GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 20. JUNIJA 1961 LETO VIII. ŠTEV. 47 MESTNI SVET 12. seja Mestnega sveta, dne 8. junija 1961 Na 12. »ejt Mestnega sveta je bilo Pod I. točko dnevnega reda podano poročilo o pripravah za izdelavo generalnega urbanističnega načrta Ljubljane, pod drugo točko pa Je »d obravnavan predlog za določitev Udivnega območja mesta Ljubljane. y»» predloga, ki Ju je pripravil »vet za urbanizem In ju objavljamo J. današnji številki »Glasnika«, je Mestni svet po obširni razpravi so-glasno sprejel. Poročilo o pripravah za izdelavo generalnega Urbanističnega načrta Ljubljane Na podlagi osnovnih določil iz Ustanovne odločbe, po konkretnih 8uSestijah predstavniških organov , 1 na podlagi sklopa Sveta za urbanizem 01.0 je Okrajni zavod za Urbanizem pripravil delovni ?ram za izdelavo generalnega ur- pro- unističnega načrta Ljubljane in ga v nekaterih njegovih delih začel °Bpodarske, prometne, do-ttH)SVp, e* stanovanjske, kulturno-t:!uln(, nPi' upbmcntškovarstvcne, so-f*stičn‘„ i rav,8tvenc, komunalne, tuj zdi HH 110 i- pd. razmere; ^.vo|,,V:ni,,i.P0K°jc z.a gospodarski ^»iVtolV8 •išo l*°Lo, naj- }. Glavni elementi načrta, ki Iz tega izhajajo, so torej; — osnovni promet; — posamezni predeli z označbo, za kakšne namene so smejo uporabljati (conlngi); — potrebe vodno-gospodarske ureditve in osnove komunalnih naprav. Urbanistični program razvoja Ljubljane jo bil že izdelan, vendar še ne sprejet. Okrajni zavod za urbanizem je pri študiju tega programa prišel do spoznanja, da jo mogoče del lega elaborata predložiti z nekaterimi dopolnitvami, potrebnimi zaradi časovnega razmaka, v odobritev pristojnim organom. To redakcijo programa, oziroma del programa zavod že izvaja. Delo. ki bi ga s tem v zvezi bilo mogoče takoj potrditi, obsega prpdvsem zelo obširen in izčrpen pregled stanja, medtem ko bo treba ves prognostični del elaborata temeljito obravnavati in vsklnditl z, medtem spremenjenimi razmerami. Iz osnovnih postavk, ki jih zahteva zakon o urbanističnih projektili, specifično v ljubljanskem primeru, Izhajajo dodatne naloge, ki obsegajo v prvi fazi naslednje elemente: A. Cestna mreža območja Ljubljane 1. Primerjava predlogov za cestno mrežo območja Ljubljane (izdelano). 2. Analize prometa s prognozami (izdelano). 3. Zazidalna politika mestnih področij (izdelano); a) ugotovitev pogojev naseljevanja v mestnem prostoru; b) teoretična primerjava radialno in koncentrična koncepcije; c) zazidalna politika; č) Ljubljana s ca. 220.000 prebivalci; d) Ljubljana s ca. 300.000 prebivalci. 4. Cestna pireža območja Ljubljane (Izdelano): a) teoretična utemeljitev ob upoštevanju smernic zazidalne politike; b) cestna mreža območja Ljubljane; c) kategorizacija cest z določili; Č) glavne kolesarske ln pešpoti; d) mestni javni promet; e) parkiranje in garaže; f) bencinske črpalke — servisne delavnice; g) prva faza ureditve prometa. 3. Cestna mreža mestnega jedra (izdelano): a) končna faza ureditve prometa mestnega jedrn; b) glavne kolesarke in pešpoti; e) mestni javni promet; č) parkiranje in garaže z določili; d) servisno in bencinske črpalke; f) I. faza ureditve prometa mestnega jedro 6. Hitra cesta daljnega prometa, študija poteka tras v mestnem prostoru (v delu); a) urbanistični aspekti poteka tras; b) cestrio-prometni aspekti poteka tras; c) ekonomki aspekti poteka tras; č) hitra cesta daljnega prometa. B. Ostali elementi generalnega urbanističnega načrta Ljubljane — obdelava urbanističnega programa Ljubljane (v delu); *— analiza gostote naseljenosti; — analiza gabarita; — analiza programa centra so-leske; — analiza programa coutia komuno. 4. Razvoj komunalnega sistema mestnega prostora: — perspektivni plan vodovodne mreže; — perspektivni plan električne mreže; — perspektivni plan mreže kanalizacijo; — perspektivni plan preskrbe s toplotno energijo; — perspektivni razvoj železnice in letalskega prometa; — hidjotehniČni ukrepi v mestnem prostoru; — perspektivni plan zelenih površin; — pokopališče, vrtnarija, gramoznice ita. MESTNI SVET VABILO na 13. sejo Mestnega sveta Na osnovi 140. členu statuta okraja Ljubljana sklicujem 13. sejo Mestnega sveta, ki bo v četrtek dne 22. junija 1961 ob 17. uri popoldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red 1. Razprava o razvoju industrije na območju mesta Ljubljane. 2. Predlog za reorganizacijo veterinarske službe za nadzorstvo nad živili živalskega izvora v Ljubljani. 3. Predlog odloka O določitvi plačevanja prispevka iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij na območju mesta Ljubljane in o delitvi dohodka, ki izhaja iz prispevka od dohodka. 4. Predlog odloka o višini obrestne mere, po kateri plačujejo obresti od poslovnega sklada komunalne gospodarske organizacije na območju mesta Ljubljane in o delitvi dohodka, ki izhaja iz obresti. 5. Predlog odloka o stopnji prispevka v družbene investicijske sklade komunalnih gospodarskih organizacij na območju mesta Ljubljane, Morebitne odsotnosti javite Oddelku za občo upravo OLO, Kresija soba št. It/l (telefon: 22-121 Int. 207). Predsednik Mestnega sveta: Marijan Jenko L r. — dopolnitev urbanističnega programa Ljubljane od 1937 do 1960 (v delu) ix — obdelava statističnih podatkov popisa prebivalstva 1961; — registracija sedanjega stanja urbanističnih predlogov: — sinteza programa Ljubljane. t. Vloga mestnega prostora v splošnem gospodarsko-ekonomskem razvoju LRS (družbeni plan LRS ln OLO). 2. Razvoj gospodarskih panog območja mesta Ljubljane) — analiza razvoja obstoječe industrije ln trgovine; — analiza potreb po delovnih mestih za 300.000 prebivalcev; — analiza prostorskega plasmaja industrije. 3. Razvoj stanovanjskih področij: — analiza potrebnih stanovanj za 300.000 prebivalcev: — analiza strukture stanovanj; 3. Razvoj družbeno - izobraževalnega, kulturnega, zdravstvenega in sOcialno-rurstvenega sistema v mestnem prostoru: — perspektivni razvoj varstvenih ustanov; — perspektivni razvoj šolstva; — perspektivni razvoj univerze in Inštitutov; — perspektivni razvoj kulturnih ustanov; — perspektivni razvoj upravnih ustanov; — perspektivni razvoj bolnice in klinik. 6. Razvoj mostnega jedra: — perspektivni gospodarski razvoj; — perspektivni kulturni razvoj; — perspektivni komunalni razvoj; — perspektivni razvoj področja mestnega vozlišča. • 7. Sinteza. 8. Generalni urbanistični načrt: — osnove prometa; — namembnost površin (coning); — vodnogospodarske in komunal ne ureditve. Kot je razvidno iz navedenega seznama nalog, je že izdelan ali pa v izdelavi določeni del teli nalog. Ta del predstavlja v nekem smislu izhodišče za nadaljnje delo in zato predlagamo, da ga Mestni svet sprejme kot del tega poročila. Najosnovnejši elaborat s tem v zvezi predstavlja poročilu priloženi piedlog formulacije osnovne zazidalne politike za mestno območje. NAČELA ZAZIDALNE POLITIKE Zu izdelavo elementov generalnega urbanističnega načrta je v konkretnih ljubljanskih pogojih predvsem pomembna naslednja odločitev — ali usmeriti-razvoj mesta v koncentričnih krogih, izhajajoč iz središča mestu, ali pa radialno tako, da prvenstveno rekonstruiramo in razvijamo obstoječe mestno središče in krake ob tako imenovanih cestah vpadnicah. Po presoji/ izvršeni v nadaljevanju, se kaže druga rešitev kot izrazito ustreznejša. Pomanjkanje enotnih, urbanistično dokumentiranih okvirnih smernic razvoja območij mesta Ljubljane, izredna intcnživifost izgradnje mestnega prostora, povzročajo nujnost, da mesto čimprej te smernice dobi. Od leta 1056 se mesto sicer izgrajuje po smernicah, utemeljenih z zakonom o ožjih gradbenih okoliših, vendar je bil tu odlok sprejet z namenom, da določa okvirne smernice razvoja zu dobo dveh let. Grafični prikaz zazidalne politike Ljubljane omejuje mestna območju, namenjena za gradnjo v prihodnosti, in daje okvirne smernice zn gradnjo na teh območjih v smislu višine gradnje. Jeseni leta 1956 je komisija za ureditev regulacijskih območij pri Svetu za urbanizem okrajnega ljudskega odbora Ljubljana izdala navodilo zn pripravo odloka o zazidalnih območjih ObLO. Nn podlagi tčh navodil so posamezne ljubljanske občine izdelale predlog odlokov O ožjih gradbenih okoliših, ki jih jr komisija pri Svetu zu urbanizem sprejela 18. XII. 1956. Odloki posameznih občin so po navodilu zajeli območju za perspektivo dveh let. Odlok o ožjih gradbenih okoliših še danes (5 let po odobritvi) služi kot osnova za smernice pri izgradnji mestnega prostora. Odloki o ožjih gradbenih okoliših so bili napravljeni po principu parcialnega reševanja posameznih občin. Metoda določanja namembnosti posameznih površin se je največkrat oprijemala principa povečanja rksisientnih površin določene namembnosti. Po analiz! območij, ki jih posamezni odloki obravnavajo, ugotovimo, da so mnogokrat za perspektivne zazidalne površine določene tudi površine, ki so komunalno slabo ali sploh neopremljene. Gradnje na takih območjih so ekonomsko zahtevne in neupravičene, ne zagotavljajo osnovnega bivalnega standarda. Milen ja smo da je treba preveriti območja ožjih gradbenih okolišev predvsem s tega vidika in jih omejiti nn območja, ki bivalni standard v največji meri zagotavljajo Decembra 1957. leta je bil izdelan urbanistični program Ljubljane. Vsestranska analiza mestnega prostora v programu se zdi. kot dn ni vplivala na rezultate, ki jih skušo podati. (Urbanistični program Ljubljane VI 3 A, VI 3 B, VI 4, VI 5.) Podrobnejša študija in analiza okvirnih smernic perspektivnega razvoja privede do ugotovitve: — da so bili iz obravnavanega okviru izločeni veliki predeli mestnih območij, ki so intenzivno naseljeni (del Bežigrada, del Šiške, del Most). Perspektivni načrt jim odreja status jzvenmestnih območij (tako imenovane periferije). Perspektivni načrt načenja precejšnja nova območja, ki so danes komunalno povsem neopremljena (severno od Savskega naselja, med kamniško in gorenjsko progo južno od Litostroju). Dosedanji naravni razvoj in izrazita težnja radialnega naseljevanja ob glavnih prometnih smereh nista vzeta kot odločujoči faktor .perspektivnega razvoja. Perspektivni načrt v severnem delu mestnega območja uvaja koncentričen koncept razporeditve naseljenosti; — da je za velik del mestnega območja vzet zu osnovo odlok o ožjih gradbenih okoliših, s čimer metodo parcialnega reševanja, uporabljeno v odlokih, priznavamo tudi kot metodo za reševanje celote, kar je za skladen, načrten in racionalen razvoj mesta nevzdržno. Izgradnja mestnega prostora mora biti podvržena kompleksnemu gledanju celote, enotnim vidikom in Kriterijem obravnavanja mestne aglomeracije. Le tako bomo zagotovili organsko rast mesta po načelih urbanistično - ekonomske dispozicije prostora. Deccrubra 1958 je bil izdan zvezni zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. list FLRJ št. 52/58). Na tej podlagi so posamezne občine izdelale okvirne predloge za nacionalizacijo gradbenih zemljišč za dobo 30 let. Predlagane površine niso slonele na urbanistični dokumentaciji, zato so v precejšnjem delu zajeta območja urbanistično neperspektivna. Nacionalizirana zemljišča, ki so urbanistično perspektivna, morajo biti urbanistično dokumentirana. Poznavanje dosedanjega naravnega razvoja mesta, izrazite težnje naseljevanja ob glavnih prometnih smereh in analiz pogojev v mestnem prostoru iz urbanističnega programa Ljubljane na eni in poskusa načrtovanja koncentričnega razvoja na drugi strani kaže nn nujnost urbanistične analize lastnosti radialnega in koncentričnega koncepta organizacije prostora. Zaradi navedenega predlagamo v sprejetje naslednja načela zazidalne politike Iz. dosedanjega razvoja mesta. Iz analiz pogojev v mestnem prostoru po urbanističnem programu Ljubljane in urbanistične analize lastnosti konceptov prostora ugotavljamo. da je pravilno edino tako obravnavanje mestnega prostora, ki nudi optimalno možnost razvoja po načelih urbanistično ekonomske dispozicije prostora. Kot prva podloga za skladen in enoten razvoj celotnega mestnega urbanizma naj služi element grafičnega prikaza zazidalne politike mestnih območij Ljubljani-. Predlog predstavlja: 1. mejo območij z izrazito mestnim značajem (torej osnovo za redukcijo in korekturo območij odloku o gradbenih okoliših); 2. osnovno orientacijo posameznim mestnim občinam zn načrtno izgradnjo omejenegn mestnega prostoru v smislu višine gradnje. Grafični prikaz zazidalne politiko mesta Ljubljane vsebuje dve podlogi: a) potencialno mestno območje Ljubljane zu ca. 220.000 prebivalcev. V urbanističnem programu Ljubljane je ugotovljen številčni porast mestnega prebivalstva za dobo naslednjih 30 let na ca. 220.000 prebivalcev; b) potencialno mestno območje Ljubljane zn eu. 300.000 prebivalcev. V tej podlogi je nakazana možna daljša perspektiva mestnega območju ob pogoju, da ne načenjamo komunalno popolnoma neopremljenih območij, V grafičnem prikazu zazidalne politike so odrejena območja nizke zazidave, območja srednje visoke zazidave, območja visoke zazidave in območja industrijo. Vzdolž mestne hitre ceste imajo posamezni pasovi sledeče širine: pas visoke zazidave 100 m, pas srednje visoke zazidave 200 m, pas nizke zazidave jv različno širok, odreja ga sam grafični prikaz. Navedene širine veljajo zu severna območja Ljubljane skoraj dosledno, tu terenske prilike to dovoljujejo (Šišku, Bežigrad, Moste), v južnem območju Ljubljane, kjer je nosilnost tal drugačna (manjša) so določilu višin prilagojena. Zunanja meja zazidave je obenem meja območja z izrazito mestnim značajem. Gradnja na mestnem območju noj se orientira v te komplekse: a) območje nizke zazidave: v območju načeloma gradimo zgradbe višin pt + 0 (pritličje + 0; ul + 1 etaža (pritličje + 1 etaža). Kletni prostori so ul! pod ali nad nivojem terena (odvisno od lokalnih terenskih prilik — burjunskn tlu. prodnata tja): b) območja srednje visoke zazidave: v območju načeloma gradimo zgradbe višin pt + 2 etaži do pt + 4 etaže (pritličje + 2 etaži do pritličja + 4 etaže), kar je zgornja meja po veljavnih predpisih dovoljene gradnje brez osebnega dvigala. Kletni prostori so pod ali nad nivojem terena (odvisno od lokalnih terenskih prilik); e) območje visoke zazidave: v območju načeloma grodiino zgradbe višin pt + 5 etaž in navzgor (pritličje -L 5 etaž in navzgor). Iz- brana višina v tem območju jc od-rejcnu z. ekonomskim in tehničnim pokazateljem gradnje. Kletni prostori sežejo do maksimalno 1 m nad nivojem terenu. V delno že izgrajenih območjih gornji predpisi pomenijo sledečo klavzulo: vsaka novogradnja mora dosegati višino in značaj, definiran z okvirnim višinskim razponom območja, v katerem leži. Določila pod f»), b), c) so obvezna, v posebnih primerih spremenljiva le z odobritvijo in soglasjem okrajnega zavoda za urbanizem OLO Ljubljana: č) območja — Višina industrijske gradnje ne more hiti predpisana, odvisna je od optimalnih potreb funkcionalnosti in ekonomik6 obratovanju obravnavane vrste industrije, zato je grafični prikaz na-čeloma ne predpisuje izjema je l6 trak visoke zazidave ob glavnih prometnih smereh. V to cono sc hod0 orientirale predvsem upravno poslovne zgradbe obravnavanega industrijskega območja. Območju ožjega zelenega pns11 in rezervata vodovoda, odrejena z odlokom o ožjih gradbenih okoliših mestnih občin, ostanejo za sedaj nespremenjena. APROKS1MATIVNI PREDRAČUN STROŠKOV ZA IZDELAVO GENERALNEGA URBANISTIČNEGA NAČRTA Na podlagi v poročilu navedenega seznama potrebnih del v zvczl z. izdelavo generalnega urbanističnega načrta Ljubljane je Okraj111 zavod zu urbanizem izdelal apr®' ksimativni predračun stroškov za tn namen. Predračun jc izdelan z up°" rabo tablic zu obračunavanje urbanističnih programov in projektov )j’ na podlagi ponuijb, oz.jrotna delno' predračunov predvidenih kooperantov. Vanj so vneseni poleg stroške* zn izdelavo posameznih elaborate* tudi stroški za finansiranje dele posvetovalnih teles, ki jih ho v zvezi s posameznimi nalogami treh” formirati in konsultirati, ter stres* izpeljave posameznih upravnih P0” stopkov s tem v zvezi. Aproksimntlvnl predračun stroškov A. Cestna mreža območja Ljubljane (točke 1,—6. iz seznama) B. Ostali elementi generalnega urbanističnega načrta Ljubljane 1. Vloga mestnega prostora v gospod, razvoju LRS 2. Razvoj gospod, panog v vpliv, območja Ljubljane 3. Razvoj stanovanjskih področij 4. Razvoj komunalnega sistema (skupno s piometnimi rešitvami) 5. Razvoj družbeno izobraževalnega, kulturnega in zdravstvenega sistema 6. Razvoj mestnega jedra 7. Izdelava generalnega urbanističnega načrta Skupaj ca. 5,900.000 ^ - (6,000 000) ca. co. ca. cn. 7.000. 000 W 1.000. 000 < ” 4.000. 0001!” 5.000. 000 <*'" cn. 15.000.000 dl" 2.000. 000 d F 5.000. 000 <] 5,000.000 <0 ca. 50,000.000 d"1 ca. ca. ca. OSNUTEK ORGANIZACIJE IN NAČINA FINANSIRANJA Urbanistični program in generalni urbanistični načrt Ljubljane sta brez dvoma dokumenta, ki bosta izdelana zn skupne mestne potrebe. Zaradi tega je potrebno, dn se zn njuno izdelavo angažirajo finančna sredstva tako iz zneskov, predvidenih za urbanistično dokumentacijo pri Mestnem svetu, kot tudi iz ustreznih postavk, ki jih imajo v svojih predračunih predvideni ljudski odbori ljubljanskih mestnih občin. Po izdelanem delovnem načrtu bi pri pospešenem delu prišlo zu letošnje leto v poštev angažiranje cn. 60*/« predvidenih sredstev ali ca. 30,000.000 din. Pri tem je *»j*j Celokupni, zn letošnje leto P‘>,r* ,8 znesek, ki vključuje deloma že izvršena in obračunana d® 0 Sredstva, ki jih ima za izd**1' urbanistične dokumentacije Vr\t viden Mestni svet, so od tega *B®* bistveno manjša. Predlagamo, da Mesini svet1 t. obravnava in sprejme Pr ,(l). ni nproksimntivni predračun 6 ^ Škov kot orientacijsko postavko. ‘ . loči pa, da Okrajni zavod zn 11 .„1 nizom pripravi In sklene za *”^ posamezni del elaborata MS,r<’jjii' pogodbo s priloženo specifik1*' * , 2. imenuje družbeni organ |j,,i f ordinucijsko komisijo za ge,ie‘ ul urbanistični načrt), ki Iro usn,c •n vsklajeval delo pri izdelavi gen, urbanističnega načrta, in v času, do-.*er to ni izdelan, ukrepal ob po-Javu pomembnejših urbanističnih Vprašanj. la organ naj bi za čas do izde-lavo in sprejetja generalnega urbu-uističnega načrta izvajal naslednje naloge: . ~ Vodil in vsklajeval delo pri 'zdelavi gen. urban, načrtu in nje-KOvili sestavnih delov; ~~ kontroliral in po pooblastilu Mestnega sveta in ObLO ljubijanji™ občin vK V//-U in bo pripravljeno ljal( .et°*njem jx)lletju. rredslnv-«t6n. "*) ažurni prikaz zazidalnega log(|j11 in bo kot tako nujna pod-jekjjZa kakršnokoli planiranje, pro-Izlid.mlVi® flIi evidenco, obenem pa te « 1 ' material zn izdelavo kar-p^ih, 1/5000. bUfaZ; ,. *am<), da Mestni svet pri-elti), * JluIRkim odborom ljubljnn-kfil, jpnstnih občin, da po pogodbe^ 1 fi0 jih že prejele od okraj-TV ji za urbanizem, finan-t' delo za svoja območju. Svet za urbanizem OLO •Pliviio območje mesta Ljubljane Vk l Uvod ključe,, tn^ltorij, ki predstavlja zaderi, j .Organizem — kot v tem pri- -1 ^Usled zahteva enotno ]a°v L;< n° obravnavo vseh problema, r.Kt! v "j«‘m pojavljajo. Ljub-8<*daj upravno politično h ‘r' ziiv,'6 na, Pe< občin, od katerih J1®!?« r-^*Uajo *e velik del nemest- jn 'torija, potrebuje kot eno- ,fadel n_ 'V1!'." problemi povezan vlfI'to, keVvt f‘ .'*ev’ 'z katere bo ruz-Po m.i', ln katere kraje laliko )<>fr°jili s? vpIjavnih normah in h ^ali,nC,emo k h,r,*leinni,«razmerij v prostoru je Nhno“1,fna- ker vsebuje na P,>,, tanioP?' ^Čj,U ttiko raznoliko 0/?sto „ Z^Jni’' vl),ivov- tl" tel' je gočc uK"toviti, kateri ■meten ali najvažnejši. Tudi Ljubljana je tipičen primer mestu, ki je v novejši zgodovini šel skozi najrazličnejše spremembe. Te so njen tloris, zasnovo, prebivalstvo in gospodarstvo popolnoma predrugačile. Z analizo vseh momentov, ki so jo preoblikovali, in ob naslonitvi nu povojne uradne omejitve bomo skušali v naslednjem podati vplivno območje Ljubljane, to ie tisti predel ljubljanske kotline, ki po svojih značilnostih prav gotovo zasluži to ime. Pri tem ne mislimo zasledovati poti, ki bi nas pripeljala k točni m jiodrobni razmejitvi vasi, zaselkov, katastrskih občin ali parcel, ampak samo shematično- nakazati področje pod ncjiosrednim vplivom Ljubljane. Vzporedno z nalogo, določili vplivno območje mesta Ljubljane, smo poskušali prikazati s tremi pokazatelji, kakšen del uli delež posamezne' občine je ostal znotraj mestnih moja, in pa kakšni deli občin in njihovega gospodarskega potenciala ta predel sestavljajo. Kriteriji so: teritorialni, prebivalstveni in ekonomski. Pri proučevanju lč-tcli smo si zadali nalogo, ugotoviti procentne deleže udeležbe vsake občine, ki naj potem pomagajo razjasniti, v koliki meri bi občine sodelovale pri stroških, ki v okviru mestnega organizma nastopajo za skupne mestne potrebe. Utemeljitev: Pri prvem delu naloge — proučitvi vplivnega območja mesta Ljubljane smo uporabili vse kriterije, ki kažejo, v koliki meri in kam ji- urbanizacija oziroma mest-ni vpliv sploh segal. Kriteriji, ki smo jih pri tem upoštevali, so naslednji: — porast prebivalstva — posebno v letih 1948 do t%t; — jšoklicna struktura in odstotek neagrarnegu prebivalstva; — delovno mesto in odhajanje no kraj zaposlitve; — rast naselja in njegov izgled; — meje aktivnih linij mestnega prometa: - — območje komunalnih služb (vodovod, kanalizacija, razsvetljava, cestno uprava itd.). Pri tem po seveda nismo pozabili upoštevati tendence razvoja mesta ter njegovo zazidalno,politiko iti pa dosedanje administrativno - upravne In statistične meje. Pi>sebno te zadnje so nedvomno važne pri ugotavljanju novih meja. ki ne smejo odstopati ali prekiniti z dosedanjim stanjem. Ob analizi vseh naštetih vplivov se je |)okazalo, da ni vprašanje v vključitvi strnjenega, zazidanega predela, da pa problem postane poreč ob pritegnitvi obrobnih vasi in naselij v območje Ljubljane. Zelo jasne znake naglo napiedujoče urbanizacije in s tem brezpogojno vključitev v Ljubljano so pokazali predeli ob vseh vpadnicah — Šentvid z. Vižmarji, Črnuče, Polje—Zalog, Rudnik—Lavrica in Vič—Kozarje. Tu delež neugrarnih panog prevladuje z 80 ali še več odstotki, število prebivalstvu se je posebno po letu 1953 sila močno dvignilo (40 do 100«/.), pa tudi komunalne službe so ga že vključile, ali pa bodo to v najkrajšem času storile. Nekoliko drugačen značaj imajo naselja, ki potekajo med in vzporedno z. vpadnicami. To je skupina naselij ob Savi--Kleče—Zadobrova in Hrušica — Sostro ter Črna vas. Ta so. kljub temu. da leže nedaleč od Ljubljane, uspela v veliki meri obraniti nekdanji kmečki značaj, urbanizacija Je šla poleg njih ln sc jih komaj dotaknila. Zato posebno po zunanjem izgledu ne ustvarjajo vtisa naselja z mestnim značajem. Povojni se je pa tudi tu močno spremenila struktura prebivalstva. Agrarne panoge so izgubile na pomenu, vsakdanje odhajanje na delo izven domačega kraja je postalo vedno močnejši pojav. Ker ta delovna sila neposredno gravitira v nabližja industrijska področja, ie bilo nujno, da smo tudi to — tako imenovano zaledje — potegnili znotraj mestnih meja. V posebnih pogojih so se razvijala naselja nu severozahodnem predelu (Podutik, Glince, Dolnice. Dvor, Stanežiče), V vsa ta naselja je proces urbanizacije komaj segel, i Kljub -temu, da dajejo dosti velik delež ljudi v sosedna mestna področja, ie pa vseeno ostal pretežni del v kmetijstvu in domači obrti. Poklicna struktura, oddaljenost od mestu, pomanjkanje kakršnih koli komunalnih naprav, ki tja tudi v daljšem obdobju ne bodo segla, pa tudi meje, ki so doslej predstavljale Ljubljano (statistične), ves ta jirc-del izključujejo iz območja mesta. Po svoji strukturi bi v vplivno območje Ljubljane spadalo še naselje Tacen, edino, ki bi poleg že vključenih Črnuč še prišlo v poštev severno od Save. Ker bi se pa s tem že tako obširne meje mestnega jrod-ročja močno razširilo proti šmarni gori in že prišle na rob gravitacijske sfere Ljubljane, ki je povsod nekoliko širša od samega mesta. smo Tacen izpustili iz ožjega vplivnega področja. Predlog Glede na potrebo, da se meje Ljubljane ustalijo, da sc Ljubljani določi dokončna oblika in teritorij, znotraj katerega bo možno organizirati komunalno dejavnost, razviti komunalne in mestnemu organizmu ustrezajoče službe, ugotavljati število prebivalstva in točno določiti delež vsake občine pri skupnih stroških, predlagamo, da Mestni svet sprejme predložen predlog o obsegu vplivnega področja mesta Ljubljane, ki temelji nu prej ugotovljenih urbanističnih, upravno - administrativnih in historičnih momentih. Meja vplivnega območja mesta Ljubljane Sever: Od izhodišča severozahodno od Vižmarij in 500m zahodno od Tacna poteka meja po Savi, oziroma vzporedno z njo do sotočja z Ljubljanico. Preko Save gre le enkrat, ko zajame znotraj vplivnega območja Ljubljane jugovzhodni predel Rašice, Črnuče in zaselke Gmajno ter Podboršt, razen tega pa šo del črnuškega polja južno od Črnuč. Poleg teh naselij torej vključuje šo vse vasi ob Savi od Vižmarij ia Broda do Zadobrove. Vzhod: Vzhodna meja poteka od sotočja Save z Ljubljanico j>o Ljubljanici do Sostrega, mimo njega zavije nu Golovec in sc okrog Orel (preko kote 457) nadaljuje do Do lenjske ceste med Lavrico in Škofljico. Znotraj meje ostanejo vse vasi med Savo in Ljubljanico, potem naselju severno od Golovca (od Hrušice do Sostrega), na Golovcu izključi Orle in okoliške zaselke (Hrastarija. Srednja vas), vključi pa spet Rudnik in Lavrico. Jug: Od Lavrice poteku meja točno proti zahodu preko Barja, tako da zajame v svoje območje se Hauptmance, posamezne hiše ob Ižanski cesti, vso Črno vas, izključi Lipc, od tu j)u se nadaljuje proti severozahodu pri Podsmreki. Zahod: Od Tržaške ceste (Podsmreka—Brezovica) poteka meja preko nestrnjvnegn dela Podsmreke mimo Kozarij In Bokalcev na Uti-skn brila, preko njih in mimo Podutika pod Dobličami, mimo Gunceli na Savo. V Ljubljani ostane del 1 odsmrcke, Kozarje. Brdo, del Podutika in Gunc-1 je, izključi pa Glin-ee, Dolnice, Kamno gorico in drugi del Podutika. Predlagano vplivno območje mesta Ljubljane obsega 13.556ha ali 16,88% vse površine ljubljanskih občin. Znotraj meja prebiva po popisu piebivalstva dne 31. 111. 1961 164.156 prebivalcev ali 83,4% vsega prebivalstva na območju ljubljanskih občin, narodni dohodek na prebivalce znotraj označenih meja pa doseže po podatkih za leto 1960 70.450,000.000 dinarjev. Delei posameznih občin d mejah Ljubljane V okviru predlaganih meja so deleži posameznih občin močno različni. Naslednja tabela kaže, koliki del površine prebivalstva in dohodka mesta Ljubljane je sestavljen iz deležev posameznih občin. OMlaa Površin« Pr»3bivalnt%o Narodni dohodek Center 3,7% 26,3«/. 2% Bežigrad 13,7% 17,8% 15,1% Moste 28,3% 17,3% 12,9% Šiška 13,5% 20,0% 18.0% Vič 36,6% 18,6% 8,8% 100,0% 100,0% 100,0% Kot vidimo, že pri teli treh kriterijih nastopajo veliko nesorazmerja. Nu 3,7% površine v občini Center odpade kar 45,2% dohodka, do-Čim pa Vič, ki ima v Ljubljani več kot eno tretjino ozemlja, oelvurja samo 8,8% dohodka. Se večje so razlike pri teritorialnih in prebivalstvenih delih občin, ki spadajo v Ljubljano. Te nam prikazuje naslednja tabela: Občine Površina Prebivalstvo Narodni dohodek* Center 100.0% 100,0% 100,0% Bežigrad 46,0% 92,1% 92.1% Moste 23.5 •/. 88,1% 88,1% šiška 26,6% 88,1% 88,1% Vič 9,3% 58,2% 58.2«/. Ljubljana 16,88% 83,4% 83,4«/. * Narodni dohodek občin j, rnz«lt:ljcu na v.c prebivalce občine, pri_ naših navedbah pa je upoštevan lemo u»n.v Fviw.u j »v j kljub opominu sc zadrževati v plače dosegajo zneske, ki so s tem gostinskih lokalih preko dovoljene-odjokom predpisane za položaj taj- obralovalnega čnsa; . nika ljudskega odbora, če zasedajo to delovni) mesto uslužbenci z visoko strokovno izobrazbo. Višino položajne plače po tem členu določi na predlog tajnika pristojna komisija za uslužbenske zadevo. 5. člen Položajne plače predstojnikov zavodov občinskega ljudskega odbora se določijo po 2. točki 2.. člena 2. voziti z dvokolesom po pločnikih in parkih. * . III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 3. člen Prepovedano je: 1. neupravičeno opustiti popravi- la in odstranitev objektov In naprav v roku. ki ga je določil z od- z znaki; 6. pobijati ali streljati ptice, ki so koristno za uničevanje mrčesa, kakor to določa zakon o lovu; 7. puščati kokoši in druge živali na javne prostore in tuje vrtove in njive; 8. opustiti popravila vodovodnih naprav, kar povzroča preveliko uporabo vode; 9. zadrževanje otrok brez nadzorstva na prometnih krajih, za kar so odgovorni starši in osebe, katerim so otroci zaupani; 10. če je pri hiši hud pes, opustiti napis z opozorilom »Hud pes« na vidnem mestu. RAZPIS l| Ijana na podlagi sklepa, na seji dno 6. junija 1961 Svet za kmetijstvo In goz,dajyl Okrajnega ljudskega od 1x^8 IV. VARSTVO ZDRAVJA. SNAGE IN ČISTOČE 4. člen Prepovedano je: 1. kljub.opominu pristojnega občinskega organa opuščati ureditev in vzdrževanje smetišč, greznic ali odtočnih kanalov; 2. kljub opominu lastnika, hišnega sveta ali drugega stanovalca opustiti čiščenje stanovanjskih prostorov v skupni Uporabi, če je stanovanjske prostore ponesnažil sam uživalec stanovanja, član njegovo družine, njegov najemnik ali gost, za kar je odgovoren uživalec stanovanja. razpisuje mesto direktorja Zavoda za yPre' tjanje zelenega pasu Ljunlp1'* Pogojil gozdarski Inženir, g«zl]a;! ski tehnik ali pa oseba t dah prakso. J Prošnje za razpisano >I,eS|J opremljene z življenjepisom, jo y, žiti pri Oddelku za gospoclaf*1., OTO Ljubljana, Mačkova I, s0,; št. 96/1U v 15 dneh po objavi f9],; piša v »Glasniku«, uradnem vos’1 ku okraju Ljubljana. Svet J za kmetijstvo in gozdar* OLO VSKIUN 4 Vabilo na IV aojo Mostnega Poročilo o pripravah za izdelavo V,,/ rut n ega urban is ličnega načrta I.. j uP*J Vplivno območjo mesta Ljubljano- i,, 569 Odlok o določitvi položajnih plač »mj, bencor upravnih organov občine Ypji 170. Odlok o javnem redu in miru 0 Hibiiitft. Razpis mesta direktorja upravljanje zeluiioga pasu LjublJ* Zaključni' račun »ELEKTROSTROJNEGA OBRTNEGA OBRATA* Borovnica Podjetje Je dosegi? v letu 195» 15,629.340 din celotnega dohodka, dohodka lev pa 8,764.651 din. Delitev dohodka Je bila Izvršena bo pavšalni osnovi, 1 pisaril t odločbo ObLO Borovnica. ,,i AKTIVA BILANCA na dan II. decembra 1959 Za p št Naziv postavke A Osnovna iredstva l Osnovna sredstva 1 Denarna sredstva osnovnih sredstev B Sredstva skupna porabe Sredstva skupne porabe “:ubne Denarna sredstva 4kut porabe C Obratna sredstva 5 Skupno obratna sredstva D izločena sredstva t Denarha sredstva rezervnega sklada In drugih skladov t. penama sredstva neraz 'porefenih Sredstev E Sredstva v obračano In druga aktiva' • Kupci ln druge terjatve 0 Drnca aktiva S k u p a J i Znesek v 000 din 4.607 165 BIJ 108 7.343 Zap št Naziv postovke Viri osnovnih sredstev spal t Sklad osnovnih sredstev I Drugi viri osnovnih sredstev B Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 1 Drugi viri srcd"šiev skupne porabe C- Viri obratnih iredstev L Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih sredstev O Rezervni sklad In drugi skladi I., Rezervni sklad ln drugi skladi ' 8 Viri nerazporejenih sredstev B Viri sredstev v obračunu ln' druga pasiva #• Kratkoročni krediti za obratna sredstva te Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Druga naslva S It u p a) i Računovodja: Hribar Mira Predsednik DO: Žerjav Franc Dl reklo1"' Kržlč AntoO