tržiški tekstilec bombažna predilnica in tkalnica tržič LETO XXIII DECEMBER 1982 ŠTEVILKA 12 SPOŠTOVANE SODELAVKE IN SODELAVCI v-----------------------------------------------> Leto 1982 je za nami. Prišel je čas, ko se bomo zopet enkrat spomnili prehojene poti in ugotavljali kaj od željenega nam je uspelo uresničiti. Cilji, za katere smo se za letos dogovorili, so bili zelo smeli, ne pa tudi nedosegljivi. Spomniti se pa moramo, da takrat še nismo poznali vseh težav, s katerimi smo se kasneje srečevali. Ukrepi za utrditev gospodarskega položaja Jugoslavije v svetu, ki so bili sprejeti spomladi in v začetku poletja, so bili nujni, toda kot taki nepričakovani. Ko smo pričeli ocenjevati naše možnosti v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja, smo spoznali, da moramo spremeniti že uveljavljen koncept poslovanja in poiskati rešitve, ki nam bodo trajneje zagotavljale dobre poslovne rezultate. Poudariti je treba, da smo ocenjevali realno ter tako tudi v tej situaciji ravnali. To je pomembno zato, ker bi nas nerealne usmeritve vodile v drugačne probleme in bi pogojevale razna odstopanja od začrtanega. V tem trenutku lahko trdimo, da smo svoje naloge opravili in s tem pokazali našo delovno in ustvarjalno sposobnost za dosego zastavljenih ciljev. Zavedati se pa moramo, da ta pot ni bila lahka. Zahtevala je iz- jemne napore nas vseh, posebno pa tistih, ki so ob slabših pogojih morali dosegati boljše rezultate. To pa kaže na razumevanje, da lahko le s skupnimi prizadevanji dosežemo zadano ter da so rezultati odvisni le od našega dela. Toda Novo leto ni prelom. Ko se obme leto, se delo ne začenja znova. Začenjamo le zasledovati načrte, ki smo jih za to leto postavili. Ti pa so zahtevnejši kot letošnji. Zahtevnejši in težje dosegljivi, saj bodo pogoji za poslovanje še težji. Zato je nujno, da tisto, za kar smo se dogovorili, brezpogojno uresničimo. Izdelovanje tkanin iz steklenih in drugih specialnih prej ter prehod na višjo stopnjo konfekcioniranja bo moralo biti le prvi korak naše razvojne usmeritve. Prepričan sem, da nam bo to uspelo. Garancija je dosedanje delo, saj ste pokazali veliko pripravljenost, ko je potreba za še več in bolje delati. Za ta vaš večji trud in razumevanje se vam moji sodelavci in jaz zahvaljujemo. Vam in svojcem pa želimo srečno, uspeha polno Novo leto. Direktor DO dipl. eoe. Josip Eržen Srečno novo leto 1983 ^_________________________> USPEL REFERENDUM V četrtek, 25. novembra je bil v naši delovni organizaciji izveden referendum, na katerem smo potrjevali spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju stano- vanj in kreditov, spremembe in dopolnitve SaS o združitvi TOZD v DO, spremembe in dopolnitve pravilnika o skupnih osnovah za delitev sredstev za OD in skupno porabo, v TOZD Konfekcija pa še Statut TOZD. Glasovanje je v redu potakalo. Udeležba je bila dobra, po posameznih temeljnih organizacijah pa je bila sledeča: TOZD Predilnica 83,8%, TOZD Tkalnica 86,5%, TOZD Oplemenitilnica 89,9%, TOZD Konfekcija 87,1%, DSSS 84,6%. Posamezni samoupravni akti oz. spremembe in dopolnitve so bili sprejeti tako kot kaže spodnja tabela: SSA TOZD, DSSS Spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju stanovanj in kreditov Spremembe in dop. SaS o združitvi TOZD v DO Spremembe in dop. pravilnika o skup. osnovah za del. sr. za OD in SP Statut TOZD Konfekcija ZA PROTI ZA PROTI ZA PROTI ZA PROTI PREDILNICA TKALNICA OPLEMENIT. KONFEKCIJA DSSS 72.3 % 78.3 % 76.4 % 82,9 % 73,9% 8 % 4,1 % 8,9 % 0,5 % 9,1% 68,9 % 74.5 % 79,8 % 77.6 % 9.7 % 5,4 % 6.7 % 3,3 % 68 % 79,7 % 75,3 % 80,9 % 73,5 % 11,4% 1,9 % 1,1 % 2.4 % 9.5 % 78,1 % 4,3% Tudi v TOZD Konfekcija komisija ni imela težkega dela, udeležba zaposlenih v tej temeljni organizaciji je bila 87,1 % Udeležba na referendumu v TOZD Oplemenitilnica je bila skoraj 90-odstotna VOLILI SMO NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE V mesecu decembru je potekel mandat dosedanjim samoupravnim organom, zato so bile razpisane volitve v nove samoupravne organe. UDELEŽBA TOZD Predilnica Volitve so bile 16. decembra, v posamezne samoupravne organe pa so bili izvoljeni naslednji naši sodelavci: Za ZUNANJA ČLANA DISCIPLINSKE KOMISIJE TOZD sta izvoljena: 1. Bobič Lado 2. Plesničar Darko Posamezni kandidati za SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZD so dobili naslednje število glasov: 1. Cvek Ana 145 glasov 2. Frantar Ciril 156 glasov 3. Klemenc Rezka 155 glasov 4. Lončar Janez 167 glasov 5. Rugovac Zečir 133 glasov 6. Srečnik Brigita 150 glasov 7. Valjavec Anica 150 glasov 8. Zrim Janez 150 glasov V SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZD so izvoljeni: 1. Lončar Janez 2. Frantar Ciril 3. Klemenc Rezka 4. Srečnik Brigita 5. Valjavec Anica 6. Zrim Janez 7. Cvek Ana Število volil. % uprav. Število glasov % Število nevelj. glasov Odsotni opr. % neopr. % 234 100 199 85,57 13 6,63 29 12,47 6 2,58 REZULTAT VOLITEV Posamezni kandidati za DISCIPLINSKO KOMISIJO TOZD so dobili naslednje število glasov: 1. Blažič Alojz 2. Kokalj Francka 3. Kuduzovič Anda 4. Mali Magda 5. Mali Marjan 6. NunarJana 7. Petrovič Alojz 163 glasov 153 glasov 117 glasov 152 glasov 162 glasov 142 glasov 113 glasov V DISCIPLINSKO KOMISIJO TOZD so izvoljeni: 1. Blažič Alojz 2. Mali Marjan 3. Kokalj Francka 4. Mali Magda 5. Nunar Jana 6. Kuduzovič Anda ZUNANJA ČLANA DISCIPLINSKE KOMISIJE TOZD sta dobila naslednje število glasov: 1. Bobič Lado 120 glasov 2. Plesničar Darko 129 glasov V TOZD Predilnica je prišlo na volišče 199 zaposlenih ali 85,6 % Število volil. % uprav. Število glasov % Število nevelj. glasov % Odsotni opr. % neopr. % 370 100 319 86,13 REZULTAT VOLITEV Posamezni kandidati za DISCIPLINSKO KOMISIJO TOZD so dobili naslednje število glasov: 1. Cmrečnjak Esma 143 glasov 2. Dolenec Ivan 3. 4. 5. 6. 7. Gramc Stane Hvala Anton Kovačevič Kati Ropret Ciril Sukalo Zora 8. Valjavec Anica I V DISCIPLINSKO TOZD so izvoljeni: 198 glasov 215 glasov 214 glasov 196 glasov 197 glasov 255 glasov 154 glasov KOMISIJO 4 1,28 48 12,96 3 0,81 Za ZUNANJA ČLANA DISCIPLINSKE KOMISIJE TOZD sta izvoljena: 1. Stanjko Franc 2. Plajbes Branko Posamezni kandidati za SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZD, so dobili naslednje število glasov: Dolenec Ivan Gramc Stane Hvala Anton Kovačevič Kati Ropret Ciril Sukalo Zora 1. Bergant Cvetka 2. Draksler Marija 3. Janc Cvetka 4. Jerič Nevenka 5. Neme Breda 6. Repinc Edi 7. Ropret Igor 8. Šparovec Pavla 268 glasov 254 glasov 270 glasov 223 glasov 266 glasov 261 glasov 264 glasov 231 glasov ZUNANJA ČLANA DISCIPLINSKE KOMISIJE TOZD sta dobila naslednje število glasov: 1. Stanjko Franc 212 glasov 2. Plajbes Branko 222 glasov V SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZD so izvoljeni: 1. Bergant Cvetka 2. Draksler Marija 3. Janc Cvetka 4. Neme Breda 5. Repinc Edi 6. Ropret Igor 7. Šparovec Pavla Število volil. % uprav. Število glasov % Število nevelj. glasov % 87 100 77 88,55 10 13 8 9,20 2,30 REZULTAT VOLITEV Posamezni kandidati za DISCIPLINSKO KOMISIJO TOZD so dobili naslednje število glasov: 1. Božič Rudi 52 glasov 2. Čebron Alojz 56 glasov 3. Jolič Aleksa 50 glasov 4. Karamet Darko 51 glasov 5. Komadina Zdravko 52 glasov 6. Kralj Lucija 51 glasov 7. Žvab Rozka 40 glasov V DISCIPLINSKO TOZD so izvoljeni: 1. Čebron Alojz 2. Božič Rudi 3. Komadina Zdravko 4. Karamet Darko 5. Kralj Lucija 6. Jolič Aleksa KOMISIJO ZUNANJA ČLANA DISCIPLINSKE KOMISIJE TOZD sta dobila naslednje število glasov: 1. Štrukelj Franc 51 glasov 2. Krmelj Mirjana 51 glasov Za ZUNANJA ČLANA DISCIPLINSKE KOMISIJE TOZD sta izvoljena: 1. Štrukelj Franc 2. Krmelj Mirjana Posamezni kandidati za SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZD, so dobili naslednje število glasov: 1. Celcar Feliks 52 glasov 2. KrnjakJože 55 glasov 3. Laibacher Draga 55 glasov 4. Marinič Zvonko 51 glasov 5. Meglič Franc 57 glasov 6. Novkovič Marija 47 glasov 7. Nuhanovič Derviš 50 glasov 8. Zaplotnik Marta 46 glasov V SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZD so izvoljeni: 1. Celcar Feliks 2. Krnjak Jože UDELEŽBA TOZD Konfekcija 3. Laibacher Draga 4. Marinič Zvonko 5. Meglič Franc 6. Novkovič Marija 7. Nuhanovič Derviš Število volil. % uprav. Število ■ glasov % Število nevelj. glasov % opr. Odsotni % neopr. % 21 100 183 87,84 9 4,95 27 12,96 REZULTAT VOLITEV Posamezni kandidati za disciplinsko komisijo TOZD so dobili naslednje število glasov: 1. Jezernik Mihaela 136 glasov 2. Kovačevič Marija 133 glasov 3. Komadina Dragica 124 glasov 4. Kuhar Dora 134 glasov 5. Meglič Bojana 136 glasov 6. Podrekar Marica 126 glasov 7. Marjanovič Martina 94 glasov 8. Šega Marta 92 glasov V DISCIPLINSKO KOMISIJO TOZD so izvoljeni: 1. Jezernik Mihaela 2. Meglič Bojana 3. Kuhar Dora 4. Kovačevič Marija 5. Komadina Dragica 6. Podrekar Marija ZUNANJA ČLANA DISCIPLINSKE KOMISIJE TOZD sta dobila naslednje število glasov: 1. Strniša Metka 2. Urbanc Peter Za ZUNANJA ČLANA DISCIPLINSKE KOMISIJE TOZD sta izvoljena: 1. Strniša Metka 2. Urbanc Peter Posamezni kandidati za SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZD so dobili naslednje število glasov: 1. Aljančič Anica 2. Hladnik Bojana 3. Hrovat Jožica 4. Knavs Marica 5. Kordiš Tončka 6. Lausegar Mojca 7. Longar Marinka 8. Pintarič Magda 9. Živanič Dobrila 122 glasov 146 glasov 137 glasov 116 glasov 130 glasov 121 glasov 130 glasov 113 glasov 89 glasov 138 glasov 146 glasov V SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO TOZD so izvoljeni: 1. Hladnik Bojana 2. Hrovat Jožica 3. Kordiš Tončka 4. Longar Marinka 5. Aljančič Anica 6. Lavsegar Mojca 7. Knavs Marica Delegate novih samoupravnih organov v TOZD Tkalnica je volilo 319 delavcev ali 86,1 % UDELEŽBA TOZD Oplemenitilnica Odsotni opr. % neopr. % Volilna komisija v TOZD Konfekcija je dobro opravila svojo nalogo UDELEŽBA DSSS Število volil. % uprav. Število glasov % Število nevelj. glasov % Odsotni opr. % neopr. % 306 100 276 91,08 REZULTAT VOLITEV: Posamezni kandidati za DELAVSKI SVET DSSS so dobili naslednje število glasov: 1. Ahačič Štefan 2. Vidmar Stane 3. Veselinovič Rado 4. Meglič Janko 5. Knific Ančka 6. Jaklič Lori 7. Babič Tea 190 glasov 70 glasov 186 glasov 188 glasov 128 glasov 133 glasov 123 glasov 9 3,33 26 8,58 4 1,3 8. Ahačič Marija 57 glasov 9. Dolžan Marjeta 199 glasov 10. Filipovič Dragica 60 glasov 11. Eler Zdenka 199 glasov 12. Valjavec Marko 179 glasov 13. Gradišar Nevenka 77 glasov 14. Debevc Francka 117 glasov 15. Srečnik Silvo 143 glasov 16. Hladnik Ivica 174 glasov 17. Blaži Vika 186 glasov 18. Repinc Tatjana 126 glasov VOLILI SMO NOVE SAMOUPRAVNE ORGANE (Nadaljevanje s 3, 19. Hotko Ivan, ml. 20. Povše Anton 21. Urbančnik Marj 22. Lang Vili, ml. 23. Meglič Jože 24. Bergant Alojz 25. Košir Albin 26. Meglič Franc 27. Kališnik Anton strani) 146 glasov 113 glasov an 183 glasov 73 glasov 171 glasov 83 glasov 189 glasov 178 glasov 127 glasov V DELAVSKI SVET DSSS so izvoljeni: 1. Ahačič Štefan 2. Veselinovič Rado 3. Meglič Janko 4. Jaklič Lori 5. Dolžan Marjeta 6. Eler Zdenka 7. Valjavec Marko 8. Srečnik Silvo 9. Hladnik Ivica 10. Blaži Vika 11. Hotko Ivan 12. Urbančnik Marjan 13. Meglič Jože 14. Košir Albin 15. Meglič Franc Posamezni kandidati za DISCIPLINSKO KOMISIJO DSSS so dobili naslednje število glasov: 1. Dolinar Marica 221 glasov 2. Hladnik Lovro 251 glasov 3. Horvat Miro 239 glasov 4. Ramičevič Nataša 180 glasov 5. Teran Slavko 237 glasov 6. Zavrl Vinko 208 glasov 7. Zupan Igor 214 glasov V DISCIPLINSKO KOMISIJO DSSS so izvoljeni: 1. Dolinar Marica 2. Hladnik Lovro 3. Horvat Miro 4. Teran Slavko 5. Zavrl Vinko 6. Zupan Igor ZUNANJA ČLANA DISCIPLINSKE KOMISIJE DSSS sta dobila naslednje število glasov: 1. Gros Marjan 216 glasov 2. Mozetič Tinka 203 glasov Za zunanja člana disciplinske komisije DSSS sta izvoljena: Volitve so potekale tako kot vedno — na glasovnicah je bilo treba obkrožiti delegate, za katere smo glasovali ter izpolnjene glasovnice oddati v skrinjice 1. Dobre Janez 2. Gregorc Franc 3. Gregorčič Milan 4. Klofutar Cveta 5. Omerovič Meri 6. Perko Vlasta 7. Potočnik Jelka 8. Ravbar Jože 237 glasov 227 glasov 226 glasov 245 glasov 174 glasov 246 glasov 243 glasov 187 glasov V SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO DSSS so izvoljeni: 1. Gros Marjan 2. Mozetič Tinka Posamezni kandidati za SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO DSSS so dobili naslednje število glasov: 1. Dobre Janez 2. Gregorc Franc 3. Gregorčič Milan 4. Klofutar Cveta 5. Perko Vlasta 6. Potočnik Jelka 7. Ravbar Jože Na volišču DSSS, v sejni dvorani, so volili delavci VEO in strokovnih služb. Udeležba je bila .91,1 % PROSLAVA OB 29. NOVEMBRU V počastitev rojstnega dne samoupravne, socialistične Jugoslavije je naša mladina tudi letos pripravila priložnostno proslavo. Skrbno pripravljenemu in kvalitetnemu programu je žal prisostvovalo le okrog 30 članov kolektiva GRANIČARJI NA OBISKU V 00 V okviru praznovanja 22. decembra — dneva JLA so obiskali našo delovno organizacijo graničarji obmejnih karavl iz Ljubelja in Medvodij. Z zanimanjem so si ogledali proizvodni proces, po ogledu pa smo se z njimi zadržali v krajšem razgovoru. Ob tej priliki jih je pozdravil ter jim čestital k prazniku tudi direktor DO tov. Eržen FOTO VEST Pred nekaj tedni smo dobili v DO novo vozilo — osebni avto LADA 1300 S. Vozilo bo nadomestilo odsluženo Volgo. Do izteka garancijskega roka bodo z njim upravljali poklicni vozniki. Nabavna cena vozila, skupno z davkom in stroški registracije, je nekaj več kot 300.000 din. V LETU 1983 Sl ŽELIM ... V______________________ Spet je tu Novo leto. Po številu dni takšno kot večina dosedanjih, a za vsakega od nas drugačno od prejšnjih let. Poznavalci sedanjega trenutka razvoja naše družbe menijo, da bo leto 1983 težje od iztekajočega se 1982. leta. V mednarodnih odnosih vse večje zaostrovanje hladne vojne ne vliva upanja na skorajšnjo zmago sožitja med narodi. In ob vseh teh dejstvih si vsakdo od nas ob novoletni zdravici želi marsikaj — od želja za uspeh nas vseh, pa do skritih osebnih upov. In kaj si želimo delavci v BPT? Z novinarsko beležko, ošiljenim svinčnikom ter fotoaparatom smo se podali po delovni organizaciji ter sogovornikom zastavili kratko in jedrnato vprašanje: Kaj si želite v letu 1983? MARIJA LAPANJA iz TOZD Predilnica: »Predvsem si želim veliko uspehov, zlasti delovnih, da bi nam bilo življenje lepše. Vse bolj se mi bliža upokojitev in v prihodnjem letu se bom poslovila od kolektiva. Zato si tembolj želim, da bi se na vseh področjih vsi delavci bolj izkazali, prav tako pa tudi organizacija za delavce. Prav bi tudi bilo, da bi bil naš kolektiv bolj kolektiv v pravem pomenu besede, da bi bili skupaj tudi na raznih srečanjih in družabnih oblikah.« FRANC TIŠLER iz TOZD Tkalnica: »Leto 1983 bo zame nekako prelomno v življenju, kajti v zadnjih dneh 1983. leta odhajam v pokoj. Na eni strani bom počitka doma vesel, obenem pa bom pogrešal krog sodelavcev, ki jim v prihodnjem in vseh naslednjih letih želim vse najboljše. Ob tem si želim, da bi v letu 1983 bilo vsaj tako kot doslej ter da bi nas pustili v miru delati in samoupravljati. Kot vsakdo v mojih letih seveda upam tudi na zdravje, dobro voljo ter medsebojno razumevanje.« MUHAREMA DELIČ iz TOZD Tkalnica: »Ob tem, da si najbolj želim zdravja, upam tudi na to, da bodo v letu 1983 naši osebni dohodki boljši ter da bomo živeli bolje. V tovarni si želim zlasti to, da bo dovolj dela in da bomo z dobro prejo lahko delali kvalitetno osnovo. Tako kot moje sodelavke in sodelavci pa si želim tudi to, da nam leto 1983. končno le prinese nov sno-valni stroj, da bomo povečali produktivnost in kvaliteto dela.« MARIJA VODNIK iz TOZD Tkalnica: »Najbolj bom vesela, če bi bilo leto 1983 vsaj tako uspešno ter srečno kot minulo 1982. Želim si, da bi bilo za vse dovolj dela in da se proizvodnja ne ustavi, kajti najhuje je, če zmanjka dela. V letu 1983 si želim več konkretnega organizacijskega pristopa k organizirani rekreaciji v našem kolektivu, kajti to dejavnost močno pogrešam. Seveda pa si predvsem in najbolj želim zdravja in sreče.« KATARINA HOČEVAR iz TOŽI) Tkalnica: »Želim, da bi bili srečni ter da bi ne bilo takšne draginje, ko naši osebni dohodki sploh ne dohajajo več rastočih cen. Želim si delo brez nezgod ter da bi se v manjši gneči vozili na delo in z dela na Jesenice.« DRAŠKO PLAVŠIČ iz TOZD Tkalnica: »Delavci imamo veliko želja, a ob njih vemo tudi to, da se ne bodo vse uresničile. Želim si predvsem mir v svetu in doma, manj podražitev ter več takšnih stabilizacijskih ukrepov, da bomo delavci lažje zadihali ob boljših delov- nih in življenjskih pogojih. Moja čisto osebna želja pa je, da bi bil zdrav ter da bi lahko delal.« KATICA MATIJAŠEVIĆ iz TOZD Predilnica: »Le to si želim, da bi v letu 1983 bilo malo bolje kot v letu 1982. Vem, da to. ne bo enostavno — a vsi skupaj in vsak zase moramo upati, da nam bo bolje in lepše. Ob tej želji za dobro vseh in vsakega so vse druge, majhne osebne želje, nepomembne.« JOŽE NOVAK iz TOZD Oplemenitilnica: »Če bo šlo v letu 1983 vsaj tako kot letos, bo kar v redu. Najbolj vredno bo zdravje doma v družini ter dovolj dela v tovarni.« DARKA ZALOKAR iz TOZD Oplemenitilnica: »Želim, da bi leto 1983 srečno preživeli ter v 365 dneh (Nadaljevanje na ß. strani) r r V LETU 1983 Sl ŽELIM (Nadaljevanje s 5. strani) naredili čim več ter naše izdelke kar najbolje prodali. Tudi v 1983. letu si želim, da bi se v kolektivu dobro razumeli, si medsebojno pomagali in svetovali. Prav pa bi bilo, če bi prihodnje leto v celoti bilo vsaj malo boljše kot leto 1982.« JOSIP KRNJAK iz TOZD Oplemenitilnica: »Zlasti pomembno se mi zdi, da bi delo dobro potekalo, varno in brez nezgod. V službi si želim, da bi se obljubljene izboljšave malce bolj hitro izvajale v dobro delavcev. Kot vsakdo pa si iskreno želim vse najboljše doma in v tovarni.« ANGELCA BOHINJC iz TOZD Konfekcija: »Najbolj si želim normalnega poteka proizvodnje ter ustvarjanje dohodka v takšnih pogojih kot doslej. Vsekakor bo leto 1983 za nas v TOZD Konfekcija težje in tako kot sodelavke in sodelavci si želim dobrega dela pod novim vodstvom. Osebno pa si želim, da bi cene končno začele rasti malo počasneje ter da bi jih z osebnimi dohodki dohajali.« MARIJA SMOLEJ iz TOZD Predilnica: »Najbolj si želim zdravja. Menim, da je človeku zdravje najdragocenejše ter da ob bolezni v družini tudi sreča splahni. Glede dela v tovarni pa si želim, da ne bi bilo treba delati ponoči. Troizmen-sko delo me izredno utruja in slabi, zato si želim, da bi ga ukinili. Želim si tudi to, da bi varno delala, brez nezgod.« JOŽICA HROVAT iz TOZD konfekcija: »Želim si, da bi v letu 1983 ostalo tako kot doslej, da bi le ne bilo slabše. Če bo tudi leto 1983 minilo kot vsa doslej, ob delu, zdravju in razumevanju, bomo čez dvanajst mesecev lahko veseli in zadovoljni.« Želje naših naključno izbranih sogovornic in sogovornikov so si precej podobne. Vsem skupaj —■ tistim, ki ste za naše glasilo zaupali svoje želje in tistim, ki želje le prebirate — želimo srečno, zadovoljno in uspešno leto 1983! Pripravila : J. F. in -mv DTM V PREBOLDU Društvo tekstilnih mojstrov ima v svojem delovnem programu med drugim tudi strokovne ekskurzije v tekstilne delovne organizacije. Eno takih je društvo organiziralo v soboto, 4. decembra in sicer v tekstilno tovarno v Prebold. Ekskurzije se je udeležilo 33 članov društva, ki so si pod strokovnim vodstvom ogledali proizvodne prostore — predilnico, tkalnico, belilnico, barvarno, tiskarno in konfekcijo. Zanimive so bile primerjave z našo delovno organizacijo tako na področju strojnega parka kot tudi na področju organizacije dela. Precejšen interes je bil pri ogledu oddelka, kjer izdelujejo ženske nogavice, saj je ta del proizvodnje za tržiške tekstilce nekaj, kar ni mogoče videti vsak dan in zato toliko bolj zanimiv. Udeleženci ekskurzije so si ogledali tudi kotlarno, v kateri proizvedejo 80 % tovarniških potreb po električni energiji. Po končanem ogledu je sledil razgovor, kjer ni manjkalo vprašanj vseh vrst, tako iz področja delovanja društev kot tudi iz same proizvodnje ter rezultatov poslovanja tega 1500-članskega kolektiva, o katerem je podrobneje spregovoril predsednik njihovega društva inženirjev in tehnikov, ki je opisal zgodovinski razvoj njihove DO. Tako ogled, kot tudi razgovor sta bila za vse izredno zanimiva in koristna, če pa se upošteva še to, da so bili obiskovalci res prisrčno sprejeti in pogoščeni, potem je brez dvoma ekskurzija dobro uspela. Zato je želja članov društva, da bi bilo takih ekskurzij več in da bi bila udeležba na njih večja kot tokrat, saj so take oblike izmenjave izkušenj nadvse koristne. OBVESTILO Člane kolektiva obveščamo, da bo plan delovnih dni za leto 1983 objavljen v januarski številki T ekstilca. _ \ Dopisujte svoje glasilo _____________J »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: predsednik Lauseger Vili, člani Anderle Libor, Perko Vili, Kraševec Ana, Cerar FVanc, Kogoj Meta, Janc Anica, Zupan Marija, Eler Zdenka, Stritih Zelenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka. PRIZNANJA ZA 25 LET DELA V BPT Že vrsto let prejemajo ob koncu leta člani kolektiva, ki so v BPT 25 let, priznanja v obliki ročnih ur z vgraviranimi inicialkami. Tudi letos je bilo tako. Deseta svečana podelitev priznanj je bila v petek, 17. decembra v prostorih nad avtobusno postajo. Tokrat je priznanja prejelo 38 članov kolektiva. Na priložnostni svečanosti je najprej spregovoril predsednik Konference OOS BPT Stane Oman, ki je jubilante pozdravil, jim čestital ter ob tem poudaril, da so lahko vzgled mlajšim članom kolektiva, saj so ostali zvesti delovni organizaciji polnih 25 let, izrazil pa je tudi željo, da bi taki ostali tudi v bodoče. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so sodelovali harmonikar Tine Jakšič, citraš Marjan Zupančič in recitatorki Lidija Fornazarič ter Tatjana Matovič, je dolgoletnim članom kolektiva spregovoril direktor delovne organizacije dipl. eoe. Josip Eržen. Dejal je, da 25 let dela v istem kolektivu ni kratka doba, saj pomeni kar tretjino življenja, zato je bila potrebna vztrajnost in resnična pripadnost delovni organizaciji, posebno še, ker so se v teh dolgih letih zvrstili dobri in slabi časi. Omenil je priznanja, ki kot skromno darilce niso nadomestilo za vloženo delo in trud, temveč le kot spomin na jubilej in na 25 let dela v BPT. Ob koncu je vsem jubilantom čestital, se jim zahvalil za dosedanje delo ter izrazil željo, da bi tudi naprej ostali zvesti sodelavci. Priznanja so prejeli: Iz TOZD Predilnica: Marija Bodlaj, Verona Drobnič, Renata Hrnčič, Alojzija Ku- har, Alojzija Ovsenek, Ana Pogačnik, Ana Smukovič, Ana Škaper, Marija Toporiš. TOZD Tkalnica: Nada Bohinc, Ana Gojšič, Vilijem Gros, Ana Kraševec, Andrej Kristan, Vilijem Lauseger, Marija Oman, Danica Rebolj, Anton Rupar, Marija Vodnik, Jožefa Ropret. TOZD Konfekcija: Ana Aljančič, Ivanka Dolžan, Hedvika Draksler, Mihaela Jezernik, Marija Kryštufek, Terezija Kuhar, Ljudmila Mežnar, Magda Pintarič, Stanislava Radon, Marija Seiko, Marija Tišler. DS-VEO: Milan Dobrin, Ignac Urbanc, Vinko Zavrl, Jožef Žnidaršič. DSSS: Marta Jančič, Cvetka Žepič. Jubilantom je najprej spregovoril predsednik Konference OOS BPT tov. Oman V kulturnem programu sta poleg harmonikarja Tineta Jakšiča in citraša Marjana Zupančiča sodelovali recitatorki Lidija Fornazarič in Tatjana Matovič PRIŠLI — ODŠLI NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE V mesecu novembru in decembru so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD PREDILNICA Knaflič Milena Bogojevič Bosiljka Hral Luca Vasič Gordana Sefič Hajra Ramič Sebira TOZD TKALNICA Malovčič Fatima Tomazin Suzana Alagič Mevla Mišič Goran Marič Janja V istem času so iz delovne organizacije odšli naslednji delavci: Upokojitev Rebernik Marija Čandrak lika, zaposlena v TOZD Konfekcija, se je pri delu na vezilnem avtomatu vbodla v kazalec desne roke. Vzrok poškodbe: delavka je odstranjevala nitko iz igle kar med obratovanjem stro- ja._ Šerval Goran, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, se je pri šivanju blaga na šivalnem stroju vrezal v kazalec desne roke. Vzrok poškodbe: neprevidnost. Meglič Elza, zaposlena v TOZD Konfekcija, se je pri krojenju kapen »MIKI« z električnim krojilnim nožem močno vrezala v kazalec leve roke. Vzrok poškodbe: nevaren postopek dela zaradi premajhne širine blaga ZAHVALE Ob smrti drage mame Viktorije Dobrin se iskreno zahvaljujem delovni organizaciji BPT, Industrijskemu gasilskemu društvu, sodelavcem, vsem zaposlenim v TOZD Tkalnica ter ostalim za darovane vence, izraze sožalja in številnega spremstva na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Sin Riko z družino Invalidska upokojitev Novosel Franc Severič Lajoš Po lastni izjavi Rupar Jože Dekič Gordana Kondič Vico Določen čas Krevs Janja Disciplinska izključitev Džolič Slavica TOZD Predilnica Mujanič-Rukič Asima TOZD Predilnica Mujanič Mujaga TOZD Predilnica Biberovič Ramo TOZD Predilnica Pravilna odpoved yelič Bahrija Žvab Andrej Čehaič Nemira, zaposlena v TOZD Konfekcija, si je pri delu na vezilnem avtomatu prebodla palec leve roke. Vzrok poškodbe: neprevidnost. Imer Bitiči, zaposlen v DSSS, je kopal jarek za napeljavo vodovoda. Pri delu je padel in si poškodoval levo roko v komolcu. Vzrok poškodbe: spolzka tla. Kovačevič Nedeljko, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, je hotel ustaviti ožemal-no napravo na žigru. Pri tem je z levo roko zadel ob klinasti jermen, ki mu je potegnil kazalec preko jermenice in ga poškodoval. Vzrok poškodbe: Nezavarovana klinasta jermenica — stroj v poizkusnem obratovanju. Ob boleči izgubi mojega očeta Primožič Janeza se sodelavcem in sodelavkam finančnega sektorja iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti Primožič Jana Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica za darila in izkazano pozornost. Vsem želim še naprej obilo uspehov pri delu. Novosel Franc Adriaan van der Veen: ZAVOLJO LJUBEZNI O flamskem pisatelju Adriaanu van der Veenu vemo le to, da se je rodil leta 1916, da je sprva delal v Bruslju kot publicist, več let je preživel v ZDA, po vojni, vse od leta 1946, pa je literarni urednik enega izmed nizozemskih časnikov. Poleg kritik in esejev je objavil več leposlovnih knjig, kratkih zgodb in romanov. V romanu ZAVOLJO LJUBEZNI, se je lotil zmeraj zanimive in privlačne teme — ljubezni. Na prvi pogled zgodba o profesorju književnosti in pisatelju Vernonu ter njegovi ženi Mini prinaša v literaturo kaj malo novega. Kljub vsej navidezni lahkotnosti pa pisateljeva pripoved vendarle posega v globlje plasti človekovega doživljanja in čustvovanja. Strastna in viharna ljubezenska zveza z veliko mlajšo sosedo Angelo, ki se vrinja v njegovo življenje, ko začne Mini vse bolj nadlegovati novi ljubimec — vztrajna in zahrbtna bolezen — profesorju Vernonu sicer odpre nov svet v območju čutnega, a mu hkrati tudi utrne spoznanje o tem, kako malo je vredno življenje brez pristnih čustvenih vezi, brez ljubezni. William Styron: SOPHIJINA ODLOČITEV V tej knjigi, enem najboljših del ameriške književnosti zadnjih treh desetletij, stopa pred bralca vse, kar so morali ljudje med drugo vojno doživeti in pretrpeti. Osnovna zgodba se dogaja v Brooklynu, v revni četrti New Yorka, kjer se leta 1947 naseli mlad Američan Stingo, ki se zakoplje v snovanje prvega daljšega pripovednega dela. Nehote se seznani z dvema stanovalcema iste hiše — z mlado Poljakinjo Sophie in Židom Nathanom. Kot mož in žena živita v nadstropju nad njim in kmalu se pobliže spoznajo. Pred bralcem zaživita njuni tragični življenjski zgodbi. Veliko je napisanih romanov z židovsko tematiko, toda Styronov dosežek sega tod v sam vrh. Za SOPHIJI-NO ODLOČITEV je pisatelj prejel leta 1980 Ameriško knjižno nagrado za leposlovje. Dušan NEČAK: VOLITVE NA KOROŠKEM Volitve na Koroškem so znanstveno delo, pomembno za vse, ki se iz ljubezni, zanimanja ali dolžnosti ukvarjajo s Koroško in koroškimi Slovenci. Avtor je primerno razširil snov, navedeno v naslovu, temeljiteje predstavil kraj, čas in ljudi ter silnice, zaradi katerih je volilni sistem tak, kakršen je. Prvo, osrednje poglavje govori o avstrijski in koroški volilni zakonodaji, drugo o predvolilnih programih, tretje pa navaja in razčlenja rezultate. Čeprav delo zajema na prvi pogled samo volilno teorijo in prakso, pa s pretehtano besedo, ki je sad temeljitih dognanj, razjasnjuje vrsto problemov koroških Slovencev v današnjem času. Živojin Gavrilovič: IGMANCI To monumentalno delo, posvečeno pohodu prve proletarske brigade v januarju 1942. leta, prebiramo danes tako pretreseni, kot da smo se sami udeležili tega legendarnega pohoda. Ta igmanski sneženi pejsaž, ti ljudje v partizanski koloni, navadni, vsakdanji ljudje, a vendar heroji, vse to ostaja kar najbolj nepozaben dokument, kar smo jih kdaj brali o NOB-ju, zakaj napisano je resnično z mojstrsko roko. Knjiga je izšla pri redni knjižni zbirki Prešernove družbe. Odabašič Sebila rodila 8. 8. 1982 deklico, Smaič Hajra rodila 11. 10. 1982 deklico, Germovšek Sonja rodila 14. 10. 1982 dečka. NEZGODE PRI DELU IZŽREBANI REŠEVALCI Tokrat je bilo rešitev res precej. Kar 73 reševalcev je oddalo rešitve, žal pa je bilo med njimi 29 nepravilnih. Največ napak je bilo pri mestu v Italiji (VARESE), pripadniku črnskega plemena Akan (AŠANT) in predsedniku mednarodnega olimpijskega komiteja (KILANIN). Z žrebom so bili določeni naslednji dobitniki nagrad: 1. nagrado 120,00 din prejme Peter Bukovnik — TOZD Predilnica, 2. nagrado 100,00 din prejme Ivanka Drobnič — TOZD Konfekcija, 3. nagrado 90,00 din prejme Marinka Ahačič — kontrolni oddelek, 4. nagrado 80,00 din prejme Pavel Srečnik — TOZD Tkalnica, 5. nagrado 70,00 din prejme Majda Mali — TOZD Predilnica, 6. nagrado 60,00 din prejme Slavko Pajntar — upokojenec BPT, 7. nagrado 50,00 din prejme Dragica Filipovič — DSSS, 8. nagrado 40,00 din prejme Marjan Primožič — DSSS, 9. nagrado 30,00 din prejme Janez Mikolič — VEO, 10. nagrado 20,00 din prejme Peter Gladek — TOZD Oplemenitilnica. Rešitve današnje križanke oddajte do 15. 1. 1983 v nabiralnik pred vhodom v okrepčevalnico.