbrana mladinska leposlovna dela priznanih domačih in tujih avtorjev, pri mladih bralcih pa so izredno priljubljena.
V	Založbi Karantanija upajo, da bodo na ta način mladim približali knjigo in jih navdušili za branje, tiste, ki pa že zdaj pridno berejo, pa bodo zagotovo s knjigami razveselili.
M.L.
Ne spreglejte razstave jaslic
po piranskih cerkvah: v cerkvi svetega Petra na Tartinijevem trgu, v cerkvi sv. Roka (Rokov trg oz. Trg bratstva), v cerkvah sv. Frančiška in Marije Snežne, v Mariji Tolažnici, cerkvi sv. Štefana (Trubarjeva ulica) in Marije Zdravja (na Punti), ene bodo v Lapidariju Zakladnice sv. Jurija in seveda v stolnici svetega Jurija. Postavili so jih priznani umetniki.
Knjiga, naša večna prijateljica:
ZANIMIVE KNJIŽNE NOVOSTI V MESTNI KNJIŽNICI PIRAN
•	Po poteh skrivnosti je knjiga, v kateri avtor Matjaž Babič
raziskuje nenavadne kraje v Sloveniji in nepojasnjena zgodovinska naključja.
•	Miti in legende iz Amazonije so zgodbe prebivalcev skrivnostnega pragozda in zgodovina amazonskih ljudstev in Amazonije. Besedila je izbrala Tersilla Gatto Chanu.
•	Pisma Theu je izbor pisem, ki jih je slikar Vincent van Gogh od svojega dvajsetega leta pa do smrti pisal mlajšemu bratu Theu. V knjigi je reproduciranih tudi nad 50 umetnikovih del, ki se večinoma navezujejo na vsebino pisem. Knjiga, ki je vredna pozornosti!
•	V knjigi Moške stvari, ženske stvari (Mitologija Avstralije) avtorice Hannah Rachel Bell sledimo življenju v družbi, kjer se vsako delovanje podreja zakonu narave in mita. Spoznamo ngarinjske Abordžine od rojstva do smrti in duhovno vlogo spola v najstarejši svetovni kulturi.
•	Srečavanja s Tibetom - s predgovorom njegove svetosti Dalaj-lame. Tibet, zakladnica znanj in modrosti, sočutje neskončnih radosti, izvir pozitivne energije. Tibet kot ga vidi in čuti devet slovenskih avtorjev. Preberite!
•	V knjigi Skrivna življenja Aleksandre David - Neel avtorjev Barbare in Michaela Forster spoznamo življenje pogumne ženske, raziskovalke Tibeta in izjemne poznavalke budizma, ki je kot prva Evropejka stopila v sveto tibetansko mesto Lhasa.
•	Roman Razbito ogledalo katalonske pisateljice Merce Rodorede nam razgrinja usodo treh generacij. Sledimo drobcem iz družinskega življenja od začetnega blišča meščanske družine do njenega končnega propada.
•	V knjigi Utehe filozofije nam avtor Alain de Botton pove, kako nam lahko filozofija pomaga pri premagovanju stisk v vsakdanjem življenju. Epikur: Tako kakor medicina ne služi ničemur, če ne odžene telesne bolezni, tudi od filozofije ni nobene koristi, če ne prežene trpljenje duha.
•	Roman Huairapamuške s podnaslovom Sinovi vetra (zbirka Kondor) ekvadorskega pisatelja Jorgeja Icaze ne usmerja pozornosti na brezmočne, izkoriščane Indijance, ampak razgrinja usode mesti-cev. Avtorjeva pozornost je usmerjena k proučevanju in orisu vzrokov za družbeni vzpon mesticev.
•	Roman Ljubezen, fantazija pisateljice Assie Djebar nam razgrne pretresljive usode alžirskih žena.
•	V knjigi Nagradite uspešne nam avtorica Nada Zupan predstavlja sodobne sisteme plač in nagrajevanja in rešitve, ki plače učinkovito povezujejo z uspešnostjo.
•	Knjiga Zdravljenje z naravo nas poduči o naravnem zdravljenju, celovitem pogledu na telo in dušo in o tem, kako lahko ostanemo zdravi.
Želim vam mnogo veselja ob branju. Veselje je življenjsko pomembno in nas ohranja zdrave, dobi se brez recepta in brezplačno, podarjeno nam je, če smo zanj pripravljeni.
Werner Freudenberger
Izbor pripravila Olga Drenik
Veš, poet svoj dolg?
V piranskem Studiu Galeriji Gasspar je bilo 3. decembra, prav na obletnico rojstva Franceta Prešerna, srečanje z literarnim večerom z naslovom NOVE PESMI. To ni bila kakšna akademija, ni bilo znanih igralcev ali pesnikov, tudi ne "zelo, pomembnih ljudi". Še zakuske ni bilo.
Bilo je nekaj več: pesniki so predstavili svoje nove pesmi. Take pravkar zapisane, še nikjer povedane ali objavljene. To so bile pesmi o Piranu, o morju, sreči in strahu, o bobnenju topov v daljavi in o brezdomcih. Napisali so jih Pirančani. Tisti, ki jih srečujemo na ulici in živijo vsakdanje. Navidez. Pesmi so odsev njihovega čutenja, so slutnje drugačne resničnosti, izraz duhovnega bogastva. Pero je pisalo po nareku iz notranjosti.
Piranski pesniki niso navajeni nastopati, ampak v družbici ljubiteljev poezije, ki se je zbrala v galeriji, so se opogumili in prebrali svoje pesmi: Adriana Cah, Andreas Scmit, Franc Pirc-Frenk, Katarina Hara-mija, Jurij Rustja... Zora Muženič, ki je pripravila srečanje, je prebrala pesmi Pirančana Milana Novaka. On jih je poslušal. Saj pesmi niso več moje, je rekel.
Slikarja Boris Benčič in Štefan Marflak sta pesmi kar poslala. Tudi te je prebrala Zora.
Besede so plavale med poslušalci, med prhutajočimi kipci Urše Heller pa zasanjanimi slikami Nataše Škof. V ozadju je s slikarskega stojala prisluhnila podoba skrivnostne Dame v modrem, ki jo je upodobil slikar Štefan Marflak.
To so bili posvečeni trenutki. Žlahten poklon velikemu slovenskemu pesniku Prešernu in poeziji.
Nada Kozina
ftCCOKD
moška oblačila najboljših domačih proizvajalcev
SL ©labod
v or Ol«? S (ARItk
nasproti Disconta v Luciji
tel.: 05/6770-620 vas vabi, da jih obiščete V decembru je trgovina odprta ves dan.
&CCO'KP
vam želi prijetne božične praznike in srečno leto 2002.
srečno 2002
• RAZSTAVIŠČE KRKA - ZDRAVILIŠČE STRUNJAN: od 19. decembra do 16. januarja svoja platna razstavlja Vladimir Prelc iz
Portoroža. Rojen je bil leta 1938 v Mariboru, končal je srednjo glasbeno šolo in zaključil študij prava. Že med študijem je slikal; ko pa se je preselil na Obalo, se je izpopolnjeval pri ak. Slikarju Viktorju Birsi, ki ga je navdušil zlasti za tehniko oljnatih barv na platno, v zadnjih letih pa ustvarja še z akrilnimi barvami. Imel je več samostojnih razstav in
sodeluje na skupinskih razstavah. Živi in dela v Portorožu. Že več desetletij so Prelcu vsebinski izzivi motivi slovenske Obale: piranske vedute, barke, Sečoveljske soline, razpadajoče domačije v Istri, jesensko obarvani ruj.
• STUDIO GALERIJA GASSPAR V PIRANU: od 21. decembra razstavljata domačina Jana Kandare in Teodor Tavželj, življenjska sopotnika, doma iz Portoroža. Decembra sta v Strudio-galerijo Gasspar zašla dva popotnika, ki se skozi skrivnosti notranjih in zunanjih svetov prebijata z različnimi sredstvi: Teo Tavželj s slikami, Jana Kandare s poezijo. Teo Tavželj je našim bralcem že dobro znan, saj smo že večkrat pisali o njegovih aktivnostih. Za osvežitev spomina pa naj o njemu zapišemo nekaj podatkov. Rodil se je 29. februarja leta 1960 v Ljubljani in s svojimi prestopnimi desetimi leti ohranja otroško ustvarjalnost in radovednost, ki sta postali življenjsko poslanstvo. Sicer diplomirani arhitekt že od zaključka študija živi in dela v Portorožu, ukvarja se pretežno s slikarstvom, oblikovanjem in scenografijo, v zadnjem času pa se vse bolj posveča pedagoškemu in mentorskemu delu, kamor vlaga energijo, predvsem v vzpodbujanje osebnostnega ustvarjalnega izražanja posameznikov. Njegova ustvarjalnost z izrazitim osebnim izrazom je vzpodbudila pozornost na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, za kar je prejel tudi več nagrad. Na tokratni razstavi v Piranu se predstavlja s
RAZSTAVE
ciklom slik, ki delijo slikarjev doživljajski prostor na notranje in zunanje svetove. Osrednji del razstave so predstavljale značilne istrske krajine, upodobitve solin in mestne vedute, skozi katere slikar prikazuje svet, v katerem živi in ustvarja. V drugem sklopu del pa nam z abstraktnejšimi elipsastimi in krožnimi "ščiti duš" ter svetlobnimi križi, odkriva notranji svet, v katerem se podaja na duhovno pot raziskovanja vzporednih svetov ter postaja svobodni kreator lastnega sveta. Pričujoča razstava je plod dolgoletnega prijateljstva in videnja sveta iz dveh popolnoma različnih polov, ki se kdaj stakneta. Tako se je zgodilo tudi tokrat. Otrok tega sodelovanja so tudi pesmi avtorice Jane Kandare. Jano je peljala pot preko ustvarjanja v gledališču do medijev kot sta radio in televizija, ves čas pa sta jo izbira tem in gostov vračala k raziskovanju nezavednega in mističnega sveta. To je postalo tudi osnovno izrazno polje njenega umetniškega izraza, ki jo je preko preizkušanja v slikarstvu pripeljalo do poezije, kateri se poleg proze v zadnjem času aktivneje posveča. Njene pesmi v prozi, kot bi jim lahko rekli, nas kot rdeča nit popeljejo
skozi razstavo ter nam odstirajo pogled v nekatere nove svetove. Njeno pisanje je plastično in barvito, saj nam svoja občutenja in stanja podaja skoraj slikarsko. Morda se ravno zaradi tega ali pa zaradi globje vezi med avtorjema, rodi posebna simbioza, ki odkriva tako Tavžljeve slike, kot Janino poezijo v povsem novi luči.
• ATELJE DUKA PIRAN: od 22. decembra pa do 30. januarja so razstavljene skulp-ture in slike Jožeta Pohlena. Pohlen je bil
rojen leta 1926 v Hrastovljah, leta 1941 pa je prejel študentsko nagrado Donatello in 1946. zaključil šolanja na kiparskem oddelku Inštituta za likovno umetnost v Firencah. Leta 1949 je odkril freske v hrastoveljski cerkvici Sv. Trojice. Diplomiral je na ljubljanski ALU prof. F. Smerduju leta 1951 in nadaljeval pri istemu profesorju kiparsko specialko (v tem času sta s kiparjem Orestom Dequelom dokončala kip F. Prešerna v Kranju). Poučeval je likovni pouk na italijanski in slovenski gimnaziji v Kopru. V letih 1960/61 se je študijsko izpopolnjeval v Italiji. Imel je več kot dvajset osebnih razstav v Kopru, Piranu, Benetkah, Firencah,... (retrospektivo leta 1993 v Mestni galeriji Piran) in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel veliko nagrad, med drugimi tudi leta 1960 nagrado Prešernovega sklada za kiparstvo, 1972. diplomo Ars Histriae v Rovinju, 1973. Le Courbusuerovo plaketo na mednarodni razstavi Habitat v Padovi, leta 1983 nagrado Vstaje slovenskega naroda za življenjsko delo, zlasti za številne javne spomenike, leta 1997 tudi nagrado A. Kocjančiča in druge. Živi in dela v Strunjanu. Kiparski in slikarski opus Jožeta Pohlena dokazuje veliko spretnost plastičnega modeliranja, vizualne elegance in mehkobe mediteransko občutnega plastičnega ideala. Na razstavi v "Duki" ob kiparjevi petinsedemdesetletnici in ob drugi obletnici delovanja ateljeja so predstavljeni starejši kipi iz gline in najnovejše lavirane risbe in slike.
• V galeriji Hermana Pečariča v Piranu je bila 11. decembra predstavitev v italijanščino prevedene monografije Slovenija, avtorja Staneta Staniča.
Opravičilo:
V prejšnji številki Portorožana smo pomotoma objavili reklamo za restavracijo Taverna Lucija, ki pa je v zimskih mesecih zaprta.
TOPONOMASTICA PIRANESE
Skupnost Italijanov "Giuseppe Tartini" iz Pirana je novembra v Tartinijevi hiši v Piranu pripravila okroglo mizo o piranski toponoma-stiki (krajevnih imenih), pri kateri sta sodelovali Unione italiana s sedežem na Reki in ljudska univerza Universita' Popolare iz Trsta. Udeležence sta ozdravila predsednik skupnosti Alberto Manzin in piranski podžupan Drago Žerjal, pogovor pa sta vodila Stefano Lusa iz Lucije in Giacomo Scotti iz Trsta. Predstavljena je bila knjiga QUESTO PAESE, SCUSI, COME SI CHIAMA? avtorja Giacoma Scottija, ki opisuje kraje med Ankaranom in Dragonjo, torej Slovensko Istro. Na ogled je bilo tudi nekaj zemljevidov iz različnih zgodovinskih obdobij. Namen srečanja je bil opozoriti na preimenovanja krajev, poti in drugih zemeljskih enot, zaradi česar pozabljamo stara imena, predvsem italijanska, ki spominjajo na preteklost in na prisotnost italijanskega naroda na tem ozemlju. Prispevke so pripravili Stefano Lusa, Franco Petronio, Kristian Knez, Ondina Lusa, Giacomo Scotti in Leandro Cunja.
Po priključitvi Slovenske Istre Jugoslaviji italijanska imena za vse kraje v Slovenski Istri,
je nova oblast spremenila večino imen - italijanska je zamenjala s slovenskimi. Preimenovala je tudi kraje, ki so se imenovali po svetnikih (n.pr. Sv. Peter je postal Raven). Veliko italijanskih imen je bilo zelo starih, prevzetih še od prejšnjih kultur in ljudstev, ki so nekoč živela tod. Že ime mesta Piran je iz predrimskega obdobja, keltsko ali grško. Veliko imen je bilo opisnih, n.pr. ulica Figa-rola je dobila ime po figovih drevesih, ki so rastla tam, preden so zgradili hiše. Ali pa Carrara Grande, sedanja Ulica IX. Korpusa: to je bila velika pot, glavni kopenski dostop za Piran. Nova slovenska imena so bila izbrana v težkih časih, veliko jih je politično obarvanih. Nikakor ne prispevajo k oblikovanju nove identitete mesta. Nekatera povzročajo poštarjem celo zmedo. Vojkovih ulic denimo je v Sloveniji veliko in zato romajo pisma sem in tja po Sloveniji preden pridejo na pravi naslov v Lucijo.
Pred leti je delovala v Piranu komisija za preimenovanje ulic. Vendar se je razšla. Tema je bila prevroča, člani komisije niso našli skupnega jezika.
Na srečanju sta se oglasila tudi Franco Vie-zoli, predsednik združenja La Famea piranesa iz Trsta in Flavio Forlani iz raziskovalnega središča "Societa' Italiana di Ricerca" iz Kopra, ki so obžalovali zamenjavo imen ter izrazili bojazen, da bomo nanje pozabili, zato si željo, da bi jih obudili. Menili so, da bi kazalo na zemljevidih in turističnih publikacijah zapisati
ne le za obmorska mesta. Tudi za vasi, ki niso nikoli bile italijanske, bile pa so pod Italijo od leta 1918 do leta 1943.
Med razstavljenimi zemljevidi je bil tudi šolski zemljevid, ki je imel izpisana samo slovenska imena za kraje v Istri, pa zemljevid iz 18. stoletja, iz avstroogrskih časov, karta Portoroža iz začetka 20. stoletja z vpisanimi
Le kam so šli prebivalci te zapuščene hiše v Padni?
imeni vil in hotelov. Franco Viezoli je primerjal turistične vodnike po Benetkah z vodniki po Ljubljani in Zagrebu. Ime Benetk je vselej v jeziku, v katerem je vodnik. Na vodniku po Ljubljani in Zagrebu, namenjenemu italijanskim turistom, pa ne piše Lubiana in Zagabria. Franco Viezoli meni, da bi se lahko ponašali s tem, da ima Ljubljana ime tudi v tujih jezikih. Enako kot se Italijani ponašajo s poznanostjo Benetk.
Seveda je razumljiva nostalgija predstavnikov italijanske skupnosti po starih časih in njihova bojazen, da bi se njihova kulturna dediščina pozabila. Strah pred asimilacijo, izginotjem.
Vendar. Ko soseda drug drugemu požgeta hišo, ne bosta skupaj objokovala požiga le ene hiše.
Poglejmo se v zrcalu. Imena slovenskih krajev na italijanski strani so zapisana na italijanskih zemljevidih samo v italijanski inačici (primer Carta Stradale Friuli Venezia Giulia). V turističnem vodniku Guida turistica d'ltalia (Touring Club Italiano) enako. Na zemljevidu Istra - Istria, ki ga je izdal Geodetski zavod Slovenije, so kraji na dvojezičnem območju zapisani v obeh jezikih: slovenskem in italijanskem, v Turističnem vodniku Slovenije (Mladinska knjiga) enako.
Da bi bila imena naših vasi napisana tudi v italijanščini? Zakaj? Lahko pa bi napisali prve znane toponime, torej imena iz starih časov -ilirskih, keltskih, rimskih, beneških...
Nada Kozina
Restavracija V PORTOROŽU tel.: 674-50-74
Pizzerija V LUCIJI tel.: 677-02-04
se vam zahvaljujeta za obisk in vas pričakujeta v goste tudi v novem letu.
Srečne praznike in 2002!
Miklavževanje v Piranu
V četrtek, 6. decembra je Miklavž razveselil piranske otroke.
Sveti Miklavž je zavetnik ribičev, pomorščakov in otrok, torej pravšnji praznik za Piran.
Pred cerkvijo sv. Petra so zapeli otroci, oblečeni v angelčke, drugi so nastopili v igrici, v kateri je mama pripovedovala o Miklavžu, okoli številnih gledalcev so nagajivo skakali v hudičke preblečeni dečki.
Potem je prišel Miklavž. Mogočen in svečano napravljen je pozdravil otroke in jih pohvalil, ker so bili zelo pridni. Prijazno in razumevajoče je opozoril poredneže in jih spodbujal, naj se poskusijo poboljšati do naslednjega leta. In starši naj jim bomo za vzor in v oporo.
Zora Mužinič je pripravila kratek kviz o piranskih cerkvah. Na vprašanja so mali Pirančani odgovarjali brez težav. Za znanje, prisrčnost in lepo otroško igrivost so si Miklavževa darilca, bonbončke, čokolatine in mandarine resnično zaslužili. Na svidenje prihodnje leto!
Prireditev je pripravila piranska župnija v sodelovanju s Društvom prijateljev mladih, piranskim turističnim društvom in Prijatelji zakladov Sv. Jurija.
Prišel je sveti Miklavž - Na Miklavžev predvečer je tudi Lucijo obiskal sveti Miklavž s svojimi spremljevalci. Najprej je v lucijski cerkvi obdaroval najmlajše, potem pa na ploščadi pred Mercatorjevo sedmico in gostinskim obratom še vse ostale (do četrtega razreda). Naša slika je s ploščadi, kjer je svetega Miklavža pričakalo za več razredov otrok in njihovih staršev. (Z mikrofonom v roki je lucijski župnik Janez).
Andrej Žnidarčič
O BOŽIČNO NOVOLETNIH OBIČAJIH IN PESMIH
Kateri so bili (in so nekateri še) ljudski običaji in obredi ob božiču in novem letu v svetu in seveda pri nas v Istri? Veliko jih je, nekateri so že v pozabi, pa se jih je vredno spomniti.
*V adventu so Istrani hodili k "zornicam". Daleč najbolj cenjen praznik je bil seveda božič. Znano je, da so bile priprave nanj pravi obredi: žene so ličile obleke in hišne prostore, posebej dvorišče ter pekle mamljiv domač kruh. Marsikje so obešali v kotu pod stropom smrečico, da bi jih varovala pred strelo. Smrečica je bila sprva le zimzeleno okrasje iz bršljana, lovorja, oljčnih vejic ali smrečja, kasneje pa okrašena s pisanimi trakovi. Na sveti večer imenovan "badbjak" (od bedeti, čuvati) je bil v zahodni Sloveniji in Istri v rabi božični ali hrastov panj (božičnjak), t.j. čok drevesnega debla, ki je na ognjišču gorel vso noč, po nekod celo po osem dni. Božič-njaku so žrtvovali celo vino in delež večerje. Božično drevesce - danes novoletna jelka, je bilo do 1. sv. vojne pri nas na kmetih popolnoma neznano. Po večerji je družina, zbrana okrog mize pela božične pesmi.
* Koledovanje je bil eden od pristnejših obredov takoj po božiču oziroma na dan sv. Štefana. To so bili veseljaški obhodi skupin mladih kolednikov od hiše do hiše, iz vasi v vas. Božične kolednike omenja že Trubar (1575). Po hišah so peli božične kolednice,
pozneje odigrali kak prizor pastircev pred jaslicami, za kar so bili obdarjeni, včasih tudi pogoščeni (z vinčkom). Tako je bilo veselje večje in glasnejše. Koledovanje se je začelo z jezuitskimi dijaki, ki so glasbeno-pripovedne igre predrugačili, prevzeli in jih igrali po domovih. Kolednice so obredne pesmi, ki so ob različnih (ne le božičnih) prazničnih dneh, določenih po ljudskem izročilu, z vsebino voščili srečen božič ali novo leto. Poleg decembrskih poznamo pomladne jurjevske in poletne kresne kolednice. Novoletni koledniki so nadaljevali ohranjeno izročilo še pred 2. sv. vojno, koledovali so pevci ali samo godci. Tako so se kolednice folklorizirale in povečini so postale turistična atrakcija. Nekatere so se, sicer v spremenjeni vlogi, ohranile do danes: poznamo trikraljevske (cerkvena denarna nabirka za misijone), kakršne obujajo v portoroški župniji.
* Stare božične igre in pesmi so po evangeljskih pripovedih oznanjale Kristusovo rojstvo, spremstvo angelov in poklon pastirjev, pozneje tudi prihod Treh kraljev.
Prvič se božična vsebina pojavi v 11. st. v liturgičnih obredih. Najstarejša božična pesem
se že več kot 900 let prepeva enako: Zdaj nam bodi dobrodošel Gospod Kristus, ki si Gospod vseh nas. Izraža spoštljivo veselje do Boga, ki je človeštvu na božični dan poslal svojega sina - odrešenika. Iz slednjih je kasneje izšla srednjeveška duhovna pesem ali dramska pripoved. Tematika je bila vpletena v misterije, ki so predstavljali Kristusovo življenje in smrt (pasijoni). Znane so angleške božične posvetne pesmice z lahkotno melodijo za ples, nastale v 12. stol. Ogromno božičnih pesmi je nastalo med obema vojnama, kasneje v angleški in ameriški zabavni glasbeni industriji. Kdo ne pozna pesmi "White Christmas (Beli božič), ki jo v originalu poje Bing Crosby? Gre za najbolje prodajano ploščo vseh časov, ki jo ob tem času najdete tako v Braziliji in Indiji kot na Japonskem.
Najbolj znana in priljubljena cerkvena božična pesem, s katero se skoraj vedno in povsod začno polnočnice, je nedvomno Sveta noč. Nastala je za božič I. 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu v Avstriji in sicer po spletu naključnih in neprijetnih okoliščin. Praktično kot izhod v sili: cer- ^
Mercator^ Degro
PORTOROŽ
vaš najboljši sosed z vsemi
svojimi
poslovalnicami se vam zahvaljuje
za dosedanje zaupanje in vas pričakuje tudi v naslednjem letu. Vse najboljše za praznike in srečno 2002
-W- у	V V •	V
Vam vosci vas
Mercator-Degro
PORTOROŽ
Dir kvene orgle so se v bližnjem kraju Arnsdorfu pokvarile. Duhovnik in vaš-čani si seveda niso mogli predstavljati pol-nočnice in petja brez orgelske spremljave. V ad hoc sestavi sta jo božičnega dne sestavila župnikov pomočnik v tamkajšnji cerkvi sv. Nikolaja Josef Mohr in učitelj Franz Ksaver Gruber, sicer cerkovnik in organist. Prvi je po težkih mukah še istega dne sestavil besedilo, drugi pa besedilo uglasbil in sicer (pozor!) za dva glasova in kitaro! V zborovski spremljavi so jo v cerkvi kot generalko javno izvedli ob polnočnici. Ljudem je bila zelo všeč in so jo vzeli za svojo, kot božično "himno". Celo kralj Friderik Wilheim IV. je bil nad "lepo pesmico", kot jo je poimenoval, tako navdušen, da jo je moral njegov zbor peti vsak božič. Danes je prevedena v več kot sto jezikov.
Ervin Berce
December 2001
Trikraljevska akcija portoroških kolednikov
V portoroški župniji prostovoljci dobrodelne Karitas za svete tri kralje pripravljajo koledo-vanje. Skupina kolednikov na tri svete večere obišče družine portoroške fare. V prejšnji akciji so se na pot odpravili zvečer 5. januarja, na predvečer svetih treh kraljev. Med tridnevnim koledovanjem so obiskali šestdeset družin in zbrali kar 107.890 tolarjev, ki so jih namenili slovenskim misjonom po svetu. Med koledniki je bilo deset otrok in štirje odrasli; koordinator portoroških kolednikov je Danjel Kekič. Ker so bili portoroški koledniki lani tako uspešni, so se odločili, da bodo tri-kraljevsko akcijo ponovili.
PRIHAJA EVRO!
Nova skupna valuta dvanajstih držav Evropske unije - Evro - je zdaj že v obliki konkretnih bankovcev in kovancev tako rekoč tu: prebivalci dvanajsterice bodo od 1.1.2002 imeli prvi skupni denar že v žepu. Pa ne le oni. Praktična uvedba evra bo vplivala in že vpliva tudi na nas: na slovenske državljane in državljanke, ki varčujejo v devizah, na slovensko gospodarstvo, na turizem in potrošnike...
Od kdaj ne bo več mogoče plačevati z nacionalnimi valutami v državah članicah EMU?
-	od 31. 12. 2001 nič več nemške marke (vendar bo dovoljeno plačevanje do 28.2.2002);
-	od 28. 01. 2002 ob 0.00 ne bo več mogoče plačevati v nizozemskih guldnih;
-	od 9. 02. 2002 od polnoči: irski funti;
-	od 17. 02. 2002 od polnoči: francoski franki;
-	od 28. 02. 2002: grške drahme, španske pezete, italijanske lire, luksemburški franki, avstrijski šilingi, portugalski eskudi, finske marke, nemške marke;
-	od 28.02.2002 od polnoči: belgijski frank.
Kaj to pomeni?
/-
„лте KA3 лтлае&А pap t a.? A f
T
JA PASč MlRBS
ie елЈ iAXBLO Aie^suiH
MARK VALJA P° K LET t.
"Lota 2002 bodo sodelujoče države umaknile iz obtoka bankovco m kovance dotedanjih nacionalnih valut"
Do teh datumov bo v trgovinah mogoče plačevanje tako z nacionalnimi valutami kot tudi z evri. Zelo verjetno pa bo vrnjeni drobiž v evrih.
Cene že sedaj postopoma spreminjajo v evre: potem bodo cene napisane najprej v evrih, nato pa še v nacionalnih valutah (cene bodo zaokrožene v evrih in ne v nacionalnih valutah (doslej je bilo obratno).
Do kdaj bodo menjavali nacionalne valute v evre v bankah držav članic EMU?
-	do 31. 12. 2001: Belgija, Nizozemska (po 1. 4. 2002 lahko banke zaračunajo za menjavo provizijo);
-	vsaj do 28.02.2002, kasneje pa odvisno od posamezne banke: Nemčija, Avstrija;
-	do 30.06.2002: Španija, Portugalska, Francija, Luksemburg;
-	še ni določeno: Grčija, Irska;
-	banke same določijo datum: Finska, Italija.
Do kdaj bo možno menjati nacionalne valute držav članic v evre v slovenskih bankah?
-	Vse banke bodo 31. decembra 2001 avtomatsko in v celoti preračunale in spremenile v evro katerokoli nacionalno valuto držav evro območja, ki bo knjižena na devizni hranilni knjižici ali deviznem računu. Pri tem bodo upoštevale z Uredbo Sveta EU predpisana menjalna razmerja za posamezno valuto. Za primer naj navedemo, da menjalno razmerje med evrom in nemško marko znaša 1:1,95583. Konverzijo bodo banke opravile brezplačno, o spremembi na računu pa obvestile imetnike z izpisom.
-	Od 1. januarja do 28. februarja 2002, to je v obdobju »dvojnega obtoka«, bodo v
Ni vseeno, kako se bo obračal vaš denar v letu 2002, zato bodite modri in se obrnite na
borzno posredniško družbo
PFC
Interfin
Primorski Finantni Cenitr Interlin
v Kopru, Pristaniška 12, tel.: 05/663-31-00 Veselo praznovanje in srečno Roko v letu 2002!
r
veljavi tako novi evro bankovci kot tudi bankovci in kovanci valut držav evro območja. Banke bodo še vedno brezplačno zamenjevale bankovce, ki jih bodo stranke položile na bančni račun, za zamenjavo bankovcev z evro gotovino pa bodo morale plačati nadomestilo. Ob tem velja poudariti, da gre v tem obdobju pričakovati tudi nekaj večjo gnečo pred bančnimi okenci. Zato banke priporočajo strankam, ki se želijo izogniti vrstam in hkrati privarčevati strošek provizije, da položijo marke, lire, šilinge in ostale valute držav evro območja na račun v banki pred koncem leta 2001.
- Po 28. februarju bodo nacionalne valute držav evro območja dokončno umaknjene iz obtoka. Evro bo postal edino zakonito plačilno sredstvo; posledice bodo višji stroški menjave pri naših poslovnih bankah. Predvidoma bo menjava domače gotovine držav evro območja v slovenskih bankah potekala do 30. junija 2002. Po tem datumu bo menjava »starih« bankovcev in kovancev tudi v večini držav evro območja potekala le pri njihovih centralnih bankah.
APPUNTAMENTI DELLA C0MUNITÄ DEGLI ITALIANI "GIUSEPPE TARTINI" DI PIRANO IN GENNAIO 2002
*	Martedi 8 gennaio 2002 alle ore 17.00
nella biblioteca di Casa Tartini Lora della fiaba con Doriana Kozlovič seguira l'inaugu-razione della mostra dei lavori dei bambini realizzati durante i laboratori "Pomeriggio insieme" nel periodo ottobre - dicembre 2001. La mostra nella Sala delle Esposizioni rimarra aperta al pubblico fino al 29 gennaio 2001.
*	Martedi 22 gennaio 2002 alle ore 20.00 al Teatro Tartini di Pirano rappresen-tazione teatrale VENDITORE DI ANIME di Alberto Bassetti con il Dramma Italiano di Fiume.
*	Giovedi 31 gennaio 2002 alle ore 20.00 all'Auditorio di Portorose Opera in due atti di G. C. Menotti "MEDIUM".
Junija velik športni dogodek za naše kraje:
Poletne mladinske igre Alpe - Jadran
Na začetku poletja naslednjega leta se naši občini in celotni obalni regiji obeta pomemben športni dogodek - poletne mladinske igre Alpe Jadran, ki bodo potekale od 24. do 27. junija od Pirana do Kopra. Za pridobitev iger so se skupaj zavzemale vse tri občine - Piran, Izola in Koper - in uspele.
Že zdaj so stekle priprave, ki jih vodi organizacijski odbor na čelu z Zdenkom Vozličem, direktorjem Športnega centra Piran. Organizatorji si obetajo, da bo na ta športni dogodek, ki mu pripisujejo desetino pomembnosti olimpijskih iger in ga ocenjujejo kot največjo tovrstno prireditev na našem področju, prispelo devetsto športnikov z okoli tristo spremljevalci (trenerji, športni funkcionarji, novinarji...) iz sedemnajstih regij (Italije, Švice, Avstrije, Bavarske, Madžarske, Hrvaške in Slovenije). V poletnih mladinskih igrah bodo športniki tekmovali v atletiki (na koprskem stadionu), plavanju (bazen v Žusterni), v lucijski športni dvorani pa se bodo pomerili
v odbojki in košarki. Športniki stari od 15 do 17 let so vsi dobri in obetajoči, kar pomeni najvišjo raven pred prihodom v člansko kategorijo. Za tako pomemben športni dogodek pa morajo biti tudi tekmovališča brezhibno tehnično pripravljena.
Ob tekmovanjih bo potekal tudi spremljevalni program, ki ga morajo organizatorji še doreči ter seveda promocijski, ki je pomemben ne le za same igre in naše kraje, temveč tudi za vso Slovenijo. Že zdaj je pripravljena zgibanka, v kateri je predstavljena slovenska obala, tekmovališča ter namestitev in so jo predstavniki udeležencev že prejeli oktobra letos na delovnem sestanku, ki je bil na mad-
FLIPICE ZMAGALE NA ODPRTEM PRVENSTVU NOVE GORICE
Flipice so se po dveletnem premoru spet priključile Zvezi navijaških skupin Slovenije. Tokrat z drugo selekcijo skupine Flip - na tekmovanju v Novi Gorici je sodelovala prvič - in v mladinski kategoriji navijaških skupin s koreografijo Mitje Mehora zasedla prvo mesto. Na tem
področju je Flip dosegel v zadnjih letih
zavidljive rezultate: večkrat so bili državni in trikrat evropski prvaki. Kot so si želele, Flipice zdaj nadaljujejo s tekmovanji tudi kot navijačice. S sedanjo zmago dokazujejo, da tudi mlajše tekmovalke ne zaostajajo za evropskimi prvakinjami.
Poleg skupinske, je Flip dosegel tudi dve posamezni uvrstitvi pri posameznicah. Odlični sta bili srednješolki Brina Kle-menčič iz Zdravstvene šole Piran in Aja Golja, dijakinja piranske gimnazije. Prijateljici, ki zmagujeta tudi na državnih prvenstvih v akrobatiki, gimnastiki in skokih z male prožne ponjave, sta zasedli: Brina prvo, Aja pa drugo mesto. Tekmovanje posameznic je bilo v Sloveniji prvič.
Sicer pa Flipice ves čas sodelujejo na različnih, tudi dobrodelnih prireditvah. Tako so bile v Ljubljani v Cankarjevem domu na predstavitvi literarnih del pisateljice Marinke Fritz Kune, kjer obravnava problematiko mladih in prepovedanih drog. Udeležile so se tudi dobrodelne prireditve TV Slovenije Klic dobrote, na kateri je slovenska Karitas zbirala sredstva za pomoč ogroženim družinam. Nastopile so tudi v portoroškem Avditoriju na prireditvi v počastitev mednarodnega leta prostovoljcev, ki je bila 4. decembra. V tem mesecu, ko že vse diši po praznikih, pa so še posebej polno zaposlene.
Zmagovalna ekipa v elementu.
žarskem Blatnem jezeru.
Za udeležence iger nameravajo pripraviti družabni večer - »žurko« - v Izoli, za funkcionarje, novinarje in goste pa slovesno večerjo.
Finančno bodo mladinske poletne športne igre Alpe Jadran organizatorji pokrili deloma s plačili udeležencev, trideset odstotkov je obljubilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport R Slovenije, dvajset odstotkov pa bodo primaknile lokalne skupnosti. Seveda pa si veliko pomoči obetajo tudi od gospodarstva, oziroma njihovega sponzorstva, ki seveda ne bi smelo izpustiti te priložnosti tudi za lastno promocijo.
Livija Sikur Zorman
Џ
i
K ЦРш 1 ^ш.	1Ш	----iS- I Ji			
Drugouvrščena med posameznicami Golja iz Portoroža.					-Aja
Veslači portoroške fakultete za pomorstvo in promet tekmovali v Bremnu
Veslaški ekipi Fakultete za pomorstvo in promet sta na začetku decembra tekmovali na neuradnem evropskem prvenstvu fakultet in srednjih šol v Bremnu v Nemčiji. Kljub mrazu in dežju se je moški ekipi v konkurenci šestintridesetih ekip iz vse Evrope uspelo prebiti do skupnega 9. mesta, ženska ekipa pa je v konkurenci šestih ekip osvojila 1. mesto. Prvo mesto v moški konkurenci je ponovno dosegla ekipa Grožni iz Poljske.
Piranski rolkarji odlično zaključili sezono
Dandanes se na rolkah vozijo tako rekoč vsi: mladi in malo manj mladi. V Športnem društvu Piran, ki deluje pri Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini, pa že kar precej let gojijo hitrostno rol-kanje. Tekmovalci piranske rolkarske sekcije se lahko pohvalijo z vidnimi uspehi v državnem merilu, kjer si je v nekaterih mestih ta športna panoga že pridobila ugled. Za piranske rolkarje se je sezona 2000/2001 zaključila kar uspešno, saj so osvojili pet naslovov državnih in šest naslovov pokalnih prvakov.
Naj izpostavimo nekatere dosežke posameznih tekmovalk in tekmovalcev. V tekmovanju za slovenski pokal se je odlično odrezala začetnica Sara Vidic (na kratki in dolgi progi je zasedla drugo mesto), enako dober je bil pri začetnikih tudi Kristjan Lebar, ki pa je na državnem prvenstvu dosegel še dve tretji mesti. Na kratki in dolgi progi je bil na državnem prvenstvu odličen tudi Sean Džajič (drugi), tretji pa na tekmovanju za slovenski pokal. Med mlajšimi dečki je bil izreden Aljaž Struna, saj je pobral kar tri zlate medalje in si pritekel še eno tretje mesto. Nekoliko slabši je bil v skupini starejših njegov brat Andraž, ki so ga to sezono pestile poškodbe. Sama prva mesta si je med kadeti »prirolkal« Timotej Plahuta (štiri), le nekaj manj (tri) pa med člani Jernej Letica. Solidne so bile tudi kadetinje in sicer Klara Letica in Tamara Valič. Enako tudi član Emanuel Letica in Miha Reh-berger, ki je bil na kratki progi za državno prvenstvo celo prvi.
Piranski tekmovalci v hitrostnem rolkanju so se udeležili tudi nekaterih mednarodnih tekem v Italiji, Portugalski in Franciji. Naj omenimo prvo mesto Jerneja Letice na 300 metrski progi v italijanski Imoli. Tako Jernej kot Emanuel Letica, ki ju trenira Ivica Savič, pa sta se v kar hudi mednarodni konkurenci na vseh tekmovanjih dobro odrezala.
(L.S.Z.)
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
... kamor se gostje radi vračajo, da bi uživali v lepem primorskem ambientu, ob dobro pripravljenih jedeh iz morskih darov in žlahtni kapljici...
Radostne praznike ter uspešno in srečno 2002!
HORTIKULTURNO DRUŠTVO PORTOROŽ, ki mu
predseduje Marko Moškon in ima svoje društvene prostore v Luciji, Obala 107, obvešča, da je spremenilo uradne ure. Zdaj se lahko v Hortikulturnem društvu oglasite enkrat mesečno in sicer vsako drugo sredo v mesecu med 18. in 20. uro.
ga
jj»
ÖL
marina
portorož portorose
E3
®
СЖ
MARINA PORTOROŽ d.d.
Cesta solinarjev 8, 6320 PORTOROŽ s 05 6761 100 / 6761 200, fax: 05 6761 510 e-mail: marina.portoroz@marinap.si
Restavracija Marina v 05 6761 317
e-mail: restaurant@marinap.si
Tenis -a 05 6761 232
Vsem občanom, delničarjem, goslom in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto 2002.
NOVO
odprta trgovina s spodnjim perilom
BOŽA"
NOVO
Obala 7c, Portorož, trgovska ulica v Bernardinu
(poleg trafike u3 DVA") PONUJAMO VAM
LISCA
NEDRČEK "LAURA" HLAČKE "LAURA"
3350,00 SIT 2200,00 SIT
TRIUMPH
NEDRČEK "ROCK'N ROLL" 2300,00 SIT HLAČKE "BE HAPPY"	1050,00 SIT
LOVABLE
NEDRČEK "EXTREME" 6300,00 SIT HLAČKE "EXTREME"	3900,00 SIT
Želimo (-Vam Slečne Ш vesele plazntke
Veselo kraško martinovanje piranskega društva upokojencev
Vsi upokojenci iz Pirana ali Lucije, ki so bili na novembrskem izletu na Krasu, s katerim so počastili Martina, so bili res prijetno presenečeni nad odlično organizacijo, s katero se je odrezalo vodstvo piranskega Društva invalidov.
Dobro voljo je izletnikom vlival vodič Dean z Mosta na Soči - mimogrede: tam ima zasidrano svojo ladjico, ki ji je dal ime Lucija -, ki se jim je pridružil v Divači. Tako jih je najprej popeljal v Sežano, pa v pršutarno Lokev, kjer so si lahko kupili tudi nekaj slastnih dobrot, nato so si peš ogledali okolico Lipice in se podali v vinsko klet družine Kobal pri Štanjelu. Sledil je ogled štanjelskega grajskega mesteca, ki ga nekateri potrpežljivo obnavljajo in mu vračajo nekdanji sijaj. Izkazalo se je, da je vodnik piranskih izletnikov neizčrpen vir znanja o zgodovini Krasa, zato je bilo vse, kar so videli, še bolj zanimivo. Nadaljevali so pot po Vipavski dolini do Vitovelj, kjer jih je v domačiji kmečkega turizma čakalo bogato kosilo. Še lepši pa je bil zaključek večera, ki jim ga je pripravil vodič Dean, preoblečen v sv. Martina. To je bilo veselo ob njegovih skečih!
M.F.
UNID d.o.o. Piran
фт I a d i n s k i servis Ф Internet storitve,web design
Zupančičeva 14, 6330 Piran
tel./fax 05 / 673-15-21 Obala 55, 6320 Portorož
teilfax 05 / 674-70-18
http://www. klub-mp. si Email:servis@klub-mp. si
Srečno 2002
Janin kozmetični salon uvaja novost
Kozmetični salon Jane Božič na Belem Križu nad Portorožem obratuje zdaj že skoraj tri leta. Ob otvoritvi smo že predstavili njegovo ponudbo in mlado podjetno lastnico salona, Portorožanko Jano.
Njen kozmetični salon nudi nego obraza s svetovanjem, nego telesa s tango in phyto oblogami, pedikuro in manikuro, depilacijo s hladnim voskom, tui-no masažo z akopresuro, ki blažilno učinkuje pri težavah s hrbtenico (lumbago, išias, pri blokiranih lopaticah (interscapularna nevralgija), "zmrznjeni" rami, teniškemu komolcu, bolečinah v vratu ter refleksno masažo stopal.
Zdaj pa je v še dodatno posodobljenih prostorih svojega kozmetičnega salona Jana uvedla tudi infrardečo savno in solarij.
Številka/Numero 12 * december/dicembre 2001* letnik/ anno XI * Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990 * izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ /COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE * Naslov uredništva/ L'indirizzo della redazione: Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ/ Lungomare 16, 6320 PORTOROSE
*	UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, Nada KOZINA, Livija SIKUR ZORMAN, Cesarina SMREKAR
*	urejanje: Livija SIKUR ZORMAN * računalniški prelom: Edi ZADNIK* tisK/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhaja: mesečno * naklada/tiratura 3.000 * cena: 0 SIT. * Tel. uredništva: 05 674-09-47 ali 674-09-48 * E-mail: ks.porto-roz@amis.net * V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Igor BIZJAN, Marija FATUR, Tadeja BIZJAK, Sebastjan JERETIČ, Darinka ŠUŠTERŠIČ, Olga DRENIK, Alja TASI, Mirela FLEGO, Barbara DOBRILA, Peter ŠTEFANČIČ, Joško JORAS, Janja ŠTUKL, Marisa ROGIĆ, Andrej ŽNIDARČIČ, Alenka PET-ROVČIČ, Natalija PLANINC, Martina TOMŠIČ, Jakob ČEMA-ŽAR, Josip RUGELJ in še kdo...
Trgovina
/' 11) \ / n
Obala 132 v Luciji (nasproti diskonta M-Degro) tel. 6774-062
V prazničnem decembru bogata izbira najrazličnejših daril, primernih za vsak žep in okus. Zanimiva ponudba unikatne keramike!
Decembrski urnik: non - stop
Veselo praznovanje božiča, v letu 2002 pa veliko radosti in sreče.
P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI
ш- V TPC Lucija oddam v najem 20 m2 velik poslovni prostor. Cena ugodna. Tel.: 05/6773-171.
V dopoldanskem času, vse dni razen ob sobotah in nedeljah, nudim pomoč na domu. Inf. na tel.: 031/588-081.
ш- Uspešno inštruiram angleščino in francoščino učence in dijake. Inf. na tel. 031/570-453.
m- Na Liminjanski 79 v Luciji prodam garažni boks.
Tel.:6778-071.
m* Zaradi selitve prodam dobro ohranjeno raznovrstno bivalno opremo najboljšemu ponudniku. Ogled 15. januarja 2002.
Inf. tel.:6778-071.
m- Dvaindvajsetletni fant iščem soplesalko za začetni plesni tečaj. Tel. 673-14-23, v večernih urah.
m* Dva kompleta štiridelnih vrat s polkni oddam. Tel.: 674-09-42.
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel.:674-09-47 in 674-09-48).
Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro) ali po elektronski pošti (e-mail: ks.portoroz@amis.net)
Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
9(gzmetika Џсига J$ozLč. b.p. £epa ctata 7. 6320 (fottotož ■
JS
-
rдV
Nega obraza Nega telesci Aru]veda masaža Klasična masaža Tui-na masaža Depilacija Manikura Pedikura Infrardeča savna Solarij
Refleksna masaža stopal
V decembru '01 in januarja '02 velja 15% popust za infrardečo savno in solarij.
Naj vas radost osrečuje use praznične dni in uas spremlja u vsem letu 2002.
Bil je 1. december, Svetovni dan boja proti Aids-u
Letošnji 1. december so mladi v naši občini obeležili z geslom: ZAMISLIL SEM SE ... KAJ PA TI? NAREDI SI PENTLJO IN SI JO PRIPNI9, ki je nastalo na srečanju medicinskih sester-referentk za zdravstveno vzgojo. Referentke za zdravstveno vzgojo delujejo kot zunanje sodelavke v osnovnih in srednjih šolah pod okriljem njihove krovne organizacije - Inštituta za varovanje zdravja RS.
Otroci oz. mladostniki navadno sami najbolje vedo, kaj jih zanima. In katere so večno priljubljene teme pogovorov, ki jih načenjajo z referentkami zdravstvene vzgoje? Vsaj v višjih razredih osnovne šole sta to vsekakor spolnost in odvisnosti. Tematika postane še posebej zanimiva, če se o njej pogovarjajo z osebo izven šolskega sistema in na drugačen, prijaznejši način: pogovori in delavnice, brez šolskih zvezkov in zapiskov ali celo testov. Ob tem mladi dobijo v roke tudi zdravstveno vzgojno gradivo oz. zloženke, kar navadno sprejmejo z velikim zanimanjem sprejmejo.
Seveda se decembra pogovarjajo o Aidsu:
* Najprej nekaj dejstev o njemu:
Zaenkrat ni boljšega načina preprečevanja okužbe z virusom AIDS-a, kot je poučenost o tej bolezni. Ne poznamo preventivnega cepljenja, ne zdravila za ozdravitev, zato je preventivno delovanje zaenkrat edino najučinkovitejše orožje, ki nam preostane v boju proti tej bolezni. Jasne, odkrite in točne informacije o virusu, o načinu prenašanja virusa, o njegovih vplivih na imunski sistem, o spremembah, ki jih bolezen prinese v življenje posamez-
nika in vse družbe in o načinih preprečevanja okužbe z virusom AIDS-a so gotovo prvo najboljše "zdravilo", ki nam je do zdaj na voljo.
*	Nekaj razmišljanj mladih:
Zavest mladih o potrebi zaščite je velika. O uporabi kondoma pri spolnih odnosih jih ni treba prepričevati, saj so že prepričani. Vsi ga tudi imajo stalno pri sebi. Kondom bi uporabili, ne glede na to, ali bi se partner oz. partnerica s tem strinjal. Na prvo mesto postavljajo lastno zaščito in ne predsodke, kot so: slabše občutenje (tako so slišali od drugih), težka dostopnost (kar ugotavljajo, da ni res), sram pri nakupu ipd.
*	Kako potekajo pogovori z mladimi:
V zadnjih dneh novembra in v decembru so po osnovnih šolah potekala predavanja oz. pogovori na temo AIDS-a. Vodil jih je voditelj-ski par edukatorjev. Za koordinacijo so skrbeli svetovalni delavci posameznih šol in referentka zdravstvene vzgoje.
Dijakinje Gimnazije Piran so uporabljale metodo vprašanj z listki. V vseh razredih so demonstrirale uporabo kondoma. Razdelile so zloženko o AIDS-u, v srednji šoli tudi kondome.
Odziv učencev so ocenile z metodo eval-vacijskih listkov, iz katerih lahko povzamemo pozitivne ugotovitve: učencem je bil všeč način predstavitve, sproščen pogovor, teme so že poznali in znanje obnovili ali pa spoznavali nove stvari. Navdušil jih je prikaz uporabe kondoma. Negativnih odzivov ni bilo, razen pripombe, da je bila predstavitev prekratka. Na šolah je tudi plakat progresivne propagande z osnovnim geslom: Zamislil sem se... Kaj pa ti?..., kar so razredniki uporabili za izhodišče pogovorov o tej temi na razrednih urah.
* Zaključki:
Samo mladi, oboroženi z ustreznimi informacijami, bodo lahko še naprej uspešno omejevali širjenje virusa HIV in s tem njegovih uničujočih posledic. Prav zaradi tega je zdravstvena vzgoja tako pomembna. Mladi potrebujejo osnovno znanje, da bodo vedeli, kakšne vedenjske navade jim lahko zagotovijo zdravo življenje. Bilo bi idealno, če bi vsem postalo osnovno vodilo odgovornost do samega sebe in drugih, do svojega zdravja in zdravja ljudi, ki so nam blizu.
Tadeja Bizjak
VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA
Na prazniku kakijev v Strunjanu so menda predstavili tudi njihovo vsestransko uporabo. Žal sem malo prezgodaj zapustil šotor, pa me zanima, za kakšne vrste uporabe gre.
Preveč jih je, da bi vse našteli. Povemo naj le, da so na eno pa le pozabili: če so kakiji zelo mehki, lahko z njimi obmetavate politike in prihranite štirikrat višje stroške za jajca...
Kakšna je razlika med državnimi službami v naši občini in piranskim akvarijem?
Ribe iz državnih služb se selijo v večji akvarij (TPC Lucija), ribe iz piranskega akvarija
pa se bodo zaradi pomanjkanja življenjskega prostora in kljub obilici vode pred vhodnimi vrati bržkone vsak čas zadušile.
Slišim, da je nova dvočlanska uprava Okolja že potrjena. Ali mislite, da se bo obnesla?
Glede na to, da je metla nova in povrhu dvoglava (več glav več ve), da smeti ne manjka, ji najbrž ne bo dolgčas.
Slišimo, da so v Solinah d.o.o. zelo veseli ob novici, da jih bo verjetno kupil Mobitel. Ali je to veselje na mestu?
Glede na to, kaj se jim dogaja zadnja tri
leta, bi bili verjetno veseli celo novice, da jih kupuje Lucifer!
Slišim za stari Palace, da se ne ve, kdo je lastnik. Lastništvo solin si prav tako podajajo vse mogoče ustanove, isto slišimo zdaj tudi za skladišče soli, za Vojkov dom, pa za zemljišče okrog stolpa na Formi vivi...Ali je v naši občini sploh kakšen večji objekt, za katerega se točno ve, v čigavih rokah je in kdo ga je dolžan vzdrževati?
Ve se! Cerkev sv. Jurija je v božjih rokah in naj se zanjo brigajo oni tam zgoraj!
Sonja Požar, Lucija
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja Senad Tabakovič, s.p., Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219
KOZMETIKA - PARFUMERIJA
Obala 33, Portorož, Tel.: 674-84-20
V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza.
Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ...
Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto v .JJ\ofttMhu. Naročite se lahko po telefonu 674-84-20.
Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže.
Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
; ----. .. ... fe./fcftt ЏЏ ' \
BENCINSKI SERVIS
v Portorožu, Fizine 17
Z MINI MARKETOM IN BAROM
VAM NUDI vsak dan med 6. in 22. uro oskrbo z gorivom, nakup gospodinjskega plina, izbor različnih izdelkov v mini marketu, osvežitev v BOLERO BARU NOVO: PRODAJA KURILNEGA OLJA V ENOTI BS V PIRANU
vsak dan med 14. in 16. uro Voščimo vesele Božične praznike ter srečno in uspešno leto 2002. Priporočamo se za obisk in se zahvaljujemo za zaupanje!
Slaščičarna
v Portorožu &
pekarna z butikom slaščic
v Luciji se zahvaljujeta za zaupanje in se priporočata tudi v novem letu.
lepe božične praznike, u letu 2DD2 pa use najboljše!
NASMEJMO SE S PORTOROŽANOM
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA
LETO 2001 V MOJI OBČINI
(Prosti spis)
Tudi letos se je pripetilo dosti stvari. Moj tata sicer pravi, da so taki naslovi domačih nalog slaboumni, saj je v naši občini sleherno leto podobno prejšnjemu, le da se neslanosti dogajajo na druge datume in to je vsa razlika. To vem tudi sam, ampak prosti spis moram vseeno napisati.
Januarja je poskrbel za zabavo zazidalni načrt turističnega kompleksa Bernardin, ko je nekdo javno ugotavljal, da ga strokovnjaki ne
znajo narediti mediteranskega. Pa je moj tata pripomnil, da se temu ni čuditi, ko pa pri načrtih in odločitvah ni poleg nobenega mediteran-ca...
Februarja je več cipljev umrlo od smeha kot zaradi ulova, Strunjan pa je s svojim plazom pod cestnim ovinkom hotel po vsej sili konkurirati zemeljskemu plazu v Logu pod Mangr-tom.
Marca se je izkazalo, da na Belem Križu stoji oddajnik, kateremu ni para niti v ameriški NASI! Strokovnjaki namreč nikakor niso mogli izmeriti sevanja te popularne naprave, kar so razložili na način, ki bi po svoji zapletenosti ne delal sramote strokovnemu izražanju vrhunskih fizikov (razen ako ni bil namenoma šifriran, saj ga živ krst ni razumel).
April je prinesel Sečoveljskim solinam tako težko pričakovano vladno uredbo. Pa je moj tata rekel, da očitno nekateri državni uradniki še zmeraj mislijo, da narod naseda takim poceni "štosom". V resnici je vsem že lep čas jasno, da so vladni papirji brez dodatka denarja
vredni komaj kaj več od tistih, katere uporabljamo v nekem skritem kotičku za čisto specifične, intimne namene...
Maj je bil neznansko zabaven. Doživeli smo morske pse in ustanovitev civilne iniciative za odstranitev oddajnika na Belem Križu; moj tata pravi, da je bila oblast bolj vesela morskih psov. V tem mesecu so
nam tudi obljubili ločeno zbiranje odpadkov v občini, česar pa nihče ni vzel resno, saj vsi vemo, da še običajno odstranjevanje odpadkov dela hude preglavice odgovornim.
Junija je potekal referednum o umetnem oplojevanju in je bila od njega velika korist, saj je nastalo cel kup dobrih "vicev", ki so si jih ljudje pripovedovali na vseh vogalih.
Julij in avgust sta potekala v znamenju turistične sezone, katero so hotelirji ocenili kot boljšo v primerjavi z lanskoletno. Ker vsako leto naznanijo boljše rezultate, kot so bili leto poprej, lahko pričakujemo, da bo še pred iztekom desetletja Portorož kratkomalo razneslo od preobilice turistov; razen ako nam hotelirji ne molijo pod nos lažnih podatkov...
September je prinesel pomembno novost: na piranskih zidovih so se znašli smetnjaki za pasje iztrebke, toda anketa med psi je pokazala, da so nameščeni previsoko! Moj tata pa je globokoumno pripomnil, da jih bodo bržkone s pridom uporabili kakšni nočni veseljaki, ki se bodo znašli v trenutni stiski...
Oktobra so zaspano jesensko vzdušje razgibali računi za odvoz smeti. Moj tata se je čudil glasnemu in srditemu odzivu javnosti in je rekel, da je pričakoval v svoji okolici več življenjske modrosti, saj zneski v škodo uporabnikov niso nič novega na svetu. Hrup in vznemirjenje bi bila bolj razumljiva, če bi prejeli prenizke račune...
November nas je presenetil z vprašanjem lastništva morskega dna. Moj tata je rekel, da je bil sprva prepričan, da gre za duhovito šalo; ko pa mu je postalo jasno, da za vso zadevo stojijo državni uradniki, ga je smeh minil; državni uradniki namreč ne samo da nimajo smisla za humor, ampak jim primanjkuje tudi tistega za zdravo logiko in razsodno obnašanje.
-	V tem mesecu nas je razveselil tudi prvi strunjanski praznik kaki-jev, ki je potrdil staro resnico, da se najboljše zamisli o turističnih ponudbah rojevajo daleč od turističnih krogov.
December sicer še traja, pa je že poskrbel za presenečenje leta -odstop direktorja Okolja. Moj tata je ob tem bistro uganil, da so bili oktobrski napačni računi očitno samo spretno razpihovanje splošne jeze, ki zdaj služi kot opravičilo za užaljenost in umik. Po njegovem je torej možakar, naveličan smeti in čistilnih naprav, lepo zrežiral srečen konec nekajletne komedije.
-	December nam je (v Avditoriju) prinesel tudi zanimivo javno obravnavo o novi turistični strategiji, s katero pa se nihče na Obali ne strinja. Moj tata pravi, da ga to sploh ne čudi, saj je avtor strategije gospod, ki silno rad poučuje ljudi o stvareh, katerih se še svoj živ dan ni lotil drugače kot teoretično.
-	Na seji občinskega sveta pa se je zataknilo pri vprašanju, če so vozniki taksijev v naši občini dolžni znati tudi italijanski jezik oziroma ali naj bo to izrecno zapisano v odloku. Pa se je moj tata silno čudil, kako to, da noben odlok izrecno ne govori o obveznem znanju in uporabi slovenščine pri celi vrsti poklicev v naši občini. To pa ga je napeljalo na misel, da bi bilo dobro skočiti do bifeja Pri žejni sipi in preveriti, kaj o tem mislijo tamkajšnji zbiratelji informacij, ki imajo stalne stike s tujo delovno silo. Tako mi ni kazalo drugega, kot zaključiti to čudno kroniko in vsem bralcem zaželeti vesele praznike ter obilo sreče!
Vaš Janezek Sonja Požar, Lucija

Ml MED SEBOJ
voščimo * čestitamo * zahvaljujemo se
^ Društvo upokojencev Piran želi svojim članicam in članom ter vsem upokojencem piranske občine vesel božič, v novem letu 2002 pa obilo osebnega zadovoljstva, zdravja in še nadaljnjega sodelovanja v naših rekreativnih, družabnih in solidarnostnih dejavnostih. - Predsedstvo DU
Območno združenje Rdečega križa Piran se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi osrednje prireditve ob mednarodnem letu prostovoljce, katera je bila v Avditoriju decembra letos. Posebno pa se zahvaljujemo: Zdravku Slami, Mateji Prunk, Ivanki Ploj, Marjani Markočič, Anni Berg-Škvor, Liviji Sikur Zorman, Kiri Zorman, Anžetu Grbcu, Branki Kropič, Nadi Kozina, Barbari Krt, Stasji Mehora oz. Flipu, triu Bora, kavarni Avditorij, Vrtcu La Coccinella iz Lucije, Hotelom Morje, Hotelom Bernardin, Hotelom Piran, Nataliji Planine, Kseniji Kamenšek, Rajku Humarju, Martini Varu-šak, Kristini Pavlič, Emi Knez, Matiji Jahnu in Ines Šutar.
^ V Domu upokojencev v Izoli praznuje na božični dan svoj 77. rojstni dan Štefanija PODGORELC iz Pirana. Vse najboljše za osebni praznik in lep božič ji iz srca voščijo njeni otroci Dunja, Danilo, Dušan in Darjan z družinami.
^ Ivanu SMREKAR-ju z Vilfanove ulice v Portorožu, ki svoj rojstni dan praznuje 26. decembra, iskreno čestita vsa njegova družina: žena, hčeri, sin, snaha, vnuki, pravnuki, vsi, ki ga imamo radi. V isti hiši praznuje 13. decembra tudi Palmina SMREKAR. Vse naj, naj ji iz srca želijo mož, sin, hčerkica in vsi ostali.
^ II 4 gennaio festeggia il compleanno Dušan FABJAN di S. Lucia. A lui vanno gli auguri di tanta salute e serenita dagli amici di Portorose.
v Alan BIDERMAN iz Pirana praznuje svoj rojstni dan 13. januarja. Vse najboljše mu z veliko ljubeznijo želijo vsi domači!
¥ A S. Lucia festeggia il compleanno
anche Ondina LUSA (5/1) gli amici di Portorose la ricordano con affetto, augurandole aneora tanti annifelici!
^ Čestitke Maji TURK za podeljeno Prešernovo nagrado veterinarske fakultete študentom in Karin MALC za odlično opravljeno diplomo na Biotehniški fakulteti. Vsi njuni.
^ Območno združenje Rdeči križ Piran se zahvaljuje VSEM KRVODAJALCEM IN KRVODAJALKAM za darovano kri, saj so s to življenjsko tekočino mnogim omogočili življenje in jim pomagali k ozdravitvi. Še vedno ostajate anonimni prostovoljci in tihi darovalci človeških življenj! Da bi vam bilo leto 2002 srečno in zdravo!
^ Ko v starem zvoniku ob polnoči zvon zadoni in se list življenja v novo leto obrne, ne jočimo za letom, ki ga več ni, uživajmo trenutke še danih nam dni.
Vsem sokrajanom voščimo naj jim bo v novem letu sreča močno naklonjena, naj jim zdravje služi in dobra volja izpolnjuje vse dni. Krajevni odbor rdečega križa Portorož:
Predsednica Milojka dr. Kopilovič-Pavletič, članice Zmaga Mišon, Majda Braghieri, Nada Pukšič, Dragica Mekiš, Soka Gregorovič in Višnja Potočnik.
^ Turistično društvo Sečovlje ter Prostovoljno gasilsko društvo Sečovlje se zahvaljujeta Drogi d.d. za podarjeno pisarniško pohištvo ob selitvi v Izolo ter ji želita uspešno 2002. TD Sečovlje in PGD Sečovlje
Ф Stanovalcem Prečne poti želita prijetno praznovanje, v novem letu pa mnogo zdravja in osebne sreče raznašalki Portorožana Ondina in Vida.
Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-09-47,674-09-48), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16,1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
STRUNJANČANOM IN ŠENTJANČANOM JE POŠTARJA PREVZELA GOSPODIČNA "PENZIJA"
Nekega dne je po Strunjanu završalo:"Naš poštar Toni se je upokojil!" In že so bili tu komentarji in ugibanja: "kako, saj je še tako mlad? Koliko let pa sploh ima, saj zgleda še pravi mladenič? Zagotovo je le na dopustu, saj ni nikomur nič povedal. Hej, zakaj pa bi moral tebi povedati, če meni ni, ipd." A nazadnje se je izkazalo, da se je poštar Toni KOBAL zares upokojil! Žal, kajti dan je bil za marsikoga kar lepši, ko mu je vselej prijazni in nasmejani Toni prinesel pošto!
Naš dragi Toni, to je dokaj skromen dokaz, kako priljubljen si bil v naši vasi. Če se dobro zamislimo, je res preteklo že kar nekaj let, odkar si prvič začel raznašati pošto po Strunjanu in Šentjanah. Pri svojem delu si bil vedno pošten, prijazen in uslužen, a hkrati nevsiljiv. Zaradi vsega se ti iz srca zahvaljujemo. Zdravje naj se te drži in želimo ti še mnogo lepega v krogu tvojih dragih.
Strunjančani in Krajevna skupnost Strunjan, ki se jim pridružujejo tudi Šentjančani iz portoroške krajevne skupnosti.
TONIN el nostro postin se anda in pension. Ma che passin, ma che passion.
Toni, tanti anni ci hai servito puntuale e cor-tese. La gente di Strugnano ti riongrazia di cuore. Tutti i Strugnanotti
PRIJETNE PRAZNIKE IN VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU
VAM ŽELI KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za Portorožana so tokrat darovali: gospa iz Pirana, ki ne želi biti imenovana 1.500 tolarjev, Julka MAROLT 1.500 tolarjev, Berto MULIČ 2.000 tolarjev, družina LEGIŠA 2.000 tolarjev, družina s Koprske ceste 3.000 SIT, DRUŠTVO UPOKOJENCEV PIRAN 10.000 SIT, družina M0ŠK0N 6.000 tolarjev Portorožan se vsem zahvaljuje. Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
Pogled v otroško dušo
Utrinek spomina
Zgodilo se je pred mnogimi leti. Naj to ne zveni kot začetek pravljice.
Sin je bil star nekaj več kot štiri leta in hči je bila dve leti starejša. Oba sta hodila v vrtec. Po mojem delu v šoli in po vrtcu smo hodili na sprehode v okolico Bovca, ki je zelo gozdnata. Opazovali smo naravo in se sproščeno pogovarjali. Stisnilo me je pri srcu, ko se je s prestrašenim obrazkom in tresočim glasom začel k meni obračati moj sinko in spraševati, če ni v tem gozdu volk. V vrtcu je bil seveda slišal pravljico o Rdeči kapici in zaradi nje se je vanj vselil nemir. Gozd in volk sta bila tesno povezana. O tem strahu sem pripovedovala pisateljici Eli Peroci, s katero sva bili v kulturnoprosvetnem zboru. Pozorno me je poslušala in mi potem svetovala, naj sinu priskrbim psička. Mogoče se bo s psom počutil varneje. In res. Šolska čistilka mi je prinesla mešančka, ki smo mu dali ime Luksi. Postal je najboljši prijatelj mojih otrok in ni bilo sprehoda, da nas ne bi spremljal. Z njegovim prihodom je izginil strah pred volkom in gozdna pota so postala prijaznejša.
Pred kratkim je umrla ta priljubljena mladinska pisateljica, ki je za vedno ostala v mojem spominu kot človek s toplim občutkom za otroški svet.
Darinka Šušteršič