Tedenske nevici. Naš lavantinski škof dr. Karlin je imenovan za Upravitelja Prekmurja in Mežiške doline. Prekmurje je spadalo dosedaj pod somboteljsko škofijo, Mežiška dolina pa pod Celovec. \ Duhovniške vesti. Zupnija Majšberg je podeljena g. Rajmundu Bratanič. Prihovski g. župnik Karol Kumer je imenovan duhovnim svetovalcem. Shodi naših poslancev v nedeljo, dne 18. novembra: F a 1 e ž: Sv. Martin na Pohorju po sv. maši ob pol 11. uri v društveni dvorani (v kaplaniji). Kugovnik: Sv. Danijel na Koroškem po sv. maši pri cerkvi. Krajnc: Pišece po rani sv. maši v verandi g. Ivana Kostevc. V r e č ko: Sv. Križ na Slatini po rani sv. maši v Društvenem domu. Ž e b o t: Sv. Peter pri Mariboru po rani sv. maši v samostanski šoli. Orliški tečaj za mariborsko srenjo. Od 19. do 25. t. m. se vrši v Mariboru orliški organizatorični in tehnični tečfij. Vadile se bodo nove vaje in podal se bo poduk v poslovanju krožka. Vsak krožek naj pošlje vsaj po eno zastopnico. Župnije, kjer še nimajo krožka, naj pošljejo po eno mladervko, ki bo sposobna prevzeti vodstvo orliškega krožka, ki se mora ustanoviti v vsaki župniji. Mladenke in tudi žene cele lavantinske škofije, ne pozabite, da se vršita dne 18. t. m. v Celju v Narodnem domu in dne 25. t. m. v Mariboru v dvorani v Lekarniški ulici G ženska tečaja. Oba tečaja bo vodila našim dekletom že dobro znana Dorica Angela Piskemik iz Ljubljane. Tečaja bodeta letos iziedno zanimiva in bodo dobile na njih naše mladenke navodila za delovanje v dekliških zvezah za celo leto. Zato, mladenke, kar vas je v spodnjem delu zelene Štajerske, vse v nedeljo, dne 18. t. m. v Celjei1 Mladenke gornjega dela Štajerske pa vse v nedeljo, dne 25. t. m. v Mariboru! Ženski spol je bil prvi in naj ostane prvi, kjer gre za izobrazbo in dobro stvar. Železniška zveza ugodna, da boste še isti dan doma. Nemški poslanci vlečejo raje z radikali Srbi, z Pašičem, samo da bi zavlekli avtonomijo Slovenije. Raje pomagajo Pašičevi vladi nalagati nove davke, ncgo da bi pomagali vreči srbsko radikalno vlado. Nemci in radikalni Srbi nas sedaj skupno gulijo; skupno nam vlečejo kožo s hrbta. Nemci delajo to iz slepega sovraštva do Slovencev, a Srbi-radikali, da si Beograd napolni žepe in kase. Nem- cem je Ijubše, da propada kmet in obrtnik — če tudi Nemec — samo, da še Slovenija tako brzo ne dobi avtonomije in ž njo lastne kase. Obžalovanja so vredni oai lfidje, ki so glasovali za nemške kandidate. Nemci sarai se že jočejo . . . Ne pozabite na »Dijaško večerjo«! Odbor »Difaške večerje« v Mariboru nasiti vsak večer 66 pridnih pa revnih študentov z dobro tečno brano. Ti študenti bi drugače bili brez vsake večerje in bi morali strašno stradati. Prijatelji pridne mladine, ne pozabite teh študentov! Darujte za nje krompir, fižol, koruzo, žito ali kako drugo živilo. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Kdor pa nima živil, pa naj po svoji moči daruje v denarju. Spomriite se »Dijaške večerje« posebno v veselih družbah, na gostijah, na sedminah. Darovi se naj pošiljajo na naslov: »Dijaška večerja« v Mariboru v tiskarni sv. Cirila. Za darove se v imenu revnih dijakov že vnaprej zahvaljuje dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne kot predsednik »Dijaške večerje.« Mariborske novicc. V Mariboru je umrl ravnatelj mestne klavnice Kern. Po rodu je bil Nemec. Dvema židoma so zaplenili na mariborskem glavnem kolodyoru 3C00 zlatih turških lir in 196 liver šlerlingov. V našem denarju znaša zaplemba poldrugi niilijon dinarjev. Žida se pišeta Barcch in sta brata. Zlato sta nameravala iztiholapiti v Avstrijo, a so ju zasačili, denar odvzeli, tihotapca pa zaprli. — Č. g. dr. Ivan Jančič, župnik pri Sv. Petru v Sav. dolini jc poslal za Dijaško semenišče v Mariboru 17 melerskih stotov živil, za bogoslovje 15 meterskih stotov in za akademike 11 meterskih stotov živil. Blagemu mladinoljubu kakor vsem darovalcem naj Bog slotero povrne.. — Po Pohorju nad Mariborom je kradel, ropal in tiholapil že nekaj let sem pohorski strab neki Mihacl Germež. T-e dni se je posrečilo izslediti njegovo skrivališče v gozdu v neki votlini. Šentlovrenški žandarji in nekaj lovcev je v noči obkolilo votlino in pozvali so Germeža, nai se uda. Germež je začelj streljati; oblegovalci pa v vollino. Ko je Germež uvidel, ua je izgubljcn, se je sam ustrelil v vollini, a je bil že tudi ranjen. V votlini so našli več pokradcnih stvari. Iz Mežiške doline. Blagoslov ljubeznipolne vladajoče velesrbske radikalne stranke se je že začel razlivati po naši dolini v obliki poštnih položnic, ki jih je nam poslal davčni urad. Ljudem je kar zastala sapa, ko so čitali ogrom ne številke, ki oznanjajo, kako morajo poplačati ujedinjenje. Najprej je nam vlada ugrabila 20 procentov pri kolekovanju bankovcev, potem tri četrtinke pri zamenjanjn kron za dinarje, nato je upeljaia še visoko carino in trošarino, ki grozno podražuje vse kmetske potrebščine, zdaj pa nam še predpisuje tako nezaslišano visoke neposredne^ I davke, ki znašajo z invalidskim davkom vred 78krat toliko | kot prej v mirnem času. To je pa vendar malo prevečl Be¦ remo, kako sovražni Italijani stiskajo podjarmljene Sloveni ce hočejo jim vzeti njihov jezik, a živeti jih vendar šie j hočejo pustiti in gospodarsko jih nočejo uničiti, a našj bratje, ki so nas osvobodili, nas hočejo gospodarsko uničiti in popolnoma izžeti. To ni ljubezen, to je brezsrčni balkanizem, ki ga goji naš nesrečni centralizem. Ni čuda, l da se ljudij polašča jeza in nevolja, mrmranje gre od hiše do hiše in kletev se sliši iz stoterih ust; zraven pa se nairj^ rogajo še nekdanji nemčurji z janičljivim, škodoželjnim posmehom, češ: To imate zdajf To je hudol Kam bo to pripeljalo? In v tem času so nekateri ljudje še tako drzni, da ustanavljajo po raznih krajih naše doline srbsko radiI kalno slrankp. Cudirn.o se potrpežljivosti naših ljudi, da ne vzamejo palice v roke ter terrt ljudem zalučijo v obraz: »Pojte proč od nas, vi, plačani izdajalci našega srbvens-* kega naroda, vi grobokopi naše sreče in našega blagostanjal« Začnite vendar enkrat te ljudi bojkotiratif Kdor je zapisan srbski radikalni stranki, naj gre od nas! Za take ljudi med nami ni prostora, za nje je Macedonija. < h Mežiške doline. Dohodnina. Pred par mesci je davčna oblast v Slovenjgradcu poslala občinam seznam onih strank, ki morajo plačati dohodnino s pripombo, da naj se oni, katerim se zdi predpisani dohodninski davek neopravičen, pritožijo v teku 14 dni. Mnogo pritožb se je vložilo, pa škcxla kolekov, zakaj: vse pritožbe so bile zastonj. Ravno zdaj razpošilja davčni urad položnice za vplačila davka ia s čudom gledamo, da se je vsem strankam namesto kakšne olajšave dohodninski davek zvišal za 100 procentov onega zneska, ki je bil prvotno predpisan. Slišimo, da vlečejo davčni uradi tri procente onih davkov, ki jih iztirjajo od ljudstva. Ali je res pohlep po teh treh procentih te ljudi tako omotil, da ne poznajo več nobene mere. Ni čuda, da je vsled tega zavladalo največje ogorčenje po celi dolini .Vemo, da tudi ob času vojske pri odjemanju žita in živine gotovi ljudje iz prevelike državotvornosti ter lastne sebičnosti in dobičkaželjnosti niso imeli usmiljenja z ljudstvom. In konec? Svet še ni obstal, ampak se še vedno sučel Blagoslavljanje novih zvonov na črešnjevski podružnici Sv. Treh kraljev. Spodbudna slovesnost Na predvcčer zahvalne nedelje je duhovništvo ob obilni udeležbi spremljalo tri bronaste zvone »sv. Trije kralji, Srce Jezusovo, Srce Marijino«« na svatovsko ozaljšan trikraljski grič v Jelšovcu. Pozdrav g. župnika iznad venčanega voza: Prvi zvon «sv. Trije kralji« naslovljen, bodi vrlim okoličanom zvezda vodnica do nebeškega Betlehema! Drugi »Srce Jezusovo« naj bi postal in ostal hrepenenje nebeSkih višav mladeničem in možem, kojim je poklonjen. Tretji, milo »Srce Marijino« krščen, bodi veselje dekliških in materinskih src, kojim je posvečen. — Prišla je zabvalna nedelja, zadnji lepi dan. Cerkev Sv. Treb kraljev v Jelšovcu je, kakor povsod trikraljska cerkev, obsežna; a tokrat je bila premajhna. V celih procesijah so namreč priromali častilci sv. Treh kraljev iz črešnjevske, makolske, studeniške, laporske, slovenjebistriške župnije. Ob asistenci osmero duhovnikov je zvone blagoslovil g. dekan Josip Cerjak. Pridigoval je župnikov sošolec, slovenjebis-» trišlti kaplan g. Franc Strmšek. V presunljivem govoru, iovršenem po obliki in neprekosljivem po notranji vrednosti, je opeval zvone, ki naj oznanjajo, kakor daleč so sEšni, slava Bogu v višavah pa mir zemljanom. — Pripomniti je, da Sta bila manjša zvona vsled disonance s prvim dvskrat vlita. Važen migljaj za naročevalce zvonov, da se ni treba slepo zanesti, pa zvone brez izvedenske preskuinje prevzeti. Poboj v Kočncm, Dne 4. t. m. ob priliki blagoslavljanja novih zvonov pri podružnici Sv. Treh Kraljev je prišk) v Kočnem pri gostihii Dreo na okrajni cesti do ebžalovanja vrednega dogodka. Trije mirni fantje iz Kove vasi pri Slov. Bistrici so se vračali zvečer domov U Studenic, kjer so bili na obisku pri stricu. Ko pridejo do gostilne Dreo, jih je napadlo več oženjenih možakarjev in razvil se je pretep, ki se je končal z ubojcm. Eden izmed bratov Feis se je zgrudil na tla težko poškodovan, njegov brat in še en drug fant sta pa dobila tudi več poškodb. Težku ranjeni Feis je drugi dan umfl na zadobljenih poškodbah. Žalostno je, da se je v tej, dosedaj mirni vasici dogodil tak zločin, še bolj žalostno pa je to, da so glavni povzročitelji zločina oženjeni možje, ki bi morali imeti že nekoliko pameti. Ročna borba med šmargečkimi Sokoii in rošnjanjskiini fanti v Rošnji pri Šmigovcu. Od Št. Janža na DraTskem polju poročajo: V nedeljo, dne 4. novembra se j« vršila pri Sinigovcu v Rošnji takozvana «Plesna veselica«, v resnici pa je bila divjaška veselica šmargečkih zloglasnih Sokolov z učiteljem Jarcem in njegovo milostljivo na čelu. Takšnega dirindaja še ni bilo v Rošnji. Celo noč se je vpilo in tulilo prav po sokolski navadi tako, da nam ni bilo mogoče zatisniti očesa. — Stišali smo tak vik ia krik, da smo mislili, da je to noč abrana vsa zverina celega sveta pri šmigovcu. Ko je bilo že vse pijano, so začeli Sokoli metali prazne kozarce iz kota v kot, mi Rošenjčani pa smo jim pomagali, da če smo izzivani, tudi znaino v ročni borbi z kozarci nastopiti, čeprav nisrno telovadci Sokoli, Jarčevi trabanti. Pokazali smo jim, da v Rošnji ni prostora za sokolske razgrajače in smo jili vso noč vadili v ponižnosti in premagovanju samega sebe. Vi šmargečki nočni tički-Sokolovi, najbrž ne boste več prišli razgrajat k nam mirnini Rošenjčanom in vam tudi odsvetujemo. Mi rošenjski fantje smo prepošteni, da bi se pajdašili s takšno sokolsko pretepaško družbo. Sicer pa vi fantje Šmargečani niste krivi toliko svojih slabih razrad, a vi ne morete biti boljši, kajti učenec ni nad ačrteljem!! Mi vas le pomilujemo radi vaše zasleplje»osti, da se daste za nos voditi od orjunskih učiteljev Jarc—Kovačič, ki se vam za hrbtom v pest smejita. Mi »ošenjski fantje pa se ne damo za nos voditi od liberalnih zgagarjev, tudi s kakšno plesno veselico in ne s sladko smejočo šmigočevko nas ne bosta preslepila, ker imamo že toliko pameti sami, da vemo, kam pes ta©o moli. Šmigovca in njegovo ženo pa bo menda tudi pamct srečala, da ne bosta več dajala prostora pod krinko «plesii€ veselice« za ročno borbo s kozarci. — ZdraTo! Novice \z Loč. V nedeljo, dne 28. oktobra, se je vršil *>b obilni udeležbi ustanovi občni zbor orlovskega odseka v Ločah. Priglašenih je 32 mladeničev, med temi 8 bivših vojakov. Bog živil "Le krepko naprej! — Za misijone sq n.aša vrla dekleta nabrala 3820 K in razprodala še 28 misijonskih koledarjev in 24 «Katoliških misijonov.« Sedaj je v teku pobiranje za naše dijake. Bog daj veliko sreče! Smrt uglednega našega pristaša. Pri Sv. Barbari v Malozah je umrl po hudi bolezni posestnik in župan gosp. Anton Arbeiter. Bil je zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja.« Dalje je bil piedsednik tukajšnjega izobraževalnega društva, načelnik kmetijske podružnice, blagajnik Podpornega društva ra uboge šolarje itd, Z dušo in telonv je bil somišljenik SLS, na katere programu je bil tudi izvaljen županom občine Gruškovec. Sploh je bil mož zelo veren, poštenjak in gostoljuben ter skrben oče svojim otro Kom, sosedom pa dober sosed. Vdovi in otrokom izrekamo sožalje, rajnemu pa želimo, naj v miru počiva! Opomin od Velike nedelje. Že četrto leto krije zemIfa našega nepozabljenega č. g. župnika Menharta. Tužno se mi zdi, ko se večkrat spominjam na najine pogovore, berem njegove spodbujajoče besede, katere mi je blagopokojni v življenju večkrat pisal na bojišče. A danes ga ni večl Le njegov spomenik zazre moje oko, ko pridem na Telikonedeljsko pokopališče, a čakam že četrto leto, kdaj se bo vdelala v spomenik blagopokojnega slika. Pro8tor za isto je kamnosek že zaznamoval pri izklesanju napisa in pri tem je še danes ostalo. Slika noče sama v spomenik. Velikonedeljčani govore različno in da se pokojBomu ne dela krivice, pozivamo prizadetega, da da nemudoma napraviti njemu zaukazano delo, da se tako obvaruje Radaljnih sumničenj. V Prekmurju je vse ljudstvo, razun verižnikov, proti srbski radikalni stranki. Vse obsoja one grde ljudi, ki so hoteli premotiti g. Šiftarja in ga dobiti na svojo stran. PaSičevi agenti si sedaj niti med ljudstvo več ne upajo, tako so Ijudje razburjeni in razjarjeni proti njim. Saj bi pa tudi bil vsak norec, kdor bi šel z radikali, ki nam s pomočjo Nemcev in Turkov nalagajo tako strašne davke. Novice od št. nja pod Turjakom. Ustanovljeno imamo Sadjarsko društvo, ki pod vodstvom nadučiteljevim dobro »apreduje. Pred kratkim je imelo sestanek, na katerem je poročal strokovnjak o vrstah sadja, ki v naših krajih najbolj uspeva, pred vsem bobovec in mašancl, za sadjevec je pa po izkušnjah najbolj priporočal domačo tepko. Kme•oralcil Poprimimo se sadjereje in sploh vseh kmetskih epravil, ki nam jih navajajo kmetski strokovnjaki. Mi se tsb premalo zavedamo, da se pri naših kmetijah še da mnogo izboljšati. Zato večkrat kmetsko-izobraževalne se9tartke. — Letina je bila pri nas dobra. Skoraj vsak je jadoroljen spravljal STOJe pridelke. Na dobro oddelanih kmetijah je dal mernik posejanega žita 7—9 mernikov. Pri nekaterih kmetih je tudi sadje izvrstno obrodilo. Posebno v okolici Št. Ilja imajo kmetje precej sadjevca za oddati. — Izobraževalno društvo z cdseki se vstrajno giblje. Fantje in dekleta imajo svoje mesečne sestanke. Dekleta so pred kratkim vprizorile igro «Goslarica naše ljube Gospe«, ki je pod vodstvom g. kaplana dobro uspela. Fantje pa prirede igro »Čevljar.« Igre. pri naših društvih naj bi ne bile pregoste. Dve ali tri igre letno zadostujejo, kajti ako so prepogoste, izostane izobraževalno delo. Torej v naša društva več gospodarsko-vzgojnih sestankov, a manj igranja. Fantje in dekleta, prihajajte redno na seslinke! — Požarna bramba gradi nov Gasilni dom v bližini cerkve sv. Ahacija, ki bo pod vodstvom tukajšnjega predsednika požarne brambe kmalu dogotovljen. Požarne brambe imajo lep namen, pomagati bližnjemu v nesreči, toda razne prireditve pri nekaterih trajajo predolgo v noč, ki so navadno združene s popivanjem. Vse do prave mere, za vsako prireditev v društvih naj bi bila 9. ura zvečer merodajna, kar je več, je potrata časa in denarja, ako se prireditev vrši v gostilni. Zopet kmalu kaj. Iz Dobrne pri Celju poročajo: Če bi bila Dobrna malo bolj združena z ostalim svetom, tedaj bi prišle prireditve kot je bila »Mlinar in njegova hči«, do prave veljave! Kajti igralci so se potrudili, da so občudovanja vredni! Naj jih zato vsaj tu javno zahvalimo za njihov trudl Bog jih živi! Pa zopet kmalu kaj! Žalosten občni zbor demokratskc stranke. Iz Sv. Petra pod Sv. Gorami nam poročajo: Ustanovni občni zbor JDS, ki se je dne 4. novembra t. 1. vršil v prostorih našega dohtarja, je zelo klaverno potekel. Krog 20 backov, ki so večinoina odvisni od dohtarja, je prišlo poslušat govornika. Ljudje so govorili, da pride neki Švindler razlagat demokratski evangelij politično nezrelim Šentpetranom, pa so se varali. Prišel je le Spindler iz Maribora. Dohtar v strahu, da bo moral govoriti golim stenam, je poslal kakor evangeljski kralj svoje hlapce — osebo malega Šurekovega Jura — na vse pote in prelaze, da šentpeterske demokrate dovede skupaj, pa ne na pojedino; iste so bili deležni le Špindler in Zdolšek, pa mogoče tudi priganjač šurekov Jura, kar nam pa ni znano. Znano nam je le to, da je žena Premrlečvega Joža — Marička tisti dan pokazala vso svojo kuharsko umetnost in celo dohtarja spravila do tistcga okusa, katerega je za časa svojega 12 letnega študiranja medicinske vede popolnoma izgubil. Da je pa spravil tistib par mandlcov skupaj na zborovanje v svojo hišo (v javnem prostoru ni imel poguma) je vzrok njegov teror. — Sicer se po Št. Petru itak ne damo terortzirati od njega, ker imamo v Kozjem boljšega in veliko bolj prijaznega zdravnika, kot je r.aš. Toliko za danes o dohtarju. — Prihodnjič pa še več! «Naprednjakov« ne marajo nikjer. Od Sv. Petra pod Sv. Gorami smo prejcli. jPi'ed kratkim je «Jutro« vabilo napredne učitelje, da kornpetirajo na izpraznjeno nadučiteljsko mesto v Sv. PeUai. Povdarjalo je, da je Ijudstvo učiteljstvu zelo naklonjeno. O ja, ampak samo takšnim, kot je bil naš nezabni gospod nadučitelj Moric, ki se je pred kratkim poslovil od nas iii za katerim žaluje cela šentpeterska lara. Da bi pa k nam prišel kak Kravarič, ki sliši na ime Janko ter se uol) zanima za frajlice, kakor pa za šolo — in katerega naš dohtar na vse kriplje pri vseh mogočih činiteljm protežira — temu mi odločno protestiramo. če pa pride, se mu lahko zgodi isto, kakor naprednemu učitelju Gostinčarju, kateremu so «naprednemu učiteljstvu« naklonjeni Šentpetrani streljali v slovo pri odhodu. Vprašamo pa višji šolske svet, kako je to, da to človeče biva več časa v Št. Petru, kot pa na svojem definitivnem mestu v Virštanju?! Ljudstvo se zgraža nad takim početjem, zalo pa kličemo merodajni oblasti: Zganite se! Po Št. Petru prodaja svojo politično modrost dohtarjev sin Dušan, kl pravi, da bo tudi dohtar «vsega zdravilslva«. Pa zdaj še ni v nobeni univerzi vpisan, ker ne vemo, kje bi bila kaka univerza, ki bi sprejemala dijake -iez mature — mogoče samo živinski padar Turšič v Desiniču na — Hrvatskem. Apnar Sodanjski Tinček se zelo zavzema, da bi prišel na izpraznjeno nadučiteljsko mesto napredni učitelj, v bojazni, da drugače demokratarji popolnoma izginejo iz šentpeterskega površja. Mi mu svetujemo, če že hoče kakšno kanjero napraviti, pa naj gre v Beograd, kjer še veliko naprednega apna rabijo in komaj čakajo na našega Tinčeka. Gotovo bo tam dobil kako kolajno, katera mu zelo manjka posebno tedaj, ko gre na slavnostno večerjo k dohtarju. Demokratski shod v Podsredi. V nedeljo, dne 4. no vembra se je po tritedenski agitaciji vršil pri nas shod JDS. Na shodu je bilo kvečjemu 20 ljudij, všteti gostje, ki so bili slučajno v gostilni, nekoj naših pristašev, trije samostojneži in trije govorniki JDS: eden iz Maribora (Spindler), eden iz St. Petra pod Sv. gorami (Kunej) in eden iz Brežic (HolIy).Govorniki so povdarjali, da bi morali bberalci tako skupaj držati, kakor to delajo pristaši Slovenske ljudske stranke. Naša prireditev v Kozjem. V nedeljo, dne 4. novembra je priredila Dekliška zveza v Kozjem igro «Svojeglavna Minka.« Velika dvorana g. Podlinšeka je bila polna. Vrle igralke so svoje vloge zelo dobro rešile in občinstvo ni štedilo s ploskanjem. Društveno življenje je začelo v kozjanskem okraju prav lepo napredovati. Cene živilom v Avstriji in Nemčiji zopet strahovito rastejo. Vrednost avstrijskega denarja zopet pada. Ošabne Nemce strašno tepe šiba usode. — Na našib tržiščih z žitom in moko pa se opaža rahlo padanje cen. Izvoza za žito in živino ni skoro nobenega. Amerika in Rusija zakladata Evropo z žitom. Zivine pa imajo že povsod sami dorolj.