ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA Delegacija KS Dobrova je na 7. skupnem zasednaju zborov dne 24. 6. 1987 podala vprašanje oz. predlog za prekvalifikacijo dela krajevne skupnosti iz mestnega v izvenmestno območje. ODGOVOR Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana: KS Dobrova pri Ljubljani je dne 23. 6. 1987 postavila naslednje delegatsko vprašanje: Odgovor je pripravil Zavod za družbeno planiranje Ljubljana In se glasi: Po 34. členu zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18-930/84, z dne 14. 6. 1984) je treba v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine podrobneje določiti za ureditvena območja posameznih ali prostorsko in funkcionalno med seboj povezanih mest in naselij, ki so ali bodo zaradi predvidenega razvoja postala mesta ali naselja mestnega značaja. planske usmeritve za razvoj z urbanistično zasnovo naselja. Po določilih tega člena je z urbanistično zasnovo med drugim treba določiti zlasti zaokrožene prostorske in funkcionalne celote. Del KS Dobrova, vključen v območje, ki se po dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane ureja z urbanistično zasnovo, bo predvidoma do leta 2000 - podobno kot Brezovica, Vnanje in Notranje Gorice, Škofljica, Medno itn. - predstavljal zaokroženo prostorsko in funkcionalno celoto z naseljem Ljubljana (to je deloma že danes. Ta opredelitev v dolgoročnem planu pomeni le usmeritev, da naj bi se v dolgoročnem obdobju današnje mestno območje Ljubljane (naselje Ljubljana) razširilo in vključilo tudi omenjena naselja. Na podlagi te usmeritve se bodo ta naselja vključevala v naselje Ljubljana (mestni del Ljubljane) postopoma z ustreznimi posebnimi odloki skupščine občin in mesta glede na njihovo dejansko rast, razvoj skupne (mestne) komunalne infra-strukture, povezan z javnimi prometnimi sredstvi itn. Torej del KS Dobrova, ki je z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane predviden, da se vključi v mestni del Ljubljane, to danes dejansko še ni, temveč je to predmet posebnega postopka in odločitev. Omenjena usmeritev je bila opredeljena že v: - Smernicah za pripravo dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000, ki so bile v javni razpravi od 5. 1.-4. 3. 1982 ter sprejete v Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik konec februarja, v Skupščini mesta Ljubljane pa dne 4. 3. 1982; - v delovnem osnutku urbanističnega načrta Ljubljane (Dele-gatsko gradivo SML, št. 46, priloga 2, z dne 9. 3. 1982); - v 1. osnutku dolgoročnega plana, ki je bil v javni razpravi in razgrnjen od 7. 6. dp 31. 12. 1984; - v 2. osnutku dolgoročnega plana, ki je bil v javni razpravi in razgrnjen od 7. 2. do 7. 4. 1985 (Delegatsko gradivo SML, št. 30, zdne 12. 2. 1985) ter - predlogu dolgoročnega plana, ki je bil v javni razpravi od 2. 11. do 5. 12. 1985 ter sprejet v Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik konec novembra, v Skupščini mesta Ljubljane pa 5. 12. 1985. V vseh teh razpravah na te usmeritve s strani KS Dobrova ni bilo pripomb ali spreminjevalnih predlogov. Načelo odločanja po delegatskem sistemu in pravica občanov o odločanju o zadevah, ki so za njih pomembne, torej ni bilo kršeno, temveč se občani KS Dobrova niso pravočasno vključili v razpravo o teh dokumentih. V kolikor obstajajo razlogi, da se sprejeta usmerilev spremeni, bomo te argumente proučili ter - če so utemeljeni - upoštevali pri spremembah in dopolnitvah Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljanazaobdobje 1986-2000, ki so z odlokom (osnutek odloka je objavljen v Delegatskem gradivu SML, št. 14 z dne 9.10. 1987) predvidene v drugi polovici prihodnjega leta. .-.-., Zavod za družbeno planiranje Ljubljana Delegacija KS BRDO je na 8. in 10. seji zbora krajevnih skupno-sti 25. 3. 1987 in 30. 9. 1987 postavila vprašanje glede postavitve žagalnice v prostorih bivše Opekarne na Brdu, načrtovanju obvozne železniške proge in preselitve asfaltne baze ODGOVORI: - odgovor SCT Ljubljana .-..'.' ¦ ; ¦'¦¦'' a) preselitev obrata finalnih del Po prejemu vašega dopisa smo ponovno preverili v kakšni fazi je selitev obrata finalnih del in ugotovili, da je selitev dejansko v zaključni fazi. Tako je že preseljen obrat plastičnih mas, obrat krovsko kleparskih del in kompletna skladišča, dejansko pa je prišlo do zamude pri preselitvi samih kotlov za kuhanje litega asfalta, ker smo prav v trenutku, ko naj bi kotle preselili, prišli v časovno stisko z izvrševanjem nekaterih nujnih del in zato selitev ni bila mogoča. Zataknilo se nam je pri pripravi ramp, ki so potrebne za obratovanje na novi lokaciji. Poleg tega pa je bilo na stari lokaciji še nekaj materialov, ki bi zahtevali dodatne tran-sporte in s tem tudi podražitev celotne proizvodnje. Ne glede na to, da bi bilo ekonomsko smotrno prav zaradi zadnjega razloga obratovati še nekaj časa na lokaciji Brdo, smo se s predstavniki obrata finalnih del dogovorili, da bodo kuhali liti asfalt na lokaciji Brdo le do 16. 10. 1987, v nadaljnjih dneh pa bomo \z sedanje lokacije opravili še zadnje transporte materiala in opreme na novo lokacijo INDOP. Prosimo torej za razumevanje, ob enem pa upamo, da bo selitev obrata finalnih del omogočila tudi namesti-tev žagalnice v obstoječih prostorih na Brdu. b) postavitev žagalnice v prostorih bivše opekame Brdo V delegatskem vprašanju je navedeno, da je delegacija posta-vila letos spomladi vprašanje glede postavitve žage v prostorih bivše opekarne Brdo in da na to vprašanje ni dobila odgovora. V zvezi s tem vam sporočamo, da z delegatskim vprašanjem nismo bili seznanjeni, čeprav smo imeli s Krajevno skupnostjo Brdo več stikov in dne 11. 2. 1987 tudi konkreten dogovor s predsednikom Krajevne skupnosti, da Krajevni skupnosti posre-dujemo strokovno oceno o emisiji hrupa in prahu, ki naj bi bila osnova za razpravo s krajani. Oceno smo posredovali z dopisom 12. 2. 1987, kot tudi nekatere dopise, ki naj bi pojasnili celotno situacijo. Spomladi smo večkrat kontaktirali s predstavniki Kra-jevne skupnosti (3. 3., 17. 3., 23. 3., 27. 3. in 31. 3.) in dobili le pojasnilo, da se bo sestala ekološka komisija, medtem ko zapis-nika tega sestanka nismo prejeli, kot tudi nismo bili seznanjeni z delegatskim vprašanjem. Za sedaj v okviru možnosti ravnamo skladno s srednjeročnim planom Sob VIČ-RUDNIK, po katerem naj bi preselili tesarsko dejavnost na lokacijo Brdo ali v prvi fazi vsaj žagalnico, še zlasti spričo dejstva, da še vedno ni dokončno znana usoda glede železnice, ki po planskih dokumentih razpo-lavlja cono VP 3/2. Naš cilj je gospodarno izkoristiti obstoječe objekte na lokaciji Brdo, ob enem pa smo pripravili tudi ustrezne podloge za izdelavo zazidalnega območja in jih posredovali Zavodu za izgradnjo Ljubljane, Tozd Urbanizem LUZ 13. 5. 1987. Dne 29. 9. 87 smo obiskali predstavnike LUZ-a in ugotovili, da so dokumenti v pripravi, ni nam pa znano ali so bili posredovani ustreznim forumom za odločanje. Lokacija obstoječih objektov bivše opekarne je po srednjeroč-nem družbenem planu občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 (Uradni tist SRS, št. 34/86) in po dolgoročnem planu občine in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86) v območju urejanja VP 3/2 Brdo, za katerega je zahtevana izdelava zazidalnega načrta. Že samo označbo območja urejanja VP je opredeljena osnovna namembnost območja, to je: površine za proizvodnje, skladišča in terminale kot je to razvidno iz opomb poglavja 9. Tabele Dolgoročnega družbenega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86). Lokacijo oz. preselitev SCT-TOZD Tesarska dejavnost na pred-metno lokacijo Brda, je obravnaval in dovolil tudi Izvršni svet občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 55. seji dne 13. 7. 1983 in jo predvideva tudi Družbeni plan občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990, kot je to razvidno iz tabele 17. (Uradni list SRS, št. 34/86). Z odločbo št. 351-1795/84 z dne 10/4-1987 je bila odobrena lokacija le za spremembo namembnosti obstoječih objektov bivše opekarne tako da se bo v njih odvijal proces obrezovanja in žaganja hlodovine in ne za kakršnokoli novo gradnjo objektov. Torej gre v danem primeru le za izkoristek danih - obstoječih kapacitet v skladu z dolgoročnim in srednjeročnim družbenim planom. 41 Zoper navedeno odločbo sta stanovanjski zadrugi Dobrova in Napredek vložili pritožbo. Zato je bila celotna zadeva odstopljena Republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanja prostora, v pristojno odločanje. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja - Izbor ene izmed dveh variant trase zahodne obvozne želez-niške proge za Rožnikom je predmet usladitev oziroma spre-memb in dopolnitev Dolgoročnega plana občin in mesta Ljub-Ijana za obdobje 1986-2000, ki so z odlokom Skupščine mesta Ljubljane predviden v letu 1988 (osnutek odloka je objavljen v Delegatskem gradivu SML, št. 14, z dne 9. 10. 1987). Osnutek teh dopolnitev je bil razgrnjen v času od 24. 11. od 26. 12. 1986; o predlaganih rešitvah je potekala obširna javna razprava« vseh prizadetih krajevnih skupnostih. Podane pripombe in predlogi bodo v okviru danih možnosti upoštevani pri pripravi novega osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane v prihdonjem letu, ki ga bomo obravnavali in sprejemali po zakonsko predpisanih postopkih. Zahteva KS Brdo, da se kot podlaga za odločanje in razrešitev problemov, ki bi jih sprožila gradnja obvozne železniške proge na območju VP 3/2 (VP-6) Brdo, izdela zazidalni načrt za to območje, je upoštevana. Posebne strokovne podlage za zazidalni načrt tega območja, ki jih izdeluje Zavod za izgradnjo Ljubljane - TOZD Urbanizem LUZ, bodo za obravnavo pripravljene v decembru 1987, na podlagi razprave o teh strokovnih osnovah pa bo v prvi polovici leta 1988 pripravljen tudi zazidalni načrt. Zavod za družbeno planiranje Ljubljana Delegacija KS KRIM je na 10. seji ZKS dne 30. 9. 1987 podala delegatsko pripombo oz. vprašanje glede prometne ureditve Dolenjske ceste oz. križišča Orlova - Doienjska. ODGOVOR Skupnosti za ceste Ljubljana: Skupnost za ceste Ljubljana je v planu za leto 1987 predvidela financiranje ureditve dveh križišč na Dolenjski cesti in sicer: - Dolenjska cesta - Peruzzijeva cesta - Dolenjska cesta - Orlova cesta Dolenjska cesta - Peruzzijeva cesta: V postopku je pridobitev iokacijske dokumentacije, ki jo vodi Skupnost za ceste Slovenije, saj se križišče ureja v sklopu izgrad-nje južne obvoznice. Postopek se je nekoliko zavlekel, ker se to križišče ureja v povezavi s priključkom Peruzzijeve ceste na južno obvoznico ter je treba zadevo reševati kompleksno. Dolenjska cesta - Orlova cesta: V postopku je pridobitev lokacijske dokumentacije. Seznanjeni smo s problemi na katere opozarja KS Krim, vendar sredstva s katerimi razpolaga Skupnost za ceste Ljubljana ne omogočajo reševanja vseh kritičnih točk na Dolenjski cesti. Nekatera vprašanja tudi ne sodijo v pristojnost Skupnosti za ceste Ljubljana. Ne glede na vse navedeno pa se bodo razmere na Dolenjski cesti izboljšale po izgradnji južne obvoznice in podaljška Karde-Ijeve ceste saj se bodo prometni tokovi preusmerili, manj bo zlasti tovornega prometa. Oelegacija KS Kozarje je na 10. seji ZKS dne 30. 9. 1987 podala vprašanje, ki se nanaša na odlok o sprejemu prostorskih uredi-tvenih pogojev za planski celoti V 6 Mestni log in V 7 Kozarje. ODGOVOR 1. V dolgoročnem planu in srednjeročitem družbenem planu, ki ga povzema grafični del prostorskih ureditvenih pogojev, so skladno z Zakonom o cestah (uradni list SRS, št. 38/81 in 37/87) vrisani cestni rezervati: člen 63. drugi odstavek: »Zaradi planirane graditve ali rekonstrukcije ceste se potrebno zemljišče varuje kot območje izkijučne in omejene rabe prostora. Območje izključne in omejene rabe se določi na predlog pri-stojne skupnosti za ceste v prostorskih sestavinah srednjeroč-nega družbenega plana občine oziroma SR Slovenije.« Šele z idejnim projektom in lokacijsko dokumentacijo se točno določi trasa oziroma širina ceste, ki bo ožja, kot pa je območje varovanja. 2. Vprašanji 2 in 3 se nanašata na meje območij urejanja, kar sodi v dolgoročni plan občin in mesta Ljubtjane, kot je navedeno v delegatskem gradivu - odgovori. Vse te pripombe se zbirajo in 42 odstopajo izdelovalcu dolgoročnega plana - Zavodu za druž-beno planiranje Ljubljana, da jih bo upošteval ob spremembah in dopolnitvah plana. ' ¦ ¦ - m Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Delegacija KS Podpeč-Preserje je na 10. seji ZKS dne 30. 9. 1987 postavila vprašanje glede rekonstrukcije ceste Podpeč--Črna vas in Podpeč-Preserje-Rakitna. Odgovor izvršnega sveta: Cesto skozi Črno vas - L 4807 na potezu Podpeč Ižanska cesta je kot lokalna cesta v pristojnosti Skupnosti za ceste Ljubljana, s katero upravlja Cestno podjetje Ljubljana. Cesta je opredeljena v srednjeročnem planu 1986-1990 kot prioritetna naloga za celotno rekonstrukcijo, in sicer ureditev objektov, dvig nivelete ter asfaltiranje. V letu 1987 je omenjena cesta vključena v program realizacije, in sicer v višini 150.000 din. Dela so v zaostanku zaradi-nedogo-vorjenih načel med Območno vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava ter izvajalcem del - Cestnim podjetjem Ljubljana. Na razgovoru s predstavniki Cestnega podjetja Ljubljana, OVS Ljubljanica-Sava, prizadetih krajevnih skupnostih ter predstavni-kov izvršnega sveta SO Ljubljana Vič-Rudnik z dne 19. oktobra 1987, je bilo dogovorjeno, da se v letu 1987 izvede modernizacija cestišča v dolžini 730 m, in sicer na poteku od asfalta do Iške. Cestno podjetje Ljubljana predlaga, da se modernizacija ceste skozi črno vas nadaljuje v letu 1988, za kar se bodo morali zavzemati delegati v skupščini Cestne skupnosti Ljubljana, ob sprejetju letnega plana obnov in modernizacije cest za leto 1988. Odgovor SOZD Združena cestna podjetja Slovenije: Na delegatsko vprašanje Krajevne skupnosti Podpeč-Preserje »zakaj so prekinjena dela na rekonstrukciji ceste Podpeč-Pre-serje-Rakitna«, ki ste nam ga posredovali z dopisom št. 13-522/ KM-87 z dne 8. 10. 1987 vam posredujemo naslednji odgovor: V letu 1986 so bila na cesti Podpeč-Preserje-Rakitna izve-dena le nekatera najnujnejša dela potrebna za izboljšanje varno-sti avtobusnega prometa in sicer kot korekture kritičnih krivin v obsegu vzdrževalnih del. Ne gre torej za prekinitev del na rekonstrukciji te ceste, ker ta ni bila v ptenu *a modernizacijo v I. 1986 kakor tudi zaradi nezadostnih tonam jnskih sredstev ni bila uvrščena v plan za leto 1987. Za boljše razumevanje pojasnju-jemo, da iz istega razloga v letu 1987 ni biia modernizirana v SR Sloveniji nobena cesta z gramoznim voziščem, razen nekaterih odsekov skozi naselja po sklepu skupščine Skupnosti za ceste Slovenije. Glede nato, daje bilazadevnacestavl. 1986 prekategorizirana v regionalno cesto in skladno s spremembami zakona o cestah spada v pristojnost Skupnosti za ceste Slovenije, bo v plan za modernizacijo uvrščena na osnovi metodologije določanja pred-nostnega reda modernizacije cest in razpoložljivih sredstev. Delegacija KS Rakova jelša je na 6. skupnem zasedanju zbo-rov 22. 4. 1987 in 10. seji ZKS dne 30. 9. 1987 opozorila na problem izdelave zazldalnega načrta in postavila vprašanje glede projekta tlačne kanalizacije, poizkusnega či pališča in višine zbra-nih prispevkov in davkov v krajevni skupnosti v zadnjih 10 letih. ODGOVOR: KS Rakova jelša je odgovore na vprašanja glede višine zbranih prispevkov in davkov v krajevni skupnosti in neuspešnega poskusnega črpališča prejela v septembru 1987. Odgovora sta bila objavljena v delegatski prilogi št. 6. V odgovoru je bila navedena le predračunska vrednost poskus-nega črpališča, hkrati pa je krajevna skupnost prejela tudi stroške obratovanja poskusnega črpališča. SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA ODGOVOR ZIL TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, enota VIČ: Po sporazumu med Zvezo Komunalnih skupnosti Ijubljanskih občin, Območno vodno skupnostjo Ljubljanica-Sava, DO Vodo-vod-Kanalizacija in Zavodom za izgradnjo Ljubljane, je TOZD Urejanje stavbnega zemljišča v letu 1984 pridobil dokumentacijo za fekalno kanalizacijo po tlačnem sistemu - poizkusna faza dela naselja Rakova jelša (zaradi slabih nosilnih barjanskih tal). Dokumentacija je obsegala primarni kanal in sekundarnc omrežje s črpališči in hišnimi priključki za 11 hiš ob Cesti na Mesarico. Spomladi leta 1985 sta bila tako primarni kanal v Rakovo jelšo (iz Opekarske ceste) kot sekundarni kanal po Cesti na Mesarico zgrajena. Zaradi nasprotovanja lastnikov hiš pa ni bilo mogoče zgraditi omrežje med hišami s črpališči pri grezni-cah, kljub večkratnim poskusom in pomoči organov KS Rakova jelša. Tako je šele jeseni leta 1986 uspelo zgraditi eno izmed črpališč in ga izročiti v poskusno obratovanje 00 Vodovod Kana-lizacija. Višina stroškov projektne dokumentacije za izvedbo pred-metne kanalizacije, v času izdelave, znaša 1,765.536 din. Stroški izvedbe I. faze poskusne kanalizacije z enim črpališ-čem, v času gradnje, pa znašajo 8,078.735 din. Delegacija KS Rakova jelša je na 8. skupnem zasedanju zbo-rov dne 28. 10. 1987 postavila vprašanje, zakaj MPP ne postavi nadstreška na postaji proge št. 9 ob križišču Ceste na Loko in Opekarske ceste. ODGOVOR INTEGRAL LPP TOZD MESTNI POTNIŠKI PROMET Postavitev nadstreška na postaji proge št. 9 ob križišču Ceste na Loko in Opekarske ceste je bila v programu za leto 1987. Pri ogledu situacije na licu mesta pa smo, po naših strokovnih Ijudeh ugotovili, da je širina obstoječega pločnika 97 cm. Za naroestitev nadstreška pa potrebujemo (glej priloženo skico) širino hodnika (2,50+0,30) = 2,80 m, da izvršimo izkop, betoniranje podloge in drugo. Ob postajališču pa stoji masivna ograja, ki bi jo morali deloma rušiti v dolžini 8,00 m, ker je bil predviden nadstrešek s tremi (3) evromoduli. V tem primeru bi bilo potrebno najpreje pridobiti potrebno zemljišče, porušiti 8,00 m obstoječe ograje, postaviti na razširje-nem pločniku novo ograjo in montirati programirani nadstrešek. Vse to pa pomeni, posebno če gre za pridobitev zemljišča, dolgo-trajni postopek. Če pa upoštevamo najnovejšo informacijo. da gre v letu 1988 v gradnjo novi del Kardeljeve ceste, v podaljšku ravne smeri sedanje trase, ki poteka od Srednje tehniške šole vse do nove obvoznice, bo naša proga št. 9 istočasno dobila novo smer in bo to postajališče sigurno situirano nekje drugje. Nastaja torej vprašanje, ki smo si ga zastavili pri pričetku postavljanja tega programiranega nadstreška tudi sami, namreč, ali je smotrno žrtvovati leto dni časa za postopek in gradnjo tega nadstreška, ki je še kako potreben. Ko bi bil po opisanem postopku ta nadstrešek postavljen, bi opravljal svojo funkcijo le malo časa, saj bo proga št. 9 preložena istočasno kot bo gotovo novi odsek Kardeljeve ceste in bo ta cesta t. j. Cesta na Loko postala slepa ulica, nova trasa proge št. 9 pa bo speljana bolj južno. Naša organizacija je zato mnenja, da se s predvidenimi deli počaka do odločitve, kako bo s Kardeljevo cesto. Če bi se gradnja ceste morda zavlekla (radi izpada finančnih sredstev in podob-nega), kar bo do marca 1988 že jasno, bi vseeno pristopili k grad-nji tega nadstreška z vsemi posledicami. Vse dotlej pa je treba o teh dejstvih informirati krajane, da bodo lažje prenašali odložitev gradnje tega nadstreška. Delegacija KS Malči Belič je na 10. seji ZKS dne 30. 9. 1987 postavila vprašanje urejene dostave s kamioni za Carnex, Merca-tor SZ, Mercator trgovino. ODGOVOR: Mestnega komiteja za komunaino gospodarstvo, promet in zveze: Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS, št. 5/82), določa v21. členu, da voznik ne sme ustaviti ali parkirati vozilana pločniku, razen če je to dovoljeno s prometnim znakom. Voznika, 'ki ustavj ali parkira vozilo v nasprotju z določili tega člena, lahko uradna oseba kaznuje v skladu s 174. členom omenjenega za-kona. Oostavo blaga na območju mesta Ljubljane pa ureja Odlok o ureditvi cestnega prometa na območju Ijubljanskih občin (Ur. ItstSRS, št. 11/85), katerega31. člen pravi, daje nacestah, kjerso zaznamovani pasovi za vozila javnega prevoza potnikov (posebni rumeni prometni pasovi), kolesarske steze ali pasovi in kjer je prepovedano ustavljanje in parkiranje, dovoljen dovoz in odvoz blaga v času od 20.30 do 5.30. ure. Giede na navedena zakonska določila predlagamo, da KS Malči Belič zahteva od postaje milice Vič-Rundik, da poostri nadzor nad časom dobave blaga v trgovine ob Tržaški cesti. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ljubljana Vič-Rudnik ta odgovor dopolnjuje še z naslednjim: Z izgradnjo druge faze stanovanjske soseske žičnica se obsto-ječl objekti trgovin odstranijo in nadomestijo z novozgrajenim pred stanovanjskimi bloki. Začasna rešitev dostave v obstoječe trgovine je težko izvedljiva in nesmotrna. Komite za urejanje prostora . > in varstvo okolja Delegacija KS Galjevica je na 6. skupnem zasedanju zborov SO dne 22. 4. 1987 postavila vprašanje - realizacije v programu KSLO za leto 1986 predvidenih sana-cijskih del (kanalizacije) na c. Galjevica, vodovoda na C. XVIII. divizije (del med Ižansko in KS), ureditve cestišča na C. XVIII. divizije, - ureditve Ižanske ceste (v okviru s prehoda s starega mostu). ODGOVOR NA 1. del vprašanja: ZIUL TOZD Urejanje opravlja ves Investicijski inženiring za vse primarne vode v območju VS-1 (S 1 in RS 2), skladno s sprejetim programom. Glede na izvedbo sanacijsklh del (kanalizacija) na cesti Galjevica niso bila izvedena vsled nepravočasne zagolovitve finančnih sredstev preko programa sanacije kanalizacijske mreže. VO-KA TOZD Kanalizacija je v letih 1985 in 1986 naredila povezovalni kanal po Mrzelovi ter severno stran potoka Galjevice skladno s programom KSLO in zagotavljanje sredslev TOZD Kanalizacija preko KSLO. Za nadaljnja sanacijska dela kanalizacije še ni pripravljen pro-gram, kateri kot delni vir sredstev vsebuje tudi prispevek kraja-nov. Program pripravlja ZIL TOZD urejanje enota Vič in ga bo predložilo krajevni skupnosti v obravnavo do konca meseca decembra 1987. Urejanje vodovoda po C. XVIII divizije je bilo izvršeno na odcepu Ižanske ceste - Galjevica, katero je izvajala KPL Ljub-Ijana TOZD komunalne gradnje ter SOb Črnuče. Nadaljnja dela na urejanju vodovoda so bila prekinjena zaradi pomanjkljivega projekta ter dodatnih del, ki niso bila predvidena s projekti. Na osnovi dodatno izdelanega projekta in njegove ocenitve del za leto 1987 se niso zagotavljala sredstva za realizacijo. Dokončno realizacijo vodovoda bo možno izvesti skupno z ostalo komunalno infrastrukturo ob dokončanju celotne ceste XVIII. divizije. Ureditev ceste XVIII. divizije v sedanjem času ni tehnično izved-Ijiva vsled vgradltve komunalnih objektov in naprav, in sicer: - izgradnja elektroomrežja, in sicer VNO in NNO, - izgradnja primarja za plinsko omrežje - izgradnja kanalizacije - ter izgradnja vodovoda ob C. XVIII divizije. Poleg omenjenega so nedorečene zadeve okrog cestnih objek-tov, kot so propusti in mostovi. Križišče Ižanske ceste s Cesto XVIII divizije je zadeva temeljite proučitve Republiške skupnosti za ceste ter Skupnosti za ceste Ljubljana, ter na osnovi le-te proučitve bo možno programirati sredstva za nadaljnjo realizacijo programa, kakor tudi pripravil operativni plan izvedbe. Trenutno je C. XVIII. divizije na odseku Ižanska-Peruzzijeva asfaltirana, kj bo služila kot začasni obvoz vsled zapore Ižanske ceste. Po vzpostavitvi Ižanske ceste bo možno pričeti z dokončno izgradnjo komunalnih naprav v cestnem telesu, nakar sledi dokončna ureditev Ceste XVII. divizije. Po izjavi tov. Janca - ZIL , ' TOZD Urejanje - enote Vič odgovor pripravil: ¦ Marjan Krmavner, I. r. ODGOVOR Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Komunalne gradnje: V zvezi z delegatskim vprašanjem KS Galjevica, kdaj bomo prevzeli v upravljanje in vzdrževanje del Ižanske ceste na odseku med Hradetskega in Orlovo cesto vam posredujemo sledeč od-govor: Komunalno podjetje »Ljubljana«, TOZD »Komunalne gradnje« bo prevzelo opuščene dele regionalnih cest, Vilharjevo, Šmartin-sko do Kajuhove, Hradetskega in Ižansko cesto od Hradetskega do Orlove ceste tedaj, ko bodo preko svobodne menjave oz. od Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin zagotovljena finančna .43 sredstva za saniranje obstoječih poškodb na cestah in finančna sredstva za redno vzdrževanje. OBRAZLOŽITEV: Cestno podjetje Ljubljana je že v letu 1986 prenehalo z vzdrže-vanjem omenjenih opuščenih odsekov regionalnih cest, ker so s prekategorizacijo izgubili tudi finančna sredstva za vzdrževanje le teh. Ker pa ni bilo istočasno poskrbljeno za prekategorizacijo teh cest v mestne ullce, za kar so zadolženi pristojni organi, so te ceste že več kot eno leto praktično brez gospodarja. Cestno gospodarstvo je te opuščene odseke regionalnih cest zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zelo slabo vzdrževalo v zadnjih letih, zato so le ti v zelo slabem stanju, zlasti še Hradetskega cesta, ki je tik pred porušitvijo. Komunalno podjetje »Ljubljana« je že v pretekli zimi opravilo zimsko službo na teh cestah, kjer je Komunalna skupnost Ijub-Ijanskih občin finansirala ta dela, kljub temu, da ceste še niso bile predane v upravljanje naših TOZD. V kolikor bo preko Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin oz. svobodne menjave naša TOZD s 1. 1. 1988 morala prevzeti te ceste v upravljanje in vzdrževanje bomo primorani do sanacije vsaj Hradetskega cesto zapreti za ves motorni promet (eventu-alno dovoljenje za lokalni dovoz), ker ne bomo prevzeli odgovor-nosti za poškodbe na stavbah in vozilih zaradi velikih poškodb, ki so že sedaj na cestišču. Po dogovoru s Komunalno skupnostjo Ijubljanskih občin in 'Mestnim komitejem za komunalno gospodarstvo, promet in zveze bomo zimsko službo opravljali tudi na vseh opuščenih odsekih omenjenih regionalnih cest. ODGOVOR: Mestnega komiteja za komunalno gospodarstvo, promet in zveze Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnemu področju upravnih organov mesta Ljubljane (Ur. I. SRS, 51/86 zdne 29.12.1986) je določeno, dajeMestni komiteza komunalno gospodarstvo, promet in zveze pristojen za razvršča-nje ulic, trgov in cest v mestu in naseljih mestnega značaja med komunatne objekte, če le-te niso razvrščene med magistralne, regionalne ali lokalne ceste. Komunalno podjetje Ljubljana je 10. 9. 1987 posredovalo našemu komiteju seznam cest in ulic, ki so na območju mesta Ljubljane ostale po kategorizaciji magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji leta 1986 nekategorizirane. Med njimi )e bila tudi Ižanska cesta na odseku med Hradetskega in Orlovo cesto. Na sestanku, ki je bil 1. 10. 1987 in katerega so se udeležili predstavniki občinskih skupščin, vzdrževalcev cest, KSLO in našega komiteja, smo v okviru naših pristojnosti razvrstili med mestne ulice poleg ostalih tudi nekategoriziran del Ižanske ceste. Tako bo njeno upravljanje in vzdrževanje prevzelo Komunalno podjetje Ljubljana. Oelegacija KS GALJEVICA je na 8. skupfiem zasedanju dne 28. 10. 1987 podala naslednjo delegatsko pobudo: Delegacija je prejela pobudo okoli 300 gospodinjstev iz naše krajevne skupnosti za spremembo lokacije za trgovino osnovne preskrbe v KS. Pobudo krajanov je obravnaval tudi svet KS, ki je podprl pobudo krajanov. V zvezi z navedenim delegacija pred-laga zboru KS, da naroči pristojnim službam občine, da začnejo s postopkom za spremembo zazidalnega načrta v tem smisiu, da se predvidenemu investitorju za trgovino namesto sedanje loka-cije ob cesti XV. divizije zagotovi nadomestna lokacija na nepozi-danem prostoru v okolici zgradbe krajevne skupnosti Galjevica. ODGOVOR: Za obravnavano območje veija zazidalni načrt RS 1, RS 2 Rud-nik (Ur. list SRS št. 26/78), ki je bil sprejet skladno z Zakonom o urbanističnem planiranju iz leta 1967. Zazidalni načrt predvideva dve lokaciji trgovin ob Dolenjski železnici in sicer eno v višini postaje Rakovnik, drugo pa v bližini Peruzzijeve ceste. Na teh lokacijah je gradnja možna na podlagi lokacijske dokumentacije, ki jo izdela ZIL TOZD Urbanizem LUZ. Za vsako spremembo lokacije pa je potrebno naročiti in sprejeti nov zazidalni načrt, zaradi spremenjene prostorske zakonodaje (Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - Ur. list SRS št. 18/84). To velja tudi za gradnjo trgovine ob prostorih KS Galjevica. Prostorski izvedbeni akti se v Ljubljani naročajo v skladu s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občin in progra-mom priprave prostorskih izvedbenih aktov, ki ga sprejema Izvršni svet SML, financira pa Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljane. Po preverbi navedenih dokumentov ugotavljamo, da~priprava zazidalnega načrta za območje urejanja VS 1/3 in VS 1/4 ni predvidena v tem srednjeročnem obdobju. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Delegaciia KS Polhov Gradec je postavila delegatsko vpraša-nje glede možnosti prodaje zemljišča par. št. 1242/3 k.o. Črni vrh občanom na katerem je vknjižena družbena lastnina in imetnik pravice uporabe KS Črni vrh. Odgovor: Po 4. členu Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. I. SRS, št. 19/76) je na stavbnem zemljišču mogoče pridobiti samo pravice, ki jih določa zakon. Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS, št. 18/84) določa v 5. členu, da z nezazidanim stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini razpolaga občina preko sklada stavbnih zemljišč, če jih ne upo-rabljajo delavci in drugi delovni Ijudje v organizacijah združe-nega dela in drugih samoupravnih organih in skupnostih. Občan na nezazidanem stavbnem zemljišču v družbeni lastnini ne more pridobiti lastninske pravice niti pravice uporabe. Z zem-Ijiščem v družbeni lastnini ne more razpolagati razen v primeru, ko se lahko brez javnega razpisa odda nezazidano stavbno zem-Ijišče, ki je potrebno za smotrno izkoriščanje ali zaokrožitev stavbnega zemljišča (2. odstavek 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih). Premoženjsko-pravna služba Delegacija KS Velike Lašče je na 7. skupnem zasedanju zborov dne 24. 6. 1987 postavila vprašanje, zakaj je ob sobotah in nedeljah ukinjena avtobusna proga Loški potok - Karlovica - Velike Lašče - Ljubljana. Odgovor Integral Medkrajevni potniški promet: Linije, ki jih navajate, so.bile daleč pod mejo rentabilnosti, zato smo se tudi v naši TOZD dogovorili, da se linlje ukinejo. Zaradi tega nam ostane edina možnost, da se skupno z vašim izvršnim svetom in svetom KS dogovorimo o načinu finansiranja omenjenih linij. Razumeti morate, da ne moremo opravičevati takih nerentabilnih linij na vseh forumih TOZD ali DO. •: V kolikor ste pripravljeni za dogovarjanje vas prosimo, da nas čimprej obvestite. KONFERENCA DELEGACIJ št. 16 - Merilna elektronika Horjul je na 10. seji ZZD dne 30. 9. 1987 postavila vprašanje glede obnove NNO oz. slabe električne napeljave v naseljih Vrzdenec-Graben, Zaklanec-Prosca in Butajnova-Režanija. ODGOVOR Elektro Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana okolica: Na vprašanje konference delegacije št. 16 Horjul sporočamo, da je po planu za obdobje 1986-90, predvidena izgradnja trans-formatorske postaje Vrzdenec - Graben in Roženija. Za omenjeni dve pcstaji je predvideno, da v letu 1988 prido-bimo vsa soglasja in lokacijsko dovoljenje. Gradnjo pa bi realizi-rali v letu 1989. V primeru, da nam bi uspelo pridobiti soglasja in lokacijsko dovoljenje za Vrzdenec - graben že do jeseni 1988, bi investicijo vključili v jeseni 1988 v rebalaqs plana. To bi bilo možnozato, ker bo finančno manj zahteven objekt. Razmerc na področju investicijske izgradnje se iz leta v leto slabšajo, zato ne vidimo možnosti za izboljšanje razmer za Prosco, razen rednega vzdrževanja do leta 1990. Po letu 1990 pa bo Prosca vključena v naslednji srednjeročni plan, ker je po sedanjih ugotovitvah potrebno zgraditi transformatorsko postajo, če želimo dokončno rešiti problem dobave kvalitetne električne energije. DO ELEKTRO LJUBUANA, n.sub.o. TOZD Elektro Ljubljana okolica, o.sub.o Izvršni svet je ob obravnavi tega odgovora sprejel stališče, da vkolikor bo Elektro Ljubljana vodil akcijo za pridobitev soglasja in lokacijske dokumentacije. Ne bo zadržkov za realizacijo obnove NNO. Izvršni svet • ' : • ¦¦¦ ¦, ¦ ¦-¦¦.. '¦ '..' ¦ • ¦; ¦¦ '.-.•¦. •¦•.•..: .•*-¦•¦ ¦ ¦ :¦' ... - . -fit-r- ¦ '•,¦-. .,¦¦¦'.-¦¦ ' . ¦¦':-..¦¦'¦ :'•¦'. "J ' '. .¦•'"¦ « ¦- " ¦ ¦ ¦ .... ¦ . 'l-;)-: '¦-, .,¦;¦ . ...-,'¦;.., ¦ " .* t - ' - ' . '¦ ¦ •' ' Vi - . '¦ ¦¦>¦¦¦'',¦-:•'¦¦.. ¦ ¦ • ..'.,. . ¦ ¦¦¦ ; \ ¦¦''¦ • ¦¦¦:¦"'¦ V ¦ . ' '"* :-."' '.'¦'¦; '¦) jV ¦; '.' 1 > ¦ . ¦ - ' . ¦'•>:.' - -¦' " ¦ ¦ "¦;-¦.-.•,¦.¦ '..:¦,'•¦ ,\'-' " "' '¦ ¦-..¦*"')'¦'.¦ ' ' * * ¦ ' ¦ ¦ ,;¦'¦'¦ - ' ¦ ¦ -¦ v : ' ¦'¦¦.'¦¦¦¦'(''•.. -i "'. ¦ 1 ..'.-¦¦ . -! , ^ ' ." ../..¦"¦'¦'¦.'. ' V"\ * " ' " .- ¦-¦ ¦' '¦¦¦¦ ¦"¦ ' ¦'"¦'- -i ''¦*¦¦-* ¦ ¦•" ' - ¦ ¦ ^ -¦.-.' :, : • ¦¦¦¦¦'¦' r-^ '¦' " ^^ ' ¦;¦¦'":¦' J~- ; ..- ¦ ¦ ¦ '- ¦ .-..,. ¦•¦¦¦'.¦ ¦" , / ¦ ¦ ' ' ' ' . "' 'm -i -'¦¦':- ¦' ¦ . ¦ * ¦ -¦ . " ¦ '¦¦¦'•¦ ' ¦ - ¦ ¦"".'.. .' "¦ . '•' V. :-'V '.'¦: : '. ' \ ::-'\" ' '¦;¦' ' ' , ¦' '' • A ' ¦ ¦ '¦¦¦¦': . '¦ - ¦•--'¦.-: *š '.,.. « , " ¦ ¦ " ¦ -¦-¦. , . ., . . « • .¦-'.'¦¦ - ' ¦ -..,'*" * ¦ . "'¦¦'*¦ ¦¦•¦ ¦¦ . .- ¦ ¦ ¦ ¦. ¦ \.-: ¦; ¦¦' ij , ,-;. ¦ ' .. ¦ .'.'•¦¦ • . , . . • :' . v .. :':> ji:; i.,,-,, , li;.... ¦ -.. ¦ ¦ :: ¦ ¦ • '-vl ¦ ! '••».*• X; tJi ;cj fc; .:.f.;.^^ . . . ' .. ;- ¦ • ¦ '¦ • ¦ ¦.¦¦¦'' ¦ ¦¦ . ¦ ' ' • ' ¦¦¦'¦''". tioiCi 9najr>9iT'fi-.i ''i = :;-. .-. ¦. ¦- "-¦¦" •'¦¦'¦¦''¦ _ . ; :••'.. !'! v vOg33'TJ •i;t-.-. . .,'r: i .. ' , /¦'>¦.:¦;;!¦: ¦¦¦.'¦ • - - ¦ . / ¦¦:¦¦.¦•..•.".¦ \TJii;;,i i.;ib?" .' '¦•. .' .-•":¦ ¦ -i^> i -'"' ~ ' '-' . . . . " . ; - - ¦ ¦ ' . ' ¦ ' . 45 • ' . , * ¦¦-¦¦-, ~ \ ¦ * ¦--¦'.., / . . . * • ¦ ,¦¦¦,'-¦ - * ¦ , ¦ ' ¦ ¦ . ' ' ¦¦'" ¦'.'"""¦ r ¦ . . . 7 ¦' _ ' _-.'.¦-' _: * ¦ ' ' ¦ '¦.'., * ¦ ' "¦ : ¦¦ ." # ' V .' ^ ' ¦ ' ' ' i ' . . "" ' " ' - ". . ! i ¦ ' ' -' ' .--,'" " ' ' ¦ - '¦ *¦ ¦ \ ''-¦-' ¦ ¦ ' ' ¦ " r ¦ ¦¦. .; ¦ , _, .'•'.'" ' " ' ¦ ' '"'¦'••¦ ' ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ '.--', i ¦ ¦ ¦ ' ¦ . > ' • . . * - ¦ ¦ ¦ . ¦ V i * ¦. > . ' ¦ ¦ ¦ ... 1 ¦"' '-,- ''¦¦¦•¦'"' '' " '¦'¦,.¦¦¦'¦¦''.'¦ ¦ , . ; . i . ¦ ' '¦ • ' '¦ ¦ i '"¦ ' ' .' ' • • ¦' "' . - . ¦ . š, . , ¦ " ¦ ' . ¦ . .. ' " , ..' ^ ' ' ' ¦ '' '¦ ¦ ¦ -• ' : ' ' i * ,' ''''. '¦¦'¦'.¦'¦¦'' * »"¦'•-.. ¦ '."'¦ ¦: ¦ * . ¦. '¦¦¦'..' ' • . ,'• \ '.'.¦''¦•'. ' ( ' '¦".,-. ' * " ¦ . ¦ ¦ ¦ ¦ * ¦ ¦, '. ' . ¦ '...,.,.-¦ ¦ . ¦' ¦ ' • ' . l/ ¦ ». ¦ "¦ . /. . ¦ ¦ ¦-¦..¦ '..¦¦. ¦ ....¦.¦'• ¦¦...'. ¦¦ ¦ .• ¦ ' ¦ ' ' 47 Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.