UDJE DRUŽBE SV. MOHORJA V NEMČIJI V LETIH 1888-1918 Andrej Vovko COBISS 1.02 judska knjižna založba Družba sv. Mohorja je nastala v Celovcu na pobudo Antona lna Slomška z namenom pospeševati narodno prebujanje, izobraževanje in kul-urni napredek med Slovenci na podlagi krščanskih načel. Svoje prve knjige je izdala eta 1852 kot Društvo sv. Mohorja, njen pravi vzpon pa seje začel šele potem, ko se eta I860 preoblikovala v cerkveno bratovščino Družbo sv. Mohorja. Do prve. sve-ovne vojne je doživljala silovit razcvet, po njenem koncu pa seje morala umakniti v tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, najprej na Prevalje in nato v Celje. ,fr so fašistične oblasti preprečevale prihajanje mohorskih knjig preko meje, je go-Nski nadškof Frančišek B. Sedej leta 1924 ustanovil Goriško Mohorjevo družbo. Po ncu druge svetovne vojne je Družba sv. Mohorja spet začela delovati in izdajati z J'8e tudi v Celovcu, kot posebna, »tretja sestra« in poleg koroških Slovencev pove-a tudi povojne politične begunce po vsem svetu . Družbo sv. Mohorja v Sloveniji Pa^so leta 1955 v Sloveniji v duhu takratne vladajoče totalitarne ideologije preimeno-a 1 v Mohorjevo družbo, ki ni bila več bratovščina, ampak »skupina državljanov.« V novejšem času, posebno po osamosvojitvi Slovenije, se stiki in sodelovanje med tre-nn Družbami sv. Mohorja postopno krepijo. Družba sv. Mohorja tako enotna ali v v preko 140 letih svojega delovanja opravljala in še opravlja svoje dragoceno versko-vzgojno, narodno-prebudno, kulturno in izobraževalno delovanje tako v slo-«h matičnih deželah, kot tudi med Slovenci zunaj njih v zamejstvu in izseljens-^ Precejšnjimi težavami zaradi naravnost sovražnega nasprotovanja tamkajšnjih ...1 Je Družba sv. Mohorja delovala med Slovenci v Prekmurju2 in v Beneški Slo-eniji do leta 1918, ter med slovenskimi izseljenci. Lepo seje lepo »prijela« v ZDA4, ba - SV' ^°h°r.ia v: Andrej Vovko, Marijan Smolik, Branko Marušič, Mohorjeva druž- ■ -nciklopedija Slovenije 7, Mladinska knjiga, Ljubljana 1993, str. 205-206, kjer je navedena 2 aa' osnovna literatura. z o ,rC^ Vov*°. Udje Družbe sv. Mohorja med Muro in Rabo v letih 1870-1892,- Časopis za Ud° OVlao in narodopisje, Maribor, 69/34/1998, št. 1, str. 133-154. (Razprava); Andrej Vovko, ni^° . Ul*bc sv. Mohorja med Muro in Rabo v letih 1893-1918. Časopis za zgodovino in narodo-r Marib°b 69/34/1998, št. 2, str. 317-343. Inšt M 0Vk°’ Ddjc Družbe sv. Mohorja v videmski škofiji do leta 1900,- Traditioncs, Zbornik Udje rf Z-a slovcnsko narodopisje ZRC SAZU, 28 Ljubljana 1999, str. 409-436. Andrej Vovko, slov j"U^be SV' Bohorja v videmski škofiji do leta 1914,- Traditioncs, Zbornik Inštituta za 4 Andre v nar°dopisjc ZRC SAZU, 29/1, Ljubljana 2000, str. 241-269. LjubP ovk°’ Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA do leta 1900.- Dve domovini/Two Homelands 1, Jana 1990, str. 121-135; Andrej Vovko, Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA od leta 1901 do Dve domovini • Two Homelands 13 • 2001, 53-72 delovala je tudi med slovenskimi izseljenci v Egiptu , Južni Ameriki (Argentina, Brazilija)5 in še kje drugod. Pred letom 1918 je bila zelo razširjena na Hrvaškem, v manjši meri pa tudi v Bosni ter Hercegovini. Pravila Družbe sv. Mohorja so v času, ki ga obravnavamo, določala, daje njen namen podpirati »pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom, v ta namen se bodo na svetlo dajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške bukve«. V Družbo lahko vstopi »vsak katoliški kristijan obojega spola, vsakega stanu in vsake starosti«. Dolžnosti članov so, da molijo, da bi se ohranjala in razširjala katoliška vera nasploh in še posebej med slovenskim narodom in da plača predpisano članarino, »dobički družbenikov« pa poleg prejema popolnih in delnih odpustkov tudi pravica, da dobi »od vsakih knjig, ki jih izda družba ...po j eden iztis za svoje plačilo« in »take spise, ki se mu za slovensko ljudstvo potrebni ali koristni dozdevajo, družbenim odbornikom pripročevati, naj se na svetlo spravijo.«6 Koledarji Družbe sv.Mohorja so v proučevanem obdobju vsako leto prinašali poimenskih seznam članov omenjene Družbe, ki so se po njenih pravilih imenovali »družbeniki« ali »udje«. Pravila so poznala dve vrsti članov oz. udov - dosmrtne in letne. V želji, da bi bile njene knjige dostopne tudi najširšemu krogu bralcev, je bila udnina postavljena zavestno kar najnižje. Skozi avstro-ogrsko obdobje do začetka prve svetovne vojne, ko država skoraj ni poznala in inflacije, so dosmrtni člani, ki so se hoteli »za vse žive dni iznebiti letnega plačila«, plačali enkrat za vselej 15 goldinarjev dosmrtnine, ali dvakrat po 8 goldinarjev v enem letu, letni v tem času pa po 1 goldinar letnine. Po denarni reformi ob prelomu stoletja je goldinar zamenjala krona v razmerju 1 goldinar-2 kroni. V matični Sloveniji, v zamejstvu in kjerkoli v izseljenstvu je bila praviloma osnovna organizacijska enota Družbe sv. Mohorja župnija. Višje organizacijske enote v matični Sloveniji so bile dekanije, najvišje pa (nad)škofije. V župnijah so bili poverjeniki Družbe sv. Mohorja praviloma duhovniki, lahko pa tudi uglednejši laiki. Drugje je bila mohorjanska baza pač tam, kjer so vsakokratni udje prejemali svoj letni knjižni dar. Ti kraji so se pogosto menjavali, pojavljali in izginjali. Udje so bili fizične osebe ali društva. Kot že omenjeno seje Družba sv. Mohorja v precejšnji meri zakoreninila tudi med slovenskimi izseljenci v Nemčiji, še zlasti v Porenju oz. Vestfaliji. Na tem mestu se s splošnimi vprašanji tega izseljenstva ne bomo ukvarjali, na kratko bomo navedli le osnovna dejstva. Slovensko priseljevanje v nemško rensko-vestfalsko rudarsko in industrijsko območje seje začelo v osemdesetih letih 19. stoletja. Priseljenci, ki so prihajali zlasti iz rudarskih delov slovenske Štajerske, so se naselili zlasti ob Renu in njegovih pritokih Lippe in Ruhr, predvsem v Duisburgu, Hambornu, Essenu, Bottro-pu, Gladbecku, Wanneju, Dortmundu, Meerbecku, Osterfeldu, Gelsenkirchenu. Videli bomo, da so bile v vseh tem mestih bolj ali manj številne mohorjanske postojanke. Po različnih ocenah naj bi bilo slovenskih izseljencev v Nemčiji do leta 1918 od 30.000 do 70.000, vsaj polovica od tega števila pa v Vestfaliji. Združevali so se v leta 1916.- Traditioncs, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, 26, Ljubljana 1997 (1998), str. 117- 134. - katoliških rudarskih Društvih sv. Barbare, zagovorniki socialističnih idej pa v ustrez-nih nemških društvih. Skrb za njihovo versko življenje je najprej z občasnimi obiski Prevzel dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je o vprašanjih vestfalskih slovenskih izse-jencev prvi obširneje pisal v Slovencu leta 1899 v znanih Vestfalskih pismih. Za njim je skof Anton B. Jeglič poslal slovenske frančiškane. Na pobudo nemških krajevnih škofov seje več nemških duhovnikov naučilo slovenščine, nekateri celo v Sloveniji. 1 ^uhovniki, med katerimi so bili zlasti Viljem Koster, Ivan Jenster, Avgust He-kenkotter, Bernard Hiilsmann, Teodor Tensundern, Viljem Sondermann, H. Baaken, so navezali tesne dušno-pastirske, kulturne in druge stike s slovenskimi izseljenci. ° večino med njimi bomo malo kasneje srečali kot poverjenike Družbe sv. Mo-°rja med slovenskimi izseljenci v Nemčiji.7 Podatkom o mohorjanih v Nemčiji sem sledil po že omenjenih letnih seznamih v edarjih Družbe sv. Mohorja. Poimenskega stanja udov Družbe sv. Mohorja nisem Pokazal za vsako leto posebej, ker bi prispevek postal preobsežen, pač pa na sem mohorjane v posameznih postojankah prikazal najprej v letu njihovega nastanka, nato Pa v letih 1900, 1905, 1909, 1914, 1917. Leto 1909 sem vzel namesto leta 1910, ker 1 1 v slednjem mohorjani poimensko predstavljeni samo s poverjeniki in v tem etu novi člani, leto 1914 sem namesto leta 1915 vzel kot zadnje leto miru, v letu 1918 Pa so v seznamih z imeni predstavljeni spet samo poverjeniki. Ude Družbe sv. Moja sem predstavil tudi s poklici, seveda s tistimi, ki sem nanje naletel v seznamih v omenjenih koledarjih. V pričujoči pregled sem zajel 96 mohorjanskih postojank, ki so ovale v Nemčiji v obdobju 1888-1918 in ki semjih po številu udov in dolgotrajno-oziroma kratkotrajnosti delovanja razdelil v velike, srednje in male. Velike sem ^azen s poimensko prestavitvijo članstva predstavil tudi s tabelami njihovega števila a v^a 'eta njihovega delovanja v zastavljenem časovnem okviru do leta 1918. Med obr^6 Post°janke je vključen zašel tudi današnji francoski Metz v Loreni, kije bil v dod- jnaVanem obdobju po vojni leta 1870 del nemškega cesarstva. Na koncu sem še primerjalno tabelo mohorjanskih postojank, dosmrtnih in letnih udov v Nemčiji Za cel°tno Družbo sv.Mohorja po posameznih letih v obdobju 1888-1918.8 |*ke postojanke so bile v krajih Gladbeck, Hamborn, Marxloch, Meerbeck, Mors, S Penzberg, Sodingen (8), srednje v krajih Altendorf, Berge-Borbeck, Bi- I ^ovk°. Udje Družbe sv. Mohorja v Južni Ameriki do leta 1918,- Zgodovinski časopis, 6 Družbe"3’ 53/1999 (200°). št- 2, str. 209-225. 1 ' ° ,sv' Mohorja postave in vodila opravilnega reda,- Koledar Družbe sv. Mohorja za navad- 7 o slC0° 19°2’ Cc,ovec >901, str. 133 (Dalje KDM za...) ska °Vei?Sk'^ izseljencih v Nemčiji do 1918 glej več: Erich Werner, Slovenci v Porurju, Sloven-ZeodZSC^enSka mat'ca’ Ljubljana 1985, 200 str.; Bogdan Kolar, Cerkev in Slovenci po svetu, DrnovS<“Cr* biljem Koster, duhovnik; Društvo sv. Barbare; Bolnišnica sv. Janeza; £° ni^nica sv. Barbare; brata Alojz in Anton Bračun, Jak. Burnik, Ana Cmeje, Mih. ernivec, Jož. Dernovšek, Pavla Demovšek, Janez Dolar, Karol Dolinar, Mar. Dol-p ’ Franc Drolc, Jož. Flis, Martin Glagovšek, Anton Godler, Hel. Gracer, Jan. Gorše, Pr ' s Hacin, Andrej Hajdenjak, Peter Jemc, Val. Jerina, Ant. Jevšek, Luka Jevšnik, Franč. Jelen, Jož. Kodela, Mar. Korbar, Jan. Kuder, Jož. Ljubše, Jak. Manfre-3’ *0rJ Mohar, Št. Mic, Andre. Novak, Jož. Novak, Jož. Novinc, Ant. Obid, Elizab. Obrez, Fr. Orehovec, Peter Oražem, Mar. Pajk, N. Pečnik, Anton Perko, Aleks. Per-šin, Jož. Pišek, Al. Plahuta, N. Podreberšek, Luk. Rak, Ant. Roglič, Terez. Simonič, Ant. Šeler, Mar. Škoda, Jan.Škrilj, Jož. Škufca, Fr. Tajnšek, Jož. Tojnko, Jožef Toplak, Jan. Udrih, Ant. Ulaga, Fr. Vene, Fortunat Vidovšek, Miha Zidanšek, Mart. Zorko, Juri Žagar, Franč. Žičkar. 1917(1+ 45): poverjenik Bernard Hiilsmann, kaplan (15 »iztiskov«); »dosmrtni ud«: Al. Šatej (1615); Viljem Koster, duhovnik; Društvo sv. Barbare; Bolnišnica sv. Janeza; Bolnišnica sv. Barbare; Jakob Burnik, Miha Černivec, Jožef Dernovšek, Jožet Flis, Jož. Fillafer, Franč. Jellen, Gabrijela Jemc, Mar. Kne, Jož. Kodela, Mar. Korbar, Flor. Mohar, Muc Štefan, JožefNovak, Pet. Oražem, Fr. Orehovec, Leop. Paučič, Jož. Pišek, Lukež Rak, Ant. Razboršek, Ant. Šeler, Mar. Šostar, Jožefa Šket, Franč Toplak, Fr. Varzel, Fr. Vene, Fort. Vidovšek. Marxloch Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1897 - 2 2 1899 - 1 1 1900 - 15 15 1901 - 11 11 1902 - 1 1 1903 - 4 4 1904 - 7 7 1907 - 1 1 1912 - 13 13 1913 - 25 25 1914 - 25 25 1916 - 7 7 1917 - 10 10 1918 - 27 27 1895 (2): Jož. Jug, Ant. Kocjan. 1900 (15): Mar. Bučar, Simon Hribernik, Josip Lamprecht, Jan. Mandel, Jan. Mostar, Ant. Petkovič, Mart. Plahuta, Jan. Prošt, Marija Puš, Ant. Robek, Urš. Rbzman, Fr. Sabunšek, Lojza Smerke, Barb. Trinko, Fr. Vidmar. 1902 (1): I. Ostrop, kaplan. Hamborn-Marxloch 1914 (25): poverjenik: Janez (Ivan) Jenster, kaplan; Boštjan Belaj, Jožef Čič, Anton Dolar, Terezija Feriančič, Gr. Golar, Martin Košir, Janez Kočar, Jakob Kosmač, Ma- nja Kralj, Mar. .Malis, Fr. Mirt, Mar. Mrvič, Helena Oblak, Št. Peternelj, Janez Pod-belšek, Amal. Pušnik, Al. Rižnar, Fr. Trifelt, Juri Vrhovnik, Mar. Zapušek. 1917 (10): poverjenik: Jan. Jenster, kaplan; Jož. Čič, Anton Dolar, Ant. Dolšak, Ter. Feriančič, Gr.(?) Golar, Hel. Oblak, Al.(?) Rižnar, Franč. Zapušek, Franc Vrhovnik. Meerbeck Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1910 _ 17 17 1911 . 30 30 1912 . 44 44 1916 _ 59 59 1917 . 58 58 1918 - 63 63 911 (30): poverjenik: Avgust Hegenkotter, kaplan; Franc Alič, Franc Abram, Ivan Slc, Fr. Celinšek, Ivan Črešnovar, Matija Deželak, Avg. Dobrolo, Jakob Emeršič, °ze ^as> Jožef Kozinc, Agata Krajnc, Jernej Krajnc, Jož. Les, Franc Lipoglavšek, an. Metelko, Janez Pečnik, Pet. Pirč, Fel. Pinter, Jož. Plahuta, Fr. Porenta, Kar. Ro-*č, Mih. Salobir, Jak. Senčar, Jož. Šolinc, Jan. Šotlar, Jem. Tavomik, Jak. Vindiš, °ž. Zorko, Mat. Zupančič. (58): poverjenik: Avgust Hegenkotter, kaplan (10 iztisov); Društvo Sv. Barbare; ra no društvo; Franc Ašič, Janez Ašič, Anton Amon, Cec. Deželak, Avg. Dobrolo, ar. Dolenc, Ana Denzič, Kar. Gabrič, Jož. Glas, Mar. Jeriha, Ana Klavžer, Mar. ^,otnjk, Mart. Kral, Avg. Krivec, Ter. Krivec, Jož. Les, Mih. Marka, Anton Matko, ranč. Mrak, Ana Nadrah, Mart. Omerzu, Roz. Pavlič, Mar. Podrenik, Matija Plahut-Sk ^*rC’ *J°^un’ Mar. Raich, Karol Robič, Urš. Senica, Amal. Skale, Ana r ec, Jož. Stopar, Jož. Šolinc, Jož. Tašler, Ana Tavomik, Anton Turnšek, Matevž 11(2 , Jan. Urh, Jož. Zajec, Angela Zimšek, Jož. Zorko, Mat. Zupančič, Jan. Žagar, Anton Žlender, Anton Žužul. Mors ^905 Dosmrtni udje Letni udje Skupaj do 1910 1913 1914 1 1 1 1 78 78 113 113 1905 (1) 1906(1) Blaž Miklauc. Bartol, Dokler. 190q LfOKier. (1): Avgust Hegenkotter, kaplan. 1914 (113): Poverjenik: Avgust Hegenkotter, kaplan; Bralno društvo (3 iztisi); Društvo sv. Barbare; Jan. Amon, Fr. Asič, Jan. Asič, Mar. Avsec, Andr, Bastjančič, Lovrenc Belak, Jan. Berk, Al. Birk, Jos. Bozin, Matevž Brezovšek, Jan. Crešnovar, Martin Denžič, Jan. Dernovšek, Marka Doberšek, Ant. Dolenc, Avg. Dobrolo, Ant. Dovar, Mat. Deželak, Jan. Fajfar, Jernej Ferlin, Franc Frajsteiner, Karol Gabrič, Ant. Gerkman, Jos. Glas, Jož. Gole, Tom. Janžek, Jožef Jaklič, Jan. Žagar, Jak. Kampoš, Jan. Keše, Al. Klaužar, Franc Klaužar, Fr. Klaužar, Karol Klaužar, Jan. Knap, Mih. Knes (Knez?), Jak. Kotnik, Jos. Kozinc, Jož. Kepic, Ant. Kovač, Kar. Kovač, Fr. Kragel, Agata Krajnc, Henrik Krajnc, Ignac Krajnc, Han. Krajnc, Anton Krivec, Simon Krivec, Jernej Ladiha,, Jan. Lebiničnik, Jožef Les, Mihael Lepko, Jan. Lindič, Jan. Matoh, Mih. Marka, Jan. Maren, Jan. Metelko, Fr. Miklavc, Jak. Moreše, Jakob Mraz, Mat. Nadrah, Mart. Napret, Jan. Obere, Jak. Ocepek, Mart. Omerzu, Jan. Osojnik, Fr. Pajtler, Fridolin Paternoš, Ant. Pestavšek, Pet. Pirč, Mat. Pirš, Mat. Plahutnik, Jem. Planinnc, Fr. Požun, Fr. Resnik, Karol Robič, Vinc. Rupreht, Jak. Seničar, Pavlina Seničar, Jož. Skrobar, Vid Slatner, Franč. Starc, Ant. Sterniša, Jož. Stopar, Jak. Strašek, Jan. Šavli, Mar. Šmid, Jož. Šolinc, Jan. Šotlar, Avg. Šulc, Jera Tavornik, Jan. Tojnko, Fr. Tušar, Dominik Tušek, Ant. Umek, Jan Vider, Mih. Vidmajer, Matevž Visner, Jož. Vodnik, Pav. Vricman, Val. Zajc, Mih. Zalokar, Jos. Zeme, Jož. Zorko, Juri Žičkar; Lintfort Al. Jurkovič. Osterfehl Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1899 - 1 1 1900 - 14 14 1901 - 2 2 1902 - 1 1 1903 - 16 16 1904 - 20 20 1905 - 21 21 1906 - 21 21 1907 - 22 22 1909 - 19 19 1910 - 17 17 1911 - 5 5 1912 - 10 10 1913 - 5 5 1914 - 4 4 1915 - 3 3 1916 - 12 12 1917 - 16 16 1918 - 11 11 1899 (1); Jog šumej. 1900 (14): iy[art Aristovnik, Alojzij Brodnik, Anton Glavan, Lovrenc Jenko, Jožef otnik, Filip Mervik, Jožef Možgan, Mihael Novak, Jožef Regali, Fr. Rozman, Mar- i'q Jožef Vodišek, Jož. Kolarič, Ant. Jazbec. (21): poverjenik: Jak. Konte; Fr. Arnček (Arnšek?), Blei Anton, Jož. Dekleve ekleva?) Franc Gratschner, Jož. Ivan, Franca janc, Jan. Jonte, Fr. Keber, Andr. Kenda, ožef Kotnik, Fr. Krainc, Rozina Kravanja, Janez Lavbič, Karol Pillich, Iv. Prendel, ih. Skasa, Jož. Sotoček (Sotošek?), Mart. Zupančič, Fr. Vabič, Jos. Wilfan. (19): Poverjenika: Jakob Konte, Martin Jahn; Andrej Godec, Franc Gračner, ranc- Janc, Jan. Jontez, Mar. Jontez, Jos. Juvan, Ant. Krejan, Anton Maicen, Fr. arela, Al. Ograjenšek, A. Pleskovič, Anton Pouh, Kar. Požum (Požun?), Jan. Pripon, Mih. Skasa, Val. Unasijeh, Jan. Volka. j ^ Poverjenik: Mart. Jahn; Mihael Belt, Marija Frolich, Jan. Promon. (16): poverjenika: Društvo Sv. Barbare, Mart. Jahn; Jan. Čelik, Jož. Guček, j nv^r' luntez, Andr. Kenda, Agata Kravanja, Neža Kušca, Kar. Pillich, Mar. Pintar, °2- Pouh, Jan Mihael Bajt, Jan. Primon, Jan. Rotar, Fr. Rozman, Jožef Velikonja. Penzberg Leto 1888 1889 1890 1891 1892 1893 1894 1895 1896 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909 do 1918 Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1888 (3): poverjenik: Fr. Prašnikar; Jan. Hribovšek, Jakob Mažgon. 1890 (9): poverjenik: Fr. Prašnikar; Janez Gros, Janez Hribovšek, Jože Janeš, Jurij Kapus, Jože Kerhlikar, Jurij Kokalj, Jakob Mažgon, Mart. Mrak. 1895 (7): poverjenik: Fr. Prašnikar; Alojz Bevc, Janez Gross, Mart. Mrak, Jakob Lesjak, Fr. Loščar, Franca Vozel. 1900 (3): poverjenik: Fr. Prašnikar; Mar. Potočnik, Šim. Rihemik. 1905 (3): poverjenik: Fr. Prašnikar; Mar. Medel, Šimen Rihemik. 1909 (2): Simon Rihemik, Marija Medi, »rudarjeva žena«. 1914 (2): poverjenik: Simon Rihemik; Marija Medi. 1917 (2): poverjenik: Simon Rihemik; Marija Medi. Sodingen Leto Dosmrtni udje Letni udje Skupaj 1899 - 16 16 1900 - 21 21 1901 - 29 29 1902 - 15 15 1903 - 6 6 1904 - 20 20 1905 - 22 22 1909 - 2 2 1910 - 4 4 1911 - 5 5 1914 - 9 9 1899 (16): poverjenik: Jož Motoh; Janez Jamšek, Jan. Jelovšek, Urban Južnik, Fr. Lesjak, Jan. Novak, Anton Oven, Lovre Pevec, A. Praprotnik, Fr. Trele (Trelc?), Mart. Saletel, Fr. Urankar, Jan. Vrabič, Fr. Weber, Fr. Zupančič, M. Zupanec. 1900 (21): poverjenik: Urban Južnik; Janez Agosta, Jož. Gorenc, Jan.. Jamšek, Ana Klavora, Jožef Kukenberger, Franc Lesjak, Fr. Marn, Jož. Matoh, Jan, Novak, Fr. Pevec, Jan. Pleterski, Anton Praprotnik, Mar. Razboršek, Ant. Reisnik, Fr. Trelc, Rudolf Trelc, Andrej Weber, Mart. Zaletel, Mart. Zupanc, Fr. Zupančič. 1905 (22): poverjenik: Jož. Osenar, »sl-nemški pisatelj«; Ant. Arlič, Lovr. Belak, Mih. Blažič, Fr. Cugel z ženo, Albin Gačnik z ženo, Fr. Hribar z ženo, Franca Hribar, Ivana Jelovšek z možem, Ivan Jereb, Ana Južnik, Mih. Karič, Mat. Knez, Jos. Oberč, Jože Seničer, Fr. Smolič, Andr. Vevar, Iv. Vrabič, Tom. Zajc z družino, Jož. Zaveršnik z družino, Fr. Zupančič, Fr. Zupančič. Udje Družbe Sv. Mohorja v Nemčiji v letih 1888-1918 Boring -Sodingen 1909 (5); poverjenica: Julijana Vrabič; Hel. Knez, Lov. Pevec, Fr. Soletti, Jož. Završnik. 1910 (4); poverjenica: Julijana Resnik. 1914 (9): poverjenik: Jožef Oberč; Ant, Bregant, Fr. Hribar, Fr. Jazbinšek, Ivan Jelov-sek, Jožefa Kaftan, Hel. Knez, Jož. Zaveršnik, Matija Zupan SREDNJE POSTOJANKE Altendorf 1899 (17); poverjenik: Jos. Osenar; »rudarji«: Bern. Bregar, Jem. Cukjati, Iv. Drabeš, Anton Gale, Jurij Gosar, Iv. Grošel, Jan. Marn, Ludv. Marolt, Jan. Mrak, Jož. Pečnik, Lovro Polander, Mat. Režen, Karol Salesina, Blaž Skalar, Miha Ševerka, Fr. Vas. 1900 (34): poverjenik: Jožef Osenar z družino; »rudarji«: Lov. Belak, Jože Brajer, Bernard Bregar, Bartel Cukjati z ženo, Mat. Brečko z družino, Mat. Čuden, Jurij Go-Sar> Anton Gale, Vinc. Hrovat, Ant. Izak, Jože Jerman, Mart. Jodran, Jurij Kozole, J°že Kerže, Vinc. Kuhar, Jože Lužar, Luka Lindič, Ivan Marn, Ludvik Marolt, Jože Miklič, Jože Pečnik, Jože Perko, Marija Plaznik, Ivan Ravnikar, Mat. Rožen (Oro-Zen?), Karol Salesina, Martin Supanc, BI. Škalar, Fr. Šluti, Jože Šorn, Martin Thaler, Franc Vaš, Ivan Železnik. Berge ^®1 (16): poverjenik: Sim. Ručman; Lovr. Beljak, Bern. Bergar, Jem. Cukjati, Mat. Eržen, Jan. Gerdej, Mart. Jurman, Fr. Kalšek, Vinc. Kuhar, Vinc. Lipovšek, Jan. Man-delj. Jan. Marn, Ant. Podobnik, Filip Strinar, Fr. Štauter, Dominik Zidar. Berge-Borbeck 1906 (7): poverjenik: Ivan Marn z ženo; Bern. Bregar, Ant. Gale, Jan. Lah, Jož. Perko« Bi. Skalar, Kar. Slamnik. Borbeck 909 (3): Bernard Bregar, Iv. Marn, »trgovec«, Blaže Skalar. Berge-Borbeck ^14 (2): poverjenik: Blaž Skalar; Bern. Bregar. Bismarck 900 (H); poverjenik: Gašper Jelen; Jož. Dernarcini, Mart. Derstvenšek, Jan. Golob, Jakelj (2 iztisa), Anton Kocijan, Anton Novak, Jur. Rovšnik, Jožef Špan, Alojz Tepaj. 1905 (4): poverjenik: Miha Zidanšek, »rudar«; Martin Cvelfer z ženo, Fr. Schom z Ženo, Antonija Novak. Bochum 1911 (1): Anton Dolenc. 1914 (6): poverjenik: Franc Mohar, »fant«; Ant. Mikej z družino, Fr. Pišek, Pet. Red-nak z družino, Ant. Pogelšek, fant, Jož. Šturbej z družino. Bruch 1898 (3): poverjenik: Anton Bregant; »dosmrtni ud«: Jožef Pucelj; neimenovani. 1900 (6): poverjenik: Anton Bregant; Alojzij Bregant, Alojzij Pfeifer, Jurij Plazar, Martin Potočnik, Franc Žnidaršič. 1901 (27) 1902 (18): poverjenik: Alojz Pfeifer; Melh. Bastič, Fr. Dolanc, Amal. Gorenc, Ant. Janežič, Mat. Keržišnik, Jož. Klemenc, Tom. Kišek, Jan. Lavrič, Fr. Mlinar, Andr. Mrak, Al. Plesko, Fr. Podbregar, Fr. Smolič, Jak Sušak, Jož. Strajhar, Fr. Škofca, J. Vidmar 1904 (2): Jan. Lavrič, Fr. Svetlin. (Posebej navedena.) Carnap (Karnap) 1899 (7): poverjenik: Jak. Boch; Jož. Les, Valentin Pasterk, Janez Plešina, Neža Schordl, Fr. Stojs, Jan. Žagraj. 1905 (3): poverjenik: Jak. Boh; Val. Pasterk, Jan. Zaarhei. 1909 (4): poverjenik: Jakoba Boch, »vdova«; Janez Jadhec, Valentin Pasterk, Andrej Zupančič. 1914 (2): poverjenik: Fr. Juhant; Jož. Ograjenšek. Essen-West 1903 (9): poverjenik: Jan. Marn; Lenart Bregar, Jem. Cukjati, Anton Gale, Jožefa in Pavel Jamnik, Sim. Ručman, , BI. Skalar, Dom. Zidar, Jož. Teršak. 1905 (3): poverjenik: Ivan Marn z ženo; Blaž Škalar, Lenart Bregar. Eving 1900 (13): Nace Balantič, Jak. Brezovšek, Greg. Dernovšek, Jakob Hutter, Jurij Jev-šenak, Kristina Macur, Jan, Maček, Fran Mavrič, Anton Okorn, Pavla Poglajen, Franca Teršek, Fr. Verbole, Julijana Vrečar. Herten 1898 (1): Jožef Eržen. 1900 (26): poverjenik: Jan. Šmalc; »premogarji«: Fr. Beg, Mat. Beg, Akojzij Cerov-šek, Fr. Dolinšek, Ant. Dornik, Jan. Jelovšek, Jak. Faraone, Gašp. Ferme (Perme?), Janez Golob, Jan. Hrepenik, Jan. Keržan, Peter Klančnik, Št. Klanjšek, Greg. Klop- Čič, Fr. Kofol, Alojzij Lužina, Josip Marinčič, Jan. Menič, Jan. Pečelin, Jan. Polšek, Ant. Raspet, Jan. Sabokovnik, Jan. Tratnik, Jos. Trenteli, Fr. Šarkl. 1901 (23) Homberg 1900 (10): poverjenik: Alojzij Mohar; »premogarji«: Ivan Dernovšek z ženo, Vincenc Flribar z ženo, Ig. Krai z dr., Ivan Mohar, Iv. Pečnik, Luka Rak z ženo, Miha Taufar z ženo, Ant. Strniša z dr., Ant. Zore z dr. 1901 (26): poverjenika: Alojzij Mohar in Jožef Majdič. Hom berg-Ho c h h ei de 1914 (15); poverjenik: Društvo Sv. Barbare; Jožef Brajer, And. Breznikar, Matija Čuden, Ant. Jeram, Matevž Jerman, Anton Keržišnik, Fr. Kužnik, Martin Kužnik, Jož. Majdič, Anton Mohar, Neža Potisek, Filip Pušaver, Ant. Remih, Martin Roglič. Marten 1903 (7): poverjenik: Andr. Hajdenik; Franc. Ašič z ženo, Jan. Ašič, Ant. Bobič, Mart. Prašnikar, Fr. Privšek z ženo, Julij Zagoržan. 1904 (14): Avstrijsko pevsko društvo Cvetlica in njegov predsednik Nik. Zupan, predsednik pevskega društva. 1905 (14); poverjenik: Andr. Hajdenik z družino; Avstrijsko rudarsko društvo; Val. Leben, predsednik rudarskega društva; »možje z družinami«: Franc Ašič, Franc Flis, Fr- Privšek, Janez Starina; »možje z ženo«: Jan. Ogrinc, Štef. Polauder, Mart. Vipotnik; »fant«: Fr. Oblak; Ant. Bobič, Mart. Prašnikar, Mart. Smodej. Oberhauseit 1899 (4): Ignacij Hudomali, Tomaž Oranič, Josip Rozman, Alojzij Kovač. 1900 (7): Jurij Borovnik, Ignac Hudomali, Ant. Krejan, Janez Rozman, Pavel Štepic, Jan. Trebušnik, Tomaž Uranič. 1905 (11); poverjenik: Mart. Jahn; Jožef Ivačič, Jan. Jerič, Ant. Krejan, Ant. Kuttin, Franc Lukančič, Fr. Peterlin, Jern. Pograjec, Flor. Ramšak, Al. Supanc, Rozal. Tan-šek. 1909 (1); Anton Kuttin. Nieder-Eving 1905 (15); poverjenik: Franc Berložnik, voditelj Društva sv. Barbare; Viljem (v seznamu Jož.!) Sonderinann, župnik; Dimic Marko, Janez Hauptman, Peter Hauptman, ožet Pirc, Anton Poglajen, Ant. Potnik, Mih. Raje, Ignacij Saule, Ant. Senegačnik, Mihael Stante, Frančiška Steiner, Ant. Tauš, Jernej Zupet. Rohlingshausen 1900 (14); jan Breznikar, Fr. Burgar, Kar. Berglez, Fr. Dimic, Martin Gavbe, Fr. Grobilšek, Fr. Knez, Fr. Kos, Matevž Kralj, Alojzij Mandelj, Janez Pibernik, Jožef Poboljšaj, Anton Simončič, Franc Štrekar. 1901 (17) MALE POSTOJANKE Altenessen- 1902: K. Razpomik, 1909: Fran Grandošek. Batenbrock- 1909 : Franc. Grandošek. Bauer - 1898: Jožef Rosel. Baum - 1900: Franc Peternel. Beckenhau-sen - 1905: Fr. Jurečič. Berlin - 1908: prof. dr. Janko Arnejc, Karol Hofbauer, inženir 1909 Karol Hofbauer. Boring (Boring) - 1911: Anton Cesar. Braubauernschaft - 1896: Jože Jug, Anton Kocjan. Brauck- 1912: Val. Pasterk. Bremen - 1893, 1895: Ant. Svejkovski, uradnik. Bulmke - 1903: Franč. Poboljšaj. Castrop - 1903: Jan. Keržič, 1914, 1917: Al. Poznič. Dattelen- 1916, 1917: Alojzij Stepic.Derne- 1900: poverjenik Fr. Klančnik; »letni udje«: Mar. Mlekuž, Mar. Ulepič, Peter Zupančič; 1905: Roz. Kofel, Evf. Kovač; 1910, 1914, 1917: Marija Ulepič. Dortmund - 1903, 1905: Julijana Luzar (Lužer). Dresden - 1902, 1905: ing. Karol Hofbauer. Diissel-dorf - 1910: Terezija Keonnecke. Erkenschwick - 1908: Mih. Blažič. Erie - Mid-delich - 1900: Matija Gale, Franc Jeras, Martin Kljun, Nace Rus, Jožef Sitar, Fr. Šuln. Frankfurt a. M. - 1916: Andrej Klingensteiner.Fiissen - 1899 do 1907: »dosmrtni ud« Alojz Šataj, (št. »dosmrtnega uda« 1615) »rudar«. Gciscnkirchcn - 1901: Mihael Zidanšek; 1909: poverjenik Martin Cvelfar, »letni udje« Avstrijsko slovensko društvo sv. Barbare; Gašper Jelen, Antonija Novak, NežaŠorn; 1914: poverjenik Mat. Novak, »letni ud» Neža Šorn. Gcrthe- 1909: poverjenik Jož. Škrbec, »letni udje« R. Mikeli, V. Resnik, Mart. Rogelj; 1914: Ant. Gobec z družino, Mih. Pajk z družino, Jož. Seničar z družino. Gingen a.d. Fils - 1910: Katarina Sovin, Marija Jesenik. Habinghorst- 1901: poverjenik Fr. Skubic, »letni ud« Jož. Vautar; 1905: poverjenik Franč. Sklamba, »letni udje« Anton Jašavc, Ana Majcen, Ant. Rojina; 1914: Frančiška Sklamba. Hamburg - 1913, 1914: Janko Schellhaus, trgovec. Hausham - 1900: poverjenik Florijan Odlazek, »letni ud« Jožef Laufer; 1905: Flor. Odlazek; 1909, 1914: Celestina Odlazek. Helveg- 1910: Janez Drugotič Martin Štorman. Henrichcnburg - 1915: Alojzija Stepic. Hcrvvest-Dorsten - 1917: Ana Podgrajšek. Hochlarmarkt-1893, 1895: Anton Pečelin. Hochheide (Hochhaide) - 1900: »dosmrtni ud« Jožef Pucelj; 1905: poverjenik Jož. Majdič, »letna uda« Fr. Majdič, Ig. Maloverh; 1909: poverjenik Janez Jenster, kaplan, »letni udje«: Mih. Čebin, France Krznar, Josip Majdič. Hticlistadt- 1913: J. N. Stimmelmayr. Holt hausen 1907: Fr. Jurečič; 1909: Fr. Ašič, Henr. Demšar, Fr. Doboriček, Jan. Drč, Fr. Jurečič, Jan. Flerič, Jan, Mikše, Janez Jerman. Horde - 1899: Štefan Humar. Hordel- 1905: Bartol. Dokler, Fr. Kobal; 1909: Anton Simončič. Horst- 1909: Mart. Vipotnik; 1914: Ign. Rode. Horster-markt - 1899: Jan. Eržen. Hugo - 1905: poverjenik Gr. Novak, »letna uda« Ant. Bogataj, Leop. Bizjak. Ikern- 1916, 1917: Amalija Kodat. Katernberg- 1908: Franc Grandošek. Kellweg - 1913: Ivan Rupret. Kirchderne - 1905, 1909: Mar. Ulepič. Kirchlinde - 1903: Jožef Vilfan. Koningsgrube - 1908: Ant. Bogataj, Fr. Osolin. Kray — 1904: Alojzij Žumer. Langenbohum — 1904, 1905, 1909: Franč. (Franja, Fianjica) Richter; 1914: poverjenica Frančiška Rihter, »letni udje«: Valentin Fermes, Amalija Fevšnik. Leipzig — 1917: »dosmrtni ud« dr. Matija Murko (št. 1846), c.kr. vseučilišč-ni profesor. Lindenhorst- 1908: Jan. Hauptman, Ernest Steiner; 1909: Jan. Hauptman, Ernest Steiner, Martin Stuchel; 1914: poverjenik Ernest Steiner, »letni udje« Jan. Hauptman, Leop. Hriberšek, Franc Jan, Mart. Stichel. Lintfort- 1913: poverjenik Juri Vindiš, »letni ud« Karol Plavčak, 1914: Franc Zajec. Lunen — 1900. Marija Kralj, Anton Pintar Jož. Špan; 1905: Jel. Pintar, Jak Ribič; 1909: Ana Perdavek. Liiripp - 1914: Karol Gorjup. M. Gladbach - 1913: Karol Gorjup. Mannheim - 1914: Jožef Šumi, »kolar«; 1917: Gizela Šumi. Marseloch- 1907: Al. Verstovšek. Metz- 1908, 1909: Ludvik Sket. Neumiihl - 1909: Jož. Kuttin, Mat. Ljubša, Mar. Pajk. Ober-Disteln - 1903: Mar. Petrič. Paderborn - 1913: Konst. Kolanczyk, »bogoslovec«. Pasing- 1899: Fr. Peternel. Rauxel- 1899: Nik. Ferme, M. Schweiger; 1900: poverjenik: Martin Švajger, »letni udje« Liza Domevšček, Nikolaj Ferme, Valentin Logar, Tom. Okorn, Jan. Prelec. Reckling - 1905: poverjenik Alojz Pfeifer, Mart. Gorenc, Anton Krhlika, Matevž Kržišnik, Fr. Mlina, Franc Peternel, Jož. Strajher, Fr. Škofca, Jan. Vidmar. Reckinghausen — 1900: Franc Musker; 1905: Jan. Lavrič, Fr. Svetin; 1909: Edvard Koren. Resse - 1909: Miha Kralj. Salzwedel - 1914: A.C. Kolanczyk, »vikar«. Schonebeck- 1901: Marko Kovač; 1905: poverjenik Martin Štorman, »letna uda« Florijan Rojc, Janez Šprager. Spittel- 1907: Fran Zupan. Steckborn- 1905: Fr. Urlep, »monter«. Stoppenberg - 1907: Gregor Maselj. Tiibingen — 1913: Nežika Čelan. Unserfritz (Unser Fritz) - 1893: Anton Kocijan; 1895: Jož. Jug, Ant. Kocijan; 1900: Florijan Majcen, Jožef Rešič; 1909: Martin Saverč. Wanne— 1901: poverjenik Pavel Povše, »letni udje«: Anton Mavri, Jan. Seme, Mart. Simšek, Marko Zupančič; 1905: Jak. Mauri. Worishofen - 1895: Jos. Okič, urednik časopisa Kneipp -Blatter, 1900: poverjenik Jos. Okič, »letna uda«: Amalija Potisek, »najemnica«, Mat. Setnikar, »mizar« 1914; 1917: Alojzija Žigon. Zeli- 1911: H. Festman, Ang. Osterman; 1917: Angela Kopčar. Ker menim, da so objavljeni številčni in imenski podatki že sami po sebi dovolj zgovorni, navajam ob zaključku le nekaj kratkih ugotovitev. Obdobje do leta 1899 je bilo za Družbo sv. Mohorja v Nemčiji precej »sušno«, z največ šestimi postojankami na leto in z največ 17 udi. Kot prva seje leta 1888 pojavila mohorjanska postojanka v Penzbergu na Bavarskem, ki nikoli ni bila mnogoštevična, zato pa toliko bolj vztrajna. Opazimo hitro naraščanje števila mohorjanskih postojank in udov v letih 1899 -1901, ko doseže članstvo Družbe sv. Mohorja svoj prvi vrh, ob čemer lahko povezujemo med tem dejstvom in sočasnimi že omenjenimi obiski dr. Janeza Ev. Kreka9, V dopisu iz Altcndorfa iz leta 1899, objavljenem v Slovenskem narodu, so Kreku poleg strankarskih interesov očitali tudi agitacijo za Družbo sv. Mohorja. Prim: Bogdan Kolar, Janez Evangelist Krek in izscljeništvo,- Krekov simpozij v Rimu, Mohorjeva družba, Celje 1991, str. 218. Mohorjani v Nemčiji Mohorjani v celoti Skupaj Leto Kraji Dosmrtni udje Letni udje Skupaj Dosmrtni udje Letni udje 1888 1 _ 3 3 630 40.922 41.552 1889 1 - 11 11 658 45.384 46.042 1890 1 - 9 9 680 47.404 48.084 1891 1 - 10 10 775 51.052 51.827 1892 1 - 11 11 837 56.866 57.703 1893 4 - 10 10 915 56.483 57.398 1894 5 - 15 15 984 64.968 65.952 1895 6 - 15 15 1.057 71.040 72.097 1896 6 - 15 15 1.132 74.095 75.227 1897 5 - 17 17 1.168 70.372 71.540 1898 6 1 16 17 1.232 75.899 77.131 1899 16 1 82 83 1.309 76.794 78.103 1900 25 232 234 1.362 77.234 78.596 1901 28 1 267 268 1.413 74.697 76.110 1902 23 1 112 113 1.473 78.573 80.046 1903 27 1 152 153 1.521 74.537 76.058 1904 28 1 196 197 1.561 83.037 84.598 1905 30 1 203 204 1.608 81.964 83.572 1906 27 1 186 187 1.660 80.319 81.979 1907 25 1 170 171 1.707 77.439 79.146 1908 23 1 179 180 1.740 82.649 84.389 1909 26 1 193 194 1.788 83.726 85.514 1910 21 1 171 172 1.858 83.931 85.789 1911 22 1 178 179 1.837 83.018 84.855 1912 22 1 206 207 1.848 76.719 78.567 1913 28 1 259 260 1.951 76.320 78.271 1914 25 1 326 327 2.090 76.271 78.361 1915 15 1 97 98 2.080 72.234 74.314 1916 18 1 211 212 2.122 76.023 78.145 1917 17 2 167 169 2.290 80.509 82.799 1918 16 2 228 230 2.492 88.020 90.512 drugega pa šele v letih 1913-1914, ko je bilo nemških mohorjanov sploh največ, tj. 327. Naslednja, sicer negativna značilnost mohorjanov v Nemčiji, je zelo majhno število dosmrtnih udov, le trije v vsem obdobju: Alojz Šataj (Šatej), rudar, najprej v Fiissenu, nato v Hambornu, Jožef Pucelj v Bruchu in Hocheideju ter univerzitetni profesor dr. Matija Murko v Leipzigu. Malo je tudi kolektivnih mohorjanov, predvsem so to Društva sv. Barbare, nekaj bolnišnic in še kako pevsko ali bralno društvo. e navedenimi poklici, ki jih v seznamih nemških mohorjanov ni kaj dosti, daleč prevladujejo rudarji ali premogarji, ki so navedeni tudi »z ženami« ali »z družinami«, naletimo pa še na nekaj »fantov«, kako »gospo«, slovensko-nemškega pisatelja, inženirja, trgovca, urednika, mizarja, kolarja in monterja. Posebno mesto zavzemajo seveda duhovniki Viljem Koster (Hamborn), Ivan Jenster (Marxloch, Hochheide), Avgust Henegkotter (Meerbeck), Bernard Hiilsmann (Hamborn), Teodor Tensundern v a beck) in Viljem Sondermann (Nieder-Evig),ki so praviloma poverjeniki v omenjenih mohorjanskih postojankah, te pa so običajno daleč v ospredju po številu članov. Nikakor ni naključje, da so bile najmočnejše postojanke Družbe sv. Mohorja v največjih naselbinah slovenskih izseljencev v Vestfaliji (Gladbeck, Hamborn, Marx-°ch, Meerbeck, Mors, Osterfeld in Sodingen), kjer so omenjeni duhovniki delovali na|dušnopastirskem in kulturnem življenju in kjer so delovala tudi slovenska društva. ^ solutni letni rekord mohorjanov je pripadel Morsu leta 1914 s 114 udi, kljub temu a se omenjena postojanka ni mogla pohvaliti s kako posebno vztrajnostjo. Na splošno je bilo značilno tudi veliko letno prehajanje mohorjanov, zlasti v trikotniku Marx-00 ’ Meerbeck, Mors, pa tudi v drugih srednjih in malih postojankah. Slednje so kak 6 V ve^'n* navedenih primerov po enega, dva, največ tri ude in še te zgolj za a o leto. Podobno kot drugje, tudi pri mohorjanih v Nemčiji opazimo razne variante Pisanja njihovih priimkov v posameznih letih, kar gre najbrž v veliki meri na račun a o čitljivih rokopisnih spiskov članstva, ki sojih pošiljali vodstvu Družbe sv. Morja v Celovec, včasih pa tudi na račun zavestnega spreminjanja priimkov, v tem tovnlerU n^ove®a Ponemčenja. Imenik krajev, kjer so nemški mohorjani leto za le- 1 prejemali svoj knjižni dar, nam razkriva tudi v Nemčiji, kot drugje v slovenskem ^se jenstvu, svojevrsten zemljevid tako močnejših slovenskih naselbin, kot tudi kra-sv^M311101'^6 zanes^° Posameznike. Na prvi pogled skromnih nekaj sto knjig Družbe ^ ^ ohorja, ki so sijih njeni udje v Nemčiji razdelili vsako leto, pa so podobno, kot n svetu’ vsekakor prispevale, da se je iskra slovenske zavesti v njih ohranila e o iko dlje, kot bi se brez teh »knjižnih darov«. SUMMARY THE BRANCHES OF THE DRUŽBA SV. MOHORJA (THE SOCIETY OF ST. HERMAGORAS) IN GERMANY IN THE YEAR 1888-1918 Andrej Vovko The people s publishing house, Družba Sv. Mohorja was established in Celovec (Klagenfurt) to the initiative of Anton Martin Slomšek with the intention to advance national awakening, education and cultural progress among Slovenes on the basis of Christian principles. The first books were published in 1852 under the name of Društvo Sv. Mohorja (Association of St. Hermagoras), but its proper ascent began only after 1869 when it reformed into a church fraternity, the Družba Sv. Mohorja (The Society of St. Hermagoras). Until World War I the Society experienced grand prosperity, it was successfully active among Slovene emigrants, where it helped with its books to preserve Slovene national awareness. In the years 1888-1915 a network of branches of the people’s publishing house Družba Sv Mohorja was active particularly among Slovene emigrants in Germany in Westphalia and in the basin of the river Rhine. The Society of St. Hermagoras was founded in 1852 in Celovec (Klagenfurt) to the initiative of Anton Martin Slomšek and with an intention to advance national awakening, education and cultural progress among Slovenes on the basis of Christian principles. The author of the contribution has presented on the basis of annual registers of members in the Koledarji Družbe Sv. Mohorja (Almanacs of the Society of St. Hermagoras) in the form of tables, and registers of membership in the years 1900, 1905,1909, 1914, and 1917, the structure and activity of 96 of St. Hermagoras branches in Germany, among them are eight »latge« (Gladbeck, Ilamborn, Marxloch, Meer-beck, Mors, Osterfeld, and Sodingen). Clergymen Viljem Kbster, Ivan Jenster, Avgust Henegkotter, Bernard Hiilsmann, Teodor Tensundern and Viljem Sondermann, who were as rule commissioners of the Society of St. Hermagoras, had an important role in the activity of those branches. It is not a coincidence that the strongest branches of St. Hermagoras were in the largest settlements of Slovene emigrants in Westphalia (Gladbeck, Hamborn, Marxloch, Meerbeck, Mors, Osterfeld, and Sodingen) where the mentioned clergymen were active in pastoral care and cultural lije, and where Slovene emigrant societies existed as well, mainly the Catholic educational Societies of St. Barbara. In the article presented register of branches shows us, among other, where individual larger or smaller groups of Slovene emigrants lived in a certain period. The books of The Society of St. Hermagoras undoubtedly contributed to the preservation of national awareness among Slovene emigrants in Germany.