541ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
so [uster{i~ in njegovi privr‘enci z zavzemanjem za splo{no in enako volilno pravico »na Slovenskem
v marsi~em prevzeli prapor politi~ne naprednosti«. Iz Grdinovih citatov v knjigi je lepo razvidna vsa
paradoksalnost slovenskega strankarsko-politi~nega razvoja na prelomu stoletja: narodno-napredni li-
beralci so se povezali v koalicijo z nem{kimi ustavovernimi veleposestniki in na koncu z nasproto-
vanjem demokratizaciji pristali na konservativnih okopih, nekdanji konservativci pa so se z doslednim
uveljavljanjem kra{~anskosocialnih na~el in s posluhom za probleme t. i. »malega ~loveka« razvili v
moderno kr{~anskodemokratsko stranko.
[uster{i~ je kot »nekronani vojvoda kranjski« v svojih rokah v letih pred prvo svetovno vojno
zdru‘il ‘e skoraj neverjetno politi~no mo~, ki jo je manifestiral tako na de‘elni ravni kot tudi v parla-
mentarnih bojih in zakulisnih pogajanjih na Dunaju. Kot ugotavlja Grdina, je bil [uster{i~ edini sloven-
ski politik, ki mu ni mogel do ‘ivega zloglasni »prastrah« pred nem{tvom, ki so mu podlegali drugi
strankarski prvaki. Politika [uster{i~evega kova bi se ne branila nobena resna stranka v takratni mo-
narhiji; in ~e kdo od Slovencev iz staroavstrijskega obdobja zaslu‘i naziv dr‘avnika, je to prav gotovo
ravno [uster{i~. Njegova samozavest, avtoritarnost in brezobzirnost pri izpolnjevanju strankarsko-
politi~nih ciljev pa mu niso nakopale samo cele vrste sovra‘nikov v vrstah nem{kih nacionalcev, ampak
so vzbudile tudi odpor znotraj Slovenske ljudske stranke.
Na ~elo upornikov se je na predve~er prve svetovne vojne postavil »ljudski tribun« Krek, ki je uspel
potisniti [uster{i~a v politi~no izolacijo, kar Grdina zelo slikovito opi{e na podlagi citatov iz dnevnikov
Evgena Lampeta in knezo{kofa Antona Bonaventure Jegli~a. Zmaga Krekove struje, ki se ji je pridru‘il
tudi {tajerski prvak dr. Anton Koro{ec, odlo~ilno pa jo je okrepil Jegli~, je v kon~ni fazi pomenila tudi
zlom avstrodinasti~nega patriotizma na Slovenskem. Koro{ec se je znal spretno postaviti na ~elo jugo-
slovanskega gibanja, ki je v temeljih zamajalo temelje starodavne monarhije. Z dinami~nim prikazom
slovenskega slovesa od Avstro-Ogrske in vstopa v obljubljeno jugoslovansko de‘elo Grdina tudi zaklju~i
svojo monografijo.
Knjiga Slovenci med tradicijo in perspektivo ni zgolj sve‘ pogled na slovenski politi~ni razvoj
druge polovice 19. in za~etka 20. stoletja, ampak tudi zelo izviren prikaz pozne habsbur{ke monarhije,
ki je zaradi nere{enih narodnostnih nasprotij morala zapustiti zgodovinski oder. Grdina se je znal v‘ive-
ti v duh ~asa in nam ga prepri~ljivo prikazati v vseh njegovih zanimivih razse‘nostih. Napotilo, ki je
obi~ajno za zaklju~ek tovrstnih recenzij, da je namre~ knjiga obvezno ~tivo za vse, ki {tudirajo in
raziskujejo zgodovino habsbur{ke monarhije, tokrat ne zadostuje. Grdinova knjiga je knjiga za vse, ki
imajo radi zgodovino.
A n d r e j  R a h t e n
A n d r e j  P a n ~ u r, V pri~akovanju stabilnega denarnega sistema. Celje : Zgodovinsko dru{tvo,
2003. (Zgodovini.ce ; 1)
V slovenskem zgodovinopisju se je na podro~ju ekonomske zgodovine v zadnjih letih zgodil velik
premik. Raziskovalno polje se je raz{irilo, tematski obseg raziskav je postal pester kot {e nikoli, hkrati pa
je pri{lo {e do velikega metodolo{kega premika. Mlaj{e generacije gospodarskih zgodovinarjev so namre~
pri~ele v svoj repertoar analiti~nih orodij vklju~evati {e interdisciplinarne prijeme. Ob doslednem
upo{tevanju obi~ajnih zgodovinarskih metodolo{kih pristopov so se oprijeli tudi spoznavnih na~inov, ki
so jih izoblikovale druge stroke. V primeru gospodarske zgodovine je bila najbli‘ja ekonomija. S svojimi
spoznanji, zakonitostmi in neiz~rpnim repertoarjem analiti~nih orodij se je ponujala kar sama sebe. Inter-
disciplinarni pristop se je pokazal kot u~inkovito sredstvo za odpiranje novih raziskovalnih tem.
V to miselno okolje se povsem ume{~a tudi knjiga Andreja Pan~urja »V pri~akovanju stabilnega
denarnega sistema«, v kateri predstavlja monetarno politiko v Habsbur{ki monarhiji in odzivih nanjo
pri Slovencih od srede devetnajstega stoletja do izbruha prve svetovne vojne. Potreba po raziskavi
monetarne politike se je kazala ‘e dolgo ~asa, vendar je tematika dosledno ostajala ob strani. Veljala je
za hermeti~no, naporno/zahtevno in predvsem za te‘ko razumljivo v spoznavnem in interpretativnem
smislu. Monetarni politiki ni bilo mogo~e slediti oziroma jo razumljivo tolma~iti brez navezave na
542 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
teorijo, brez temeljitega poznavanja del ekonomistov na to temo. Zelo obse‘en seznam literature in
{tevilna sklicevanja v tekstu Pan~urjeve knjige pri~ajo, da se je tega dobro zavedal.
Rezultat kombinacije monetarne teorije in empiri~nih spoznanj z avstro-ogrskega in slovenskega
prostora je kakovostna knjiga, ki v marsi~em izstopa med dosedanjimi slovenskimi knji‘nimi izdajami
na podro~ju gospodarske zgodovine. Pan~ur je obravnavo monetarne politike zastavil na {iroko, ni je
obravnaval izolirano temve~ jo je umestil v {ir{i socialni, gospodarski in politi~ni kontekst. V ospredju
obravnave je sicer monetarna politika, vendar pa se nam v ozadju izrisujejo domi{ljene konture splo{ne
gospodarske in politi~ne zgodovine Habsbur{ke monarhije do prve svetovne vojne. Mestoma je pose-
gel {e dlje in tudi same avstrijske razmere uvr{~al v {ir{i evropski okvir. Andreja Pan~urja je k vklju~evanju
drugih dimenzij – politi~ne in splo{ne gospodarske ter socialne zgodovine – vodilo spoznanje, da je
dru‘beni razvoj enovit in vzro~no posledi~no povezan. Monetarna politika se je namre~ dogajala v
konkretnem okolju in prostoru. Iz tega okolja in prostora je izhajala in bila z njim tudi determinirana.
Izolirana obravnava bi bila vsekakor mogo~a, vendar ne bi bila celostno zaokro‘ena. Tej sku{njavi pa
Andrej Pan~ur v svoji sistemati~nosti in z ob~utkom za sintezo ni podlegel. Monetarne politike ni
interpretiral iz nje same, temve~ iz okolja v katerem je nastajala in u~inkovala.
Knjiga je pregledno razdeljena na trinajst vsebinskih poglavij, pridru‘ujejo pa se jim {e priloge,
seznam okraj{av in obse‘en seznam virov in literature. Na koncu pa je dodan {e skromen povzetek v
angle{~ini. V poglavjih se druga za drugo razvr{~ajo zgodbe o razli~nih zvrsteh denarja, denarni uredit-
vi, prora~unski politiki in vzro~no posledi~ni povezanosti posameznih gospodarskih politik. Nazorno
so prikazane razmere, ki nastajajo kot posledica neusklajenosti posameznih gospodarskih politik ter
vplivov in navezav na splo{no gospodarsko stanje v dr‘avi. Sledimo obravnavam razli~nih denarnih
reform, emancipaciji avstrijske narodne banke kot avtonomne emisijske ustanove, nadalje prehajanjem
s srebrne na zlato podlago in kon~no velikim dilemam s konvertibilnostjo ob zadnji valutni reformi v
Habsbur{ki monarhiji iz leta 1892. Skozi vsa poglavja pa se prepletajo in jih kot rde~a nit povezujejo
odzivi na Slovenskem, tako gospodarstvenikov kot politikov, ~asopisje pa je pri~alo tudi o odzivih med
ljudstvom. To je obenem temeljni vsebinski poudarek, ki nam prikazuje monetarno politiko skozi slo-
vensko optiko, s stali{~a vpliva na slovenski prostor ter do‘ivljanja in sprejemanja denarja in ve~ deset-
letij trajajo~e denarne nestabilnosti v slovenskem prostoru. V tem oziru je Pan~urjeva knjiga temeljno
in originalno delo.
Pan~ur je knjigo zasnoval predvsem kronolo{ko, kar je posledica dogajanja oziroma zna~ilnosti
problematike same. Drugo polovico devetnajstega stoletja ozna~uje v monetarnem smislu izrazita ne-
stabilnost pri oblikovanju splo{no sprejetega merila vrednosti, kar naj bi denar navsezadnje bil. Sle-
denje mnogim spremembam, ki jih je kot najmanj{i skupni imenovalec zdru‘evala le pregovorna nesta-
bilnost in stalno prisotno prizadevanje za stabilizacijo razmer, je onemogo~ala doslednej{o uporabo
problemskega principa. Dejstvo je, da bi marsikateri posamezen vidik monetarne politike druge polovi-
ce devetnajstega stoletja lahko bil zaradi svoje kompleksnosti in tehtnosti tudi predmet samostojne
obdelave.
Knjiga Andreja Pan~urja, kon~no naj vendarle povemo, da gre za natis disertacije, gotovo predsta-
vlja v slovenskem zgodovinopisju, natan~neje seveda znotraj gospodarskega zgodovinopisja, velik ko-
rak naprej zaradi svoje izvirnosti. Hkrati je tudi res, da tako kompleksno zastavljenih del dosedaj ni bilo
prav veliko. Andrej Pan~ur je tako v slovensko zgodovinopisje vpeljal problematiko, ki je bila do sedaj
le malo ali skorajda ni~ poznana, {e manj pa raziskana. V metodolo{kem in vsebinskem oziru Pan~urjevo
delo vsekakor izstopa izmed dosedanjih knji‘nih objav s podro~ja gospodarske zgodovine, prav tako po
obse‘nosti in zahtevnosti obravnavane snovi ter po posegu v dolgo ~asovno obdobje. Na koncu je
potrebno {e opozoriti, da se je Andrej Pan~ur na {iroko ognil sku{njavi, da bi zahtevne monetarne
zgodbe in zgodbice tolma~il na jezikovno zapleten na~in. Ubral je drugo pot, ki je neprimerno bolj
prijazna, kar bodo bralci gotovo znali ustrezno ceniti.
@ a r k o  L a z a r e v i }