ŠTUDIJSKA Knjižnice. KRANJ, Titov trg. Ureja uredniiki odbor — CUn* in odg. urednik Dušan Rebolj —£ tel. 20-71. lok J 25 — Tisk in’ klišeji CP »Gorenjski tisk« GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ PETEK, 1. MARCA 1963 mmm fmmmmsi iM> HHi 3. ŠTEVILKA Govorili so o družbenopolitičnem stanju DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE $ Na razširjenj seji tovarniškega komiteja, ki je bila v petek, 22. februarja, so obravnavali poročilo ideološko-politične komisije o družbeno-političnem stanju v podjetju. Seji so prisostvovali poleg članov komiteja še sekretarji osnovnih organizacij v podjetju, starejši politični delavci in od gostov organizacijski sekretar občinskega komiteja ZKJ Martin Ribnikar ter člana občinskega komiteja ZKJ Jože Fende in Jože Kavčič. V akcijskem programu dela tovarniške organizacije Zveze komunistov, ki so ga sprejeli po sklepih zadnje letne konference organizacije ZK v maši tovarni lani na pomlad, je tudi naloga ideološko-politične komisije pri komiteju, da je trefba od časa do časa analizirati družbeno-politično stanje v podjetju. Prvo tako analizo je komisija izdelala v zadnjih me- V soboto te bomo fluorografirali! MARIJA SUŠNIK - OBRATNA AMBULANTA 0 Kakor že veste, bo v soboto, 2. marca, fluorografiramje ali rentgensko slikanje vseh članov našega kolektiva. Akcijo bo izvedla podobno kakor v preteklih letih fluorografska ekipa Inštituta za tuberkulozo na Golniku. O točnem razporedu vas bomo seznanili v petek s posebno številko »INFORMATORJA-. Danes se lahko najuspešneje borimo ne samo proti tuberkulozi, temveč tudi proti pljučnemu raku in drugim obolenjem srca in pljuč, če prebivavstvo redno vsako leto vsaj enkrat fluorografira-mo. Ker so analize pokazale, da med vsemi prebiva vci najpogosteje obolevajo delavci, ki so v največji meri izpostavljeni težkim fizičnim in tudi psihičnim vplivom dela, moramo vseskozi skrbeti za njihovo zdravje in paziti, da je njihova odpornost proti boleznim kar se da velika. Ker je treba razne bolezni pravočasno odkrivati, zlasti pa obolenja srca in pljuč, računamo na polnoštevilno udeležbo tudi letos. Naj ne bo med nami takega, ki bi se fluorograf iranj u poskušal izogniti! Če se boste držali v »INFORMATORJU« objavljenega razporeda, se boste z rentgenskim slikanjem zadržali samo deset minut! secih in jo predložila komiteju v posebnem poročilu. V obširnem poročilu, ki ocenjuje uspešnost dela političnih organizacij v podjetju od lanske konference organizacije Zveze komunistov, je moč razbrati celotno druž-beno-politično situacijo v podjetju. Politične sile so z marsičem pripomogle pri nadaljnjem poglabljanju delavskega upravljanja in pri pospešenem- razvijanju podjetja. Bilo pa je tudi nekaj pomanjkljivosti kot posledica dela po že zastarelih metodah in zaradi nesodelovanja ter neizpolnjevanja akcijskega programa. Analiza odkriva vzroke za posamezne slabosti in navaja predloge za boljše delo v bodoče. Da seznanijo z njeno vsebino ter tako tudi s celotno družbeno-politično situacijo v podjetju vse člane organizacije Zveze komunistov, so na petkovi razširjeni seji predlagali sklicanje posebne konference tovarniške organizacije Zveze komunistov. Sejo so zaradi pomembnosti obravnavanega vprašanja prekinili in sklenili, da jo bodo nadaljevali potem, ko bo pose- ben aktiv komunistov pripravil določene predloge -in zaključke za nadalje delo organizacije Zveze komunistov v tovarni. Da bo v bodoče res treba spremeniti nekatere metode dela, zgovorno dokazujejo burne razprave po ekonomskih enotah v minulih dneh. Ko je na enem zadnjih zasedanj skupščina kolektiva sprejela sklep o odvajanju določenega odstotka sredstev za osebne dohodke posameznih ekonomskih enot v sklade za dopuste in državne praznike, je v kolektivu završalo. Ljudem je bilo nerazumljivo, zakaj je treba letos kar naenkrat odvajati od osebnih dohodkov določeni del sredstev za kritje osebnih dohodkov, ki jih je treba članom kolektiva izplačevati za čas, ko so na rednem letnem dopustu in ko ne delajo zaradi državnih praznikov. To še posebej, ko zakon jasno pravi, da ima vsak redno zaposleni občan pravico do določenega števila dni plačanega letnega dopusta. Sele, ko so na sestankih po ekonomskih enotah zaposlenim povedali in pojasnili, da si moramo že vseskozi, od kar dejansko upravljamo podjetje, sa- SE I I 6 I 1 1 1 1 i i 1 s Pred 8. marcem dnevom žena Daber teden je se do 8. marca — dneva žena. Toda, če smo lani zaradi zakasnelega izida nagega lista ta praznik zamudili, se vsaj letos zadržimo z nekaj skromnimi vrsticami pri njem in si prikličimo v spomin besede, ki smo jih zaželeli našim sodelavkam takrat! Morda se še spominjate, da smo takrat poudarili vključevanje žena v delovni proces, v načrtovanje novih delovnih mest, v njihovo strokovno usposabljanje za delo, poklicno usmerjanje ženske mladine ter razvijanje služb, ki naj razbremenijo zaposlene ženeš! Posebej smo takrat še poudarili, kakšnega pomena je vključevanje žena v delavsko in družbeno samoupravljanje in obravnavanje njihovih problemov kot Problemov vse naše družbe. Kaj lahko ugtovimo leto dni kasneje? Da smo sicer storili nekaj korakov. Toda res samo ne- podobno kakor vse ostale ^ članice se tudi te štiri trudijo za kar najboljši uspeh podjetja kaj, saj je danes še vrsta nerešenih problemov, ki tarejo zlasti naše žene. Vzemimo rta primer samo razlikovanje žene in moškega pri potegovanju za dodelitev stanovanja. V našem podjetju ženi te pravice nismo dali, čeprav je član kolektiva, ustvarjalec dobrin in dohodka v enaki meri kot mož! je mar to še upravič-Ijivo? Res, z nekaterih vidikov morda je. Toda z naših splošnih družbenih vidikov ni! Če smo lani ob prazniku žena zagotavljali, da moramo bolj načrtno skrbeti za razvijanje oblik in načinov, ki naj osvobodijo ženo iz podedovane priklenjenosti na domače ognjišče, potem Sprejmimo letos sklep, da se borimo za njeno resnično enakopravnost in popolno uveljavitev v gospodarskem in družbeno-političnem življenju! VSEM DELOVNIM ŽENAM ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK! Kolektiv tovz v Kranju (Nadaljevanje na 3. strani) S seje 10 sindikalne podružnice Na zadnji seji izvršnega odbora sindikalne podružnice, ki je bila v soboto, 23. februarja, so sklenili med drugim tudi to, da -bodo za praznik žena — 8. mhrec, obdarovali s skromnimi spominskimi darili 390 žena kolektiva. Posebne proslave v počastitev tega dneva v podjetju ne bomo organizirali, ker bo centralna akademija za ves Kranj v četrtek, 7. marca ob 20. uri v kinu »Center«. Tja so tudi vabljeni vsi člani kolektiva! Na sobotni seji so tudi ugotavljali, kako potekajo konference po sindikalnih pododborih. Večina pododborov jih je že izvedla, pre-Predgrevanje zmesi za lepila ostali pa se pripravljajo nanje ta- ko, da bodo verjetno končane že prve dni marca. Ker so nekateri člani sindikalne podružnice obremenjeni s študijem na sindikalni šoli v Podvinu ali pa z izdelavo' statuta, bo po vsej verjetnosti letni občni zbor sindikalne podružnice šele v nedeljo 31. marca in ne štirinajst dni prej, kakor so sprva nameravali. Da bodo člani sindikalne podružnice dodobra seznanjeni z delom sindikata v preteklem obdobju, se izvršni odbor in plenum že pripravljata na posebno izdajo časopisa »Sava« v obsegu štirih strani. Kakor se spominjate, je izdala Uredništvo je prejelo pred štirinajstimi dnevi obširen prispevek o notranjih problemih ekonomske enote ipremazoval-nica. Napisal ga je predsednik sindikalnega pododbora te enote Miro Hriblijam. Ker je avtor v njem precej ostro spregovoril o notranjih nespo- prispevek predsednika rainfkaj-šnjega zbora delavcev Alojza Krča, 'ki je prikazal razmere v premazovalniioi spet drugače in ker smo ugotovili, da organi upravljanja v enoti niso izvršili svojih halog, smo sklenili problem vsalj nekoliko razjasniti. namreč dogajalo, da so nekateri sodelavci zapisovali v posebne zvezke preveliko število opravljenih premazov — tudi do 34, namesto resnično opravljenih 26! Prav odločno stališče šefa ekonomske enote in izmenskega delovodje, da bosta priznavala samo resnično opravljene prema- in nesoglasjih, razumih se hoteli sami prepričati, kako je s stvarjo. Na sestanku sindikalnega pododbora v četrtek, 14. februarja se je pokazalo, da so sile v tej ekonomski enoti res deljene in da vlada med sodelavci vse prej kot pravo tovariško vzdušje. Ker smo prejeli naslednjega dne še Kolektiv premazovalnice naj razčisti notranja nesoglasja! Do zadnjih sporov v premaza- ze, je vzbudilo stara nasprotja valnici je prišlo, ko so v enoti med sodelavci. Le+ta pa izvirajo dokončno »sklenili*, da se bodo v_ bodoče dosledno držali tehnoloških predpisov. Pred tem se je iz lanskega leta! Lani na pomlad so se namreč na enem izmed sestankov novo- izvoljenega zbora delavcev odločili odvzeti šefu ekonomke enote, izmenskemu delovodji in administratorki določeno število točk analitske ocene in jih razdeliti v skladu z določili skupščine kolektiva med proizvodne delavce. Menili so namreč, da njihovi strokovni sodelavci le preveč zaslužijo. Tako porazdelitev so kasneje na enem izmed zborov delavcev tudi dokončno potrdili. Ker so pristojnosti organov upravljanja po ekonomskih enotah take, temu tudi nihče ni mogel ugovarjati — tudi prizadeti ne! Ko pa je komisija za analitsko ocenitev delovnih mest pri skupščini kolektiva sikušala izenačiti vrednosti delovnih mest šefov ekonomskih enot in izmenskih delovodij v vseh ekonomskih enotah, je ugotovila, da so osebni (Nadaljevanje na 3. strani) .podobno posebno številko ob letni konferenci lani na jesen mladinska organizacija. Izdaja je v celoti uspela, saj je pomagala k zelo plodni razpravi na sami. konferenci in k sprejetju določenih zaključkov! Sprejet je plan kolektivnih letnih dopustov e JANKO BAJDE - KADROV- • SKE SLUŽBE 0 Upravni odbor • podjetja je razpravljal na 17. • redni seji v soboto, 9. februarja • o predlogu plana kolektivnih • dopustov za leto 1963. Po te- • meljiti razpravi ga je tudi S sprejel. Kolektivni dopust za člane kolektivov nekaterih ekonomskih enot je nujno potreben zaradi dotrajanosti in zastarelosti večjega kotla v kotlarni obrata I. Zato bomo morali ta kotel letos zamenjati z boljšim, ki ga bodo prepeljali iz obrata II. Zamenjava bo trajala polne štiri mesece in sicer od začetka meseca junija do konca septembra. Ker bo obratoval tisti čas samo manjši kotel, v obratu I ne bo mogbče zadostiti vseh potreb po pari. Zato bodo imeli člani kolektivov nekaterih ekonomskih (Nadaljevanje na 2. strani) II n n »Dragi tovariš urednik in ostali člani uredništva! Tudi jaz sem se odločil, da se oglasim in povem nekaj o delu našega kolektiva. Pišem prvikrat, zato prosim, da mi oprostite slučajne napake. Ne morem namreč preboleti članka Spopad s proizvodo folkloro, ki ste ga objavili v letošnji 1. številki našega časopisa. Ker ga redno prebiram, mi ni ušel, kakor mi ne uidejo drugi članki, ki obravnavajo najrazličnejše probleme podjetja...!« Ta ko je napisal Anton Perš iz valjarne I kratko pisemce in priložil zanimiv pa tudi poučen čla nek. Veseli smo ga bili, četudi je napisan z nekoliko okorno roko in četudi je tu in tam manjkala kaka vejica. Pa saj to ni važno. Zato imamo ljudi, ki so pisanja vajeni in ki vedo, kam sodi vejica, kam pika in kam velika začetnica, če je naš list tribuna kolektiva, potem je važna vsebina posameznih prispevkov. In tale, ki ga danes objavljamo z naslovom »Kako gospodarimo« in ki ga je napisal Anton Perš, je tak. Upamo, da ni poslednji in da bodo Antonovemu zgledu sledili tudi drugi člani kolektiva!? UREDNIK Ker sem zastavil v naslovu vprašanje »Kako gospodarimo?«, naj takoj nanj tudi odgovorim: »Slabo!« Zakaj? Vzrokov je več. Imamo zastarele, tesne delovne prostore, izrabljene in stare stroje, razbiti smo na tri obrate, organizacija dela marsikje šepa, smo tudi nedisciplinirani, naše nagrajevanje še ni tako, da bi bilo res vredno imena »nagrajevanje po delu«, primanjkuje pa nam tudi strokovnjakov! Morda bo kdo ugovarjal, češ saj imamo v pisarnah dovolj strokovnih ljudi, da imamo trinajst inženirjev, itd. Res je, tovariši sodelavci, toda kje so in kaj počno vsak dan od 6. do 14. ure? V proizvodnjo se le redko kdaj prikažejo in nam pomagajo pri izboljševanju proizvodnega postopka, pri povečevanju produktivnosti, pri izboljševanju kvalitete dela in izdelkov, pri zniževanju proizvodnih stroškov, itd. Ni jih, čeprav je po mnenju večine neposrednih proizvajavcev njihovo " mesto v proizvodnji. Raje se zabijejo v pisarne, sejejo na raznih sejah in sestankih. Drži, da je tudi to potrebno. Toda v proizvodnji ustvarjamo dohodek in sleherna napaka v proizvodnji je izguba dela dohodka. Mar pozabljamo, da dobri in ceneni izdelki ne potrebujejo posebnega ponujanja na trgu? Star pregovor pravi »Roko na srce!« Pa jo dajmo in poglejmo, kako smo delali v mesecu januarju! Povem naj vam, da vseh 24 delovnih dni nisem videl nobenega našega strokovnjaka v oddelku, kjer delam — to je v valjarni I. Nekateri sodelavci menijo, da se izogibljejo, ker vedo, da ne delamo najbolje in se boje, da utegnejo še sami odgovarjati za to. Upam, da jih ni strah pred povečanjem proizvodnje in pred morebitnim premajhnim povpraševanjem kupcev po naših izdelkih!? Četudi sem preprost delavec, si upam trditi, da inženir ni dober strokovnjak, če nima praikse in če ne pozna dobro samega delovnega postopka v oddelkih, za katere bi naj odgovarjal. Trditi si upam tudi, da se tega samo v pisarnah ni moč naučiti. Vsak dan slišim in tudi sam menim tako, da pri nas ne pocenju-jemo proizvodnje, temveč jo celo dražimo. Je mar potem čudno, če včasih ni dovolj naročil? Sam članek »Spopad s proizvodno folkloro« v našem časopisu omenja, da so nas prehiteli tisti, ki smo jih še pred nekaj leti učili in da so na primer v ZDA podvojili število inženirjev, ne omenja pa, kako je tam s samo proizvodnjo! Prepričan sem, da lahko naredi delavec tam petkrat več z manjšim trudom kakor jaz in moji sodelavci. Zakaj? Zato, ker jim strokovnjaki vsak dan nudijo strokovno pomoč, izboljšujejo delovna mesta, delovne postopke in svetujejo, kako se je treba izogibati posameznim napakam! Toliko o tem! Naj mi prizadeti ne zamerijo, če pričakujem njihov odgovor. Naj kar v časopisu odgovore, zakaj je tako pri nas in kako menijo, da bi lahko začeli bolje gospodariti? Sedaj pa še o delavcu — neposrednem proizva javen! Naj priznam najprej, da tudi sam grešim. Toda ne namenoma! Imamo pa v naši tovarni delavce, ki jim je kaj malo mar, kako delajo in koliko naredijo. Vseeno jim je, kakšna je kvaliteta izdelkov. Mislijo si »Kaj metni mar! Saj je vse glih, kar naredim. Pravijo, da sem plačan po učinku, toda tega res ne občutim..!« In res je! Naš sistem nagrajevanja še ni tak, da bi res občutili, da smo nagrajeni od svojega dela. Čeprav sem sam v komisiji za osebne dohodke naše ekonomske enote, ne vem, kako se oblikuje moj osebni dohodek. Zdi se mi, da izgine nekaj tam, nekaj tu in da se na koncu vse izravna; potem se nam lahko tisti, ki pri delu lenarijo, smejejo. No, in če je v enoti potem še premalo discipline, če je povsod nered in če menimo, da nagrajevanje ni po resničnem učinku, je mar potem čudno, če si želimo čimprej preselitve v obrat II. Tam pričakujemo boljšo organizacijo dela, cenejšo proizvodnjo, boljše delovne uspehe in tudi boljše osebne dohodke. __ Sestavljalnica zmesi v obratu ▼ II na Gašteju Sprejet je plan kolektivnih letnih dopustov (Nadaljevanje s 1. strani) enot kolektivni dopust. Te enote so: PREŠANI IZDELKI, TEHNIČNI IZDELKI, PNEVMATIKARNA I, PREMAZOV ALNICA, KONFEKCIJA VRHNIKA. Zaradi medsebojne uskladitve proizvodnje v posameznih ekonomskih enotah pa je dokončno sprejeta naslednja razporeditev kolektivnih dopustov po posameznih mesecih: JUNIJA: • PREŠANI IZDELKI - 101 delavec po 25 delovnih dni dopusta « TEHNIČNI IZDELKI I. del -4 delavci, ki brizgajo surovce za prešane izdelke, bodo imeli po 25 delovnih dni dopusta » KONFEKCIJA VRHNIKA I. del —4 izdelovavci radirk in 6 delavcev, ki strižejo tehnične izdelke bo imelo po 25 dni dopusta JULIJA: • PNEVMATIKARNA I - 131 delavcev po 27 dni dopusta in 10 delavcev, ki delajo na diagonalnem stroju, bodo imeli po 12 dni dopusta © TEHNIČNI IZDELKI II. del -25 izdelovavcev tehničnih cevi in 13 delavcev pri klinastih jermenih bo imelo po 12 dni dopusta AVGUSTA: ® TEHNIČNI IZDELKI III. del - 19 brrizgaicev profilov, 20 izdelovavcev rivalit cevi in 3 vulkanizerji bodo imeli po 12 dni dopusta SEPTEMBRA: © PREMAZOV ALNICA - 15 delavcev bo imelo po 12 dni dopusta ® TEHNIČNI IZDELKI IV. del - 20 delavcev bo imelo po 12 dni dopusta @ KONFEKCIJA VRHNIKA II. del — 26 konfekcionerjev ležalnih blazin, predpasnikov in potovalnih blazin bo imelo po 12 dni dopusta. Tako bo letos na kolektivnem dopustu 397 članov kolektiva. Vsi tisti člani kolektiva, ki bodo imeli kolektivni dopust, sami pa nimajo dovolj dopusta zaradi kratke delovne dobe, bodo zaposleni deloma v svojih ekonomskih enotah ali pa bodo za čas kolektivnega dopusta svoje ekonomske enote premeščeni v druge ekonomske enote. Ostali dopusti v obratu I bodo tako, kakor je bila praksa v preteklih letih — torej posamično. V obratu II kolektivnih dopustov sploh ne bo! Tudi v pnevmatikami II smo pričeli z akcijo za povečanje produktivnosti SREČKO ZALAZNIK - PNEVMATIKARNA II - Tako naslovljen prispevek v zadnji številki n šega časopisa me je spodbudil, da sem se lotil pisanja. Smatram, da je prav in koristno če ■ pubUcira prizadevanja posameznikov ali pa kolektiva te ali druge ekonomske enote za povečan produktivnosti. Pri čitanju članka pa se mi je vsi Ijevaia misel, da hoče pisec popularizirati le nel trenutno akcijo ali kampanjo, kot temu pravimo. Upam, da temu ni tako! Prizadevanja za pov Čanje produktivnosti je v pnevmatikami II že ne kaj časa miselnost, ki preveva pretežno večir članov kolektiva — tako mladino kakor starejše sodelavce. Oglejmo si diagram levo spodaj, ki prikazuje doseženo storilnost v posameznih mesecih lanskega leta v kilogramih proizvodnje na eno Takole se je gibala storilnost pnevmatikarne II v lanskem letu — kakor vidite, se je proti koncu leta kar lepo povečevala — bilo pa bi še bolje, če bi bili vseskozi založeni z vsemi potrebnimi surovinami in materialom! efektivno uro! Zaradi lažje razumljivosti sem okrnil efektivne ure v čiste ure, plačane po učinku. Naj omenim, da so nekateri mladinci v naši ekonomski enoti res pokazali zavidljive uspehe. Sestava mladinske ekipe za konfekcijo plaščev 6,50 — 16 je le nekakšna koncentracija mladih sil, ki naj s skupno akcijo pokažejo svoje sposobnosti. Zaželeni učinek seveda ni izostal. Storilnost se je dvignila za okrog 30 odstotkov, tako da smo lahko ukinili tretjo izmeno. Pri konfekciji plaščev izmer 5,20 — 12 smo na primer lahko ukinili eno postrežbo. No, ne zaostajajo pa prav nič tudi starejši sodelavci! Pri kon-fekcioniranju plaščev 8,25 — 20 so pričeli izdelovati po 16 plaščev i izmeno od prejšnjih 13. S tem , povečali storilnost za 14 odstotke PNEVMATIKARNA II Podobnih primerov bi bil lahko naštel še več, vendar to ni bil namen mojega pisanja. Nameraval sem napisati tudi nekaj o težavah, ki nas tarejo In nam včasih skorajda jemljejo pogum, venomer pa nam jemljejo možnost, da bi dajali .od sebe tisto, kar bi sicer lahko! V vsakem mesečnem poročilu o problematiki proizvod- (nadaljevanje na 3. strani) A Ivan Kem, šef ekonomske enote stiskama, kakor ga je videl naš karikaturist Peter Za boljšo obveščenost nas vseh! DUŠAN REBOLJ - KADROVSKE SLUŽBE © O obveščanju in obveščenosti kolektiva smo v našem listu že nekajkrat spregovorili. Zadnja razširjena seja tovarniškega komiteja Zveze komunistov, ki je bila 13. februarja in na kateri so govorili o posledicah nezadostne obveščenosti kolektiva, o skladih za izplačevanje osebnih dohodkov med dopusti in državnimi prazniki, pa mi veleva o tem vprašanju spet spregovoriti. StČpsM L. !A ' Ocito je, da smo pojmovali doslej pri nas obveščenost bolj kot dobro metodo dela in manj kot nujen pogoj smotrnega gospodarjenja in odločanja. Osnutek nove ustave pa tudi v tem pogledu povsem jasno nakazuje potrebo in pravico obveščanja kot eno izmed temeljnih pravde in svoboščin občana. Tako je zapisala v uvodniku v eni lanskih številk »Delavska enotnost«. In prav ta odstavek pove vse, kar zadeva vprašanje obveščanja in obveščenosti. Pa poglejmo, kako je s tem pri nas! S tem, ko smo organizirali informativno službo, že menimo, da smo rešili vprašanje obveščenosti kolektiva. O, kako napačno je takšno pojmovanje! Kako naj eden, deset ali celo več ljudi skrbi za obveščenost nas vseh, če pa sami — mi vsi in vsak posameznik posebej — k temu ničesar ne pripomoremo. Informativno službo moramo smatrati kot specializirano strokovno službo,, ki s svojimi sodelavci uporablja najprimernejše oblike in sredstva obveščanja. Obveščati pa moramo vsi! In ker sami nimamo za to morebiti daru, ker ne znamo vsi jasno izražati svojih misli, ker ne znamo vsi dobro in razumljivo pisati in govoriti, se lahko poslužujemo za to področje strokovno usmerjene službe. Dokler ne bomo pričeli sami naročati informativni službi, o čem naj kolektiv informira, ji dajati informacije in vse potrebne materiale, o resničnem informiranju ne bomo mogli govoriti! Zaenkrat imamo dve precej uspešni informativni sredstvi — štirinajstdnevni časopis »Sava« in bilten »Informator«. Ko bodo za to urejeni pogoji, bomo tekoče urejevali pri izhodih vseh treh obratov lično urejene zidne časopise in v vseh ekonomskih enotah oglasne deske. Ce bodo dovoljevala sredstva, bomo tudi vpeljali med odmori redne zvočne informativne oddaje po tovarniškem ozvočenju v vseh obratih. Govorili so o družbeno-političnem stanju (Nadaljevanje s 1. strani) mi z delom zagotavljati sredstva za osebne dohodke — torej s tem tudi za tisti čas, ko smo na dopustu ali ko ne delamo zaradi državnih praznikov — je postala ljudem stvar razumljiva. Do vsega tega bi prav gotovo ne prišlo v takšnem obsegu, če bi politične organizacije takoj, ko je problem nastal, z enotno akcijo pojasnjevanja in razlaganja preprečile zlonamerno popačevanje dejanskih vzrokov in namenov formiranja skladov za dopuste in državne praznike. Četudi morda drži, da bi kazalo o predlogu naj- prej temeljito razpravljati po kolektivu in šele potem na skupščini, ni mogoč izgovor na račun ne-seznanjenosti političnih organizacij. Saj je vendar že stari delavski svet podjetja lani na pomlad priporočil vsem ekonomskim enotam, naj pričnejo odvajati sredstva za kritje osebnih dohodkov med dopusti. Prav omenjeni primer zahteva zato v bodoče še tesnejše sodelovanje med organizacijo Zveze komunistov, sindikalno podružnico, mladinsko organizacijo, organi upravljanja in med strokovnimi službami. Brez skupnega in sklad- nega dela posamezne akcije in naloge kolektiva ne bodo dovolj uspešne! Konfekcionira-nje avtoplaščev ^ v pnevmatikami I Tudi v pnevmatikami II smo pričeli z akciio za povečanje produktivnosti (nadaljevanje z 2. strani) nje v naši ekonomski enoti ugotavljam osem, deset pa še tudi precej več ton izpada. Zmanjka nam žice, saj, korda, ventilov za zračnice, itd. Spreminjamo recepture, specifikacije kot izhod v sili. Vsaka sprememba pa terja v nalši stroki dolgotrajne in vsestranske poskuse. Zanje nimamo nikdar dovolj časa, saj nastopajo vzroki, ki terjajo spremembe, prehitro in nas največkrat presenečajo. Resno se vprašujem, če je to res nujno zlo, ki nas spremlja v naših prizadevanjih za čim večjo storilnost in za čim boljšo kvaliteto in ki nam kvari že dosežene uspehe? Prihranili so čas in delo I ALpiZ ZALAR — SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE — V da- 3 Vulkanizer JANKO BAJT v II našnjem razvoju industrializacije je vse bolj očito, da je važnost stiskami je predlagal spremembo II fizičnega napora relativno merilo za izboljšanje produktivnosti pri izdelovanju aku posod. V svo-■■ fp postaja vse manjša m manjša. Vse večjo pomembnost pa jih predlogih, ki jih je bilo pet, I predstavljajo prihranki materiala, energije, boljše izkoriščanje je predlagatelj navedel vrsto po-| delovnih in strojnih zmogljivosti, kvaliteta izdelkov, itd. Tega manjklj ivosti, ki so bile odvisne ■■ dejstva se danes delavci — proizvajavci in upravljavci vse bolj ena Od druge. Po daljšem analizi-I zavedajo. Zato je prav, da njihova prizadevanja, izboljšati de- ranju je komisija nekatere pred-I lovne postopke, prihraniti material ali izboljšati kvaliteto z loge sprejela, druge pa odkloni-I vsemi razpoložljivim sredstvi, tudi podpiramo. la: zaradi neprimernih prostorov. „ , , . . , , , . . Predlagatelji je prejel enkratno Odnos do lastnega dela mora kjer vulkamzirajo avtoogrevne nagrado 8 000 dinarjev preiti v navado — torej v meso in duše z dvema ventiloma. S tem J kri vsakomur izmed nas. Raciona- je omogočil konfekcijo obeh ven-lizacijski predlogi naj postanejo tilov hkrati, jired predlaganjem iz-metoda dela in s tem socialističen boljišave pa so kanfekcionerji kon-način dela. Tako bomo majuigod- fekcionirali drugi ventil šele ne j e reševali probleme, ki se nam potem, ko je bil prvi ventil postavljajo po robu v našem go- že skonfekcioniran in ko je bila spodarjenju. Andrej Perko se je poslovil ALOJZ ZALAR — SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE — Kdo ne pozna Andreja Perka, izmenskega delovodja v pnevmatikami II na Gašteju? Prav redki so, ki bi lahko dejali, da tega vrlega delavca ne poznajo. No, in ker se je Andrej pred kratkim poslovil od nas zaradi upokojitve, smo namenili tudi njemu nekaj besed. Andrej je bil eden prvih delavcev v obratu II, saj je delal v njem od tistih dni, ko je navsa tovarna dobila na Gašteju prve delovne prostore od »Tekstilindusa«. Najprej je bil vodja avtoklava. Potem je napredoval in bil do svoje upokojitve izmenski delovodja. Andrejevi sodelavci so me povabili na poslovitev. Toliko se jih je zbralo, da vseh ni bilo mogoče VALJARNA II ® Vulkamizerki veloplaščev MARKO m D ROLE sta predlagali prihranek pri velozadrgah. Pred izboljšavo so pri vulkamiziranju ve-lozračnic z vulka.nizirano velozrač-nico odstranili tudi zadrgo. Po , - J njunem predlogu pa je mogoče avtoogrevna cev ze sneta z lese- . . , . .. ' B dobre zadrge zadržati in jih ponovno uporabiti. Ker sta s tem pomagali k prihranku, sta prejeli vsaka po 2.500 dinarjev nagrade. © Vulkanizer avtoplaščev GO- ujeti na filmski trak. Poslovili se niso samo njegovi bližnji sodelavci, temveč vsi, ki so imeli kakršne koli stike z njim. Ko se mu je najsta-rejsa sodelavka zahvalila za trud in dolgoletno prizadevanje, smo slišali — nekateri s solzami v očeh — tudi naslednje besede: »■ ■ . Dragi Andrej! Po tridesetih letih zvestega službovanja v našem podjetju nas zapuščaš. Vsa mlada leta, vse sile zrelega moža si vložil v delo za rast našega podjetja, za dobrobit skupnosti. Kaj vse si moral prestati po tujimi kapitalisti, a kljub temu nisi klonil! Vedno si bil v vrstah naprednih sodelavcev in borec za boljše delovne pogoje zaposlenih, za boljši kruh. Ko je prišla vojna, nisi klonil pod kruto zapovedjo okupatorja. Odšel si s puško v roki uveljavljat pravico svojega naroda, Po vojni si a vsemi močmi prijel za delo. Ni ti bilo žal truda in ne časa, samo da je proizvodnja tekla brez zastojev in da je podjetje prispevalo k dvigu porušene domovine. S ponosom lahko rečeš, da je precej kamnoov v tej naši tovarni tudi plod tvojih Bil si in si še človek dobrega srca. Bil si ne samo dober vodja, marveč tudi dober tovariš in mi-slimO' da nimaš sovražnika med poštenimi ljudmi.« v pnevmatikami II V levem spodnjem kotu vidite neSa jedra. Komisija je nagradila gibanje števila predloženih raci o- predlagatelja z 8.000 dinarji. MUzac^jskUi predlogov v času od e Vulkanizer AVGUST MLI- je predlagateljstvo raznih izbolj- spremembo" pri fcUupu za^ulka- r ORV PRANO sav v porastu m da je doseglo la- niziranje amortizerjev. Dotedanje 1e -prišelna zanimivo ideio Prak-ni ze kar zavidljivo vrednost. Se- rtizerje ne da bi pri tem po- spočetka preše ne zapre povsem. *.. .. . ... 1 . je škodujejo navoje, katere so mo- S tem se izogne možnosti, da se re oz. omisiji za raciona iza- rajj prej ve(jno popravljati. Komi- pri prvem zapiranju preščipne no-cije m tehnične izboljšave pred- sija je nagradila predlagatelja z ga avtoogrevne duše, kot je bil dw ^n d ubH ra nje” ^vto korda ^Va en*crafno nagrado 5.000 dinarjev. to pogost primer pred izboljšavo, njegovem predlogu in vpeljani izboljšavi se je izboljšala kvaliteta dubliranja korda, hkrati pa je odpadlo eno delovno mesto. Zato je komisija nagradila Jovanovičev predlog za spremembo tehnološkega postopka s 15.000 dinarji nagrade, pocenitev proizvodnje z ukinitvijo enega delovnega mesta pa s 14.000 dinarjev nagrade. © Konfekcioner arvtoogrevnih duš ŠTEFAN RAZPOTNIK je predlagal, naj se popravi leseno jedro pri konfekcioniramju avto-ogrevnih duš z dvema ventiloma. Po lastni zamisli je predlagal, naj se podaljša žleb na lesenih jedrih, ► Ko se je poslovil od svoje ekonomske enote izmenski delovodja Andrej Perko, vseh njegovih prijateljev niti na filmski trak nismo mogli ujeti CD CD Cri CD o-rmrili. Kolektiv naj sam rešuje notranja nesoglasja ter spro.ti odpravlja vsako nepravilnosti Če nekdo ne izvršuje svojih delovnih nalog ali ne opravlja zadovoljivo od sodelavcev zaupanih funkcij, potem naj kolektiv sam ukrepa. Tudi bu moramo biti samoupravljavci! UREDNIŠTVO Blaž Jarc je prevozil s kolesom od Kranja do Nakla več kot I00.000 km BLAŽ STUDEN — GUM. IZOBRAŽEVALNI CENTER — Z zadnjim januarjem je zapustil naše podjetje v 57. letu starosti izmenski delovodja valjarne I BLAŽ JARC. Po 39 letih in 11 mesecih službovanja je odšel v zasluženi pokoj. Zanimivo je, da je prvozil v triintridestih letih službovanja v naši tovarni z dvokolesom na poti na delo in z dela iz Nakla do Kranja več kot 100.000 kilometrov. Njegovo prevozno sredstvo mu je vemo služilo, pa naj je sijalo sonce, deževalo, snežilo ali zmrzovalo. Prevožena razdalja je tolikšna, da predstavlja dvainpolkrat pot okrog zemeljskega ekvatorja. Blaž je eden tistih članov na- pa do upokojitve, je bil vesten šega kolektiva, ki so tudi s odelo- delavec in dober tovariš. Valjarna nas zapostavlja r MIHAEL ČUHALEV — PNEVMATIKARNA I — Na izredni seji nižji plan, izkoriščeni komaj 45 delavskega sveta pnevmatikanne I dne 23. januarja smo ugotav- odstotno, že sedaj imamo zaradi Ijali, da valjarna I premalo gleda na naše proizvodne obveznosti zastarelega in iztrošenega Strojin nas čestokrat zapostavlja pri pripravljanju zmesi. Razprav- nega parka preveč režijskih ur, Ijali smo tudi o popravljenem planu za zračnice 14x4 in ugotovili, da je novi plan prenizek. Prvotni plan za zračnice 14 x 4 smo izgubili precejšnja denarna je predvideval, da bomo izdelali sredstva in če bo objavljen še letos precejšnje število zračnic in novi, znižani plan, utegne izguba plaščev. Novi plan pa je prinesel denarnih sredstev še nekoliko pa- na naše veliko presenečenje ob- s ti. v primeru, da obvelja znižani Po 40 letih službovanja se je čutno zmanjšanje. To nas je pri- Pri tem se je pojavil še drug pa bi se to povečalo še za konec januarja poslovil od zadelo še posebej zato, ker smo problem: Ne vemo odgovoriti na . a*t'h 300 ur. Zanima nas tudi, svojih sodelavcev Blaž Jarc prešli od izdelovanja težkih na vprašanje, kam s tremi sodelavci, lz kakšnih sredstev bomo krili PNEVMATIKARNA I — srednji v prvi vrsti! izdelovanje lažjih plaščev. S tem ki bodo v primeru, vali ali še sodelujejo v prostovoljnem gasivskem društvu. Od Ko smo si ob slovesu stikali roke, sem ga ‘vprašal, kaj obču- tistih dni, ko je pričel v valjarni ti, ko odhaja iz tovarne. Odgovo-kot vodja trovaljčnega kalandra ril je: »Z veseljem se poslavljam, ker sem brez kakršne koli kazni izpolnil delovno dobo. Težko pa mi je slovo od sodelavcev in dolgoletnih tovarišev, saj smo delali vedno složno in z veseljem.« Tovariš Blaž ni mogel prikriti . presenečenja, ko smo mu pripra-delavcev ekonomske enote prevleke valjev, ki je bil 30. januarja, vili kratek poslovilni nagovor in smo obravnavali predračun splošnih stroškov za tekoče leto. Tolmačil ga je računovodja podjetja Rudi Babnik. Poudaril je, da moramo letos povsod varčevati in nam razložil, kakšen vpliv imajo splošni stroški na oblikovanje lastne cene. če namreč . znižujemo splošne stroške, znižujemo tudi lastno ceno. S tem pa pommm- Tako toplega govora in si tudi povečujemo čisti dohodek in seveda tudi osebne dohodke. IepeSa “anla res_ nlsem Prlcako- Letošnji predračun stroškov je odločno previsok MARTIN ŽGALIN — PREVLEKE VALJEV — Na zadnjem zboru skromno darilo. Zahvaljeval je: »To je presenečenje, ki ga ne Ko smo analizirali predlog pa ne moremo sprejeti, ker ni splošnih stroškov za našo eko- realna! Tudi se nismo strinjali s nomsko enoto, smo pripomnili, predračunom 418.000 dinarjev za da pristajamo na normativ po rabe pare le pod pogojem, če se skoraj ves transport kar sami. nam nabavi števce. Predračun za val. Vaše poslovilne besede bom hranil v srcu, prav tako pa tudi darilo doma na takem prostoru, da me bo vedno spominjalo na transport, ker moramo opraviti vas. Za vse se vam lepo zahvalju- Potem ko smo govorili še o mleko, kavo in čaj znaša 976.000 predlogu biroja za norme, ki je pripravil norme za konfekcioni- jem in želim vam ter vsemu kolektivu mnogo novih delovnih uspehov in zadovljstva!« Menim, da tudi mi lahko za-ranje koles z žičnimi jedri, smo kličemo Blažu: »Na svidenje in še iitHiiMll Ponovitev na temo: „Sai manjka samo ..!? pridna roka, ki Prav gotovo se še -spominjate v zadnji številki našega časopisa objavljenega članka v rubriki NA ROB!? V njem smo opozorili na kup smeti v skladišču avtopla-ščev pri »Merkurju« ob železniški postaji. Predvideli smo možnost, da bi utegnil kdo odvreči cigaretni ogorek in zanetiti po- žar ... In res! Kot nalašč je že teden dni -po izidu časopisa ali točneje v sredo, 13. februarja, ob pol enajstih dopoldne res prišlo do napovedanega požara. K sreči so ga ljudje pravočasno zapazili in pogasili, toda očko je, da kup smeti z vso nepotrebno navlako prav nikogar ni motil niti potem ne, ho smo nanj javno opozorili! Da stvar ni izmišljena, priobčujemo faksimile požarnega poročila, ki ga je poslal prostovoljnemu gasilskemu društvu podjetja vodja našega skladišča tovariš Matevž St arijk o. Ali je komentar še sploh potreben? Menimo da ne! Če pa že hočemo spregovo-riti še nekaj -besed o opisanem primeru, po-tem je vsekakor .prav najti tistega, ki je odgovoren, da vlada v našem delu skladišča javnih »Merkurjevih« skladišč red in čistoča. Morda bi sam vedel pojasniti, kako je bilo mogoče, da so ležale smeti pod dvigalom kar nekaj tednov? IS.Z.Vmi da obvelja delavcem razliko za osebne dohodke, če bodo dosegli nižjo storilnost od planirane brez lastne krivde?! Sedaj vemo, zakaj odvajamo sredstva za dopuste VULE CICMIL — TEHNIČNI IZDELKI — Da bi članom delav- dopuste in državne praznike, peškega sveta naše ekonomske enote pojasnili, zakaj in kako for- tem je stvar popolnoma razčišče-mirati potrebna sredstva za naše osebne dohodke med letošnjim na! letnim dopustom, smo sklicali v četrtek, 14. februarja sejo. Na njej smo se pogovorili tudi o delu naše kadrovske komisije, o kriterijih za plačevanje odpadka in še o nekaterih problemih ekonomske enote. Precej burno je bilo, ko so posamezni delavci zastavili vprašanje, zakaj ekonomska enota valjarna I zapostavlja našo eko- Vremenska napoved O formiranju sredstev za naše obliki nadomestila za dopuste in osebne dohodke med letnim do- državne praznike 7,213.603 dinar-pustom je govoril Franci Prislan. je. In če sedaj delimo znesek za Zvedeli smo, da moramo letos nadomestilo s skupnim zneskom vlagati potrebna sredstva skozi za osebne dohodke in vrednost vse leto zato, ker bomo imeli pomnožimo s 100: letos kolektivni dopusti Takrat bo namreč naša ekonomska enota stala in ker ne bomo delali. Dežurni vratarji pravijo, da ni 'izmišljena. Bo večletnem opazova- tudi sredstev za osebne dohodke nomsko enoto in daje prednost nju so ugotovili, da povsem drži ne bomo ustvarjali, če hočemo cevarni. Zdi se nam, da je vča- in da je boljša od tistih, ki jih imeti plačane sih naš program skrajšan prav beremo v časnikih. Pravi pa ta- 7,213.603 58,530.633 x 100 = 12,34 »/„ zato, ker valjarni zmanjka časa! Je mar potem čudno, če imamo zato zastoje pri konfekciji in vulkanizaciji veloplaščev?! kole: dobimo odstotek, ki predstavlja delež, katerega je treba odvajati , . opus e, po em Q(j nagjj, skupnih mesečnih oseb-moramo _dajati redno vsak. me- n-h dohodkov kot nad(>mestilo za sec določen odstotek denarja iz , , , , kritje rednih letnih dopustov in Kadar je v tovarni malo služ- skupne mase za osebne dohodke držalmih praznik0v. Pojasnilo je benih izhodov, takrat računaj s slabim, deževnim vremenom. Ka- na stran in iz tako oblikovanega sklada med letom kriti osebne bilo tako razumljivo, da res nihče ne more ugovarjati, češ ne ra- z lepim vremenom! dar pa je izhodov precej, računaj dohodke za tiste dni, ko bomo na zumem kako so prišli’ do odstot- 'iiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimuiii PREVLEKA VALJEV IN POSOD zbor zaključili. na mnoga, zdrava leta! dinarjev. Mi pa smo izračunali, da nas bo veljalo letos mleko 180.000 dinarjev, 796.000 dinarjev pa bi nam potem ostalo za čaj in kavo! Tako visoke postavke Letošnji proračun gasilcev naj bi bil 76o.ooo din IVAN PETRIČ - SEKRETARIAT £ Na drugi redni seji upravnega odbora prostovoljnega gasivskega društva, ki je bila prvi dam februarja, smo sprejeli med drugim tudi proračun za tekoče leto. Ker bomo povečali svoje članstvo in posvetili skrb predvsem mladini, smo se zedinili za predračunsko vsoto okrog 760.000 dinarjev. Letos bo na Gorenjskem več gasivskih prireditev. Tako bomo na primer junija meseca sodelovali na velikem nastopu vseh gorenjskih gasivskih zvez v Tržiču ob 80. obletnici ustanovitve tamkajšnjega gasivskega društva. Marca bomo poslali v gasivsko šolo dva člana našega društva. Razpravljali smo tudi o kajenju v proizvodnih oddelkih. Oči to je, da posamezni člani kolektiva ne upoštevajo varnostnih določil in kadijo tam, kjer je to strogo prepovedano. Da naredimo tej neprevidnosti kraj, smo sklenili o tem pismeno obvestiti pristojne organe. Naša dolžnost je predvsem preprečevati požare, ne pa samo gasiti! Še enkrat o adaptaciji stanovanjske zgradbe na Stari cesti št. 27. v Kranju Na članek »Zanima nas, kako bo izgledala zgradba po adaptaciji?«, Iki smo ga objavili v 2. številki, smo prejeli dve pismi, obiskal pa nas je tudi šef kapitalne izgradnje tov. Viktor Bidovec. V uvodu naj popravi- ■ So sodelavci ekonomske eno-* te premazovalnica vselej tako složni, kadar glasujejo za kak predlog? mo neljubo pomoto, ko smo zapisali, da je izdelalo načrte za adaptacijo zgradbe na Stari cesti podjetje »Gradis« in da je tov. Bidovec vodja gradbene skupine. Zato tistikrat objavljene podatke popravljamo, saj je tov. Bidovec šef kapitalne izgradnje in so izdelali na- 9 IVAN PETRIČ —■ SEKRE- ferju lahko z ro-kama in s prsti raz-T ARI AT • Večkrat srečam .koga tolmačil, naj obrne vozilo in od-izmed naših upokojencev. Priznati pelje tovor na Gaštej. moram, da se vsi živo zanimajo za »Malenkost!« bo kdo dejal. Pa naše podjetje in za njegov razvoj, vendar ni -tako. Kaj -lahko bi se Vse jih zanima — od proizvodnje bilo zgodilo, da bi kdo -napotil znesek do njihovih mlajših sodelavcev. To tujca do .našega o-bra-ta I, kjer bi se pravi, ti ljudje še vedno živijo se utegnil z velikim -tovornjakom in z nami. Še vedno se čutijo člane prikolico zagozditi pred našim -nek črte za adaptacijo pri »Projck- jekt za vodovoden elektrm^tala- v katerem so deUn dol_ danjtm Madiščem saj. Tako pa je ' 1 * ' aCr Za a Pa JO P on J.pt Irt d/t tn ntcn corvtn 1 prvtp. onmonpl - -/..1] rednem letnem dopustu. Da bi bolje razumeli, zakaj in kako moramo pri vsakomesečnih osebnih dohodkih odvajati 12,34 odstotka sredstev v sklad za dopuste. Za našo ekonomsko enoto so na primer izračunali ta odstotek takole: V letu 1962 smo prejeli vsi zaposleni v naši ekonomski enoti, ki delamo na proizvodnih delovnih mestih 53,668.033 dinarjev, naši režijski delavci pa 4,819.442 dinarjev. Za opravljene nadure smo prejeli 43.158 dinarjev. Skupni je torej: 53,668.033 4,819.442 43.158 ka. Prav pa je, če pojasnim še nekaj. Res je, da nam zakon za- tivnem podjetju« v Kranju Bolj zanimivo kot to pa je, da smo dobili od enega izmed sta- smo sestavili pogodbo' novavcev na Stari cesti 27 krat- jeli v mesecu A" , jL go vrsto let. In da to -niso samo Jernej pomagal in voznika rešil P in io po- Praznc besede, evo primer: nemajhnih težav! Zato Jernej, inaj- „lal; Tovarni v nortoi« dno 19 ,Pn- V ponedeljek, 18. februarja, se je lepša hvala! , - - a • -iv , , 1Q~9 v. . ^ pri »Merkurjevih« skladiščih ob že- ko sporočilo, ces da je objav- tembra 1962 z dopisom st. 1.792. ustavil :tavm»jak s Pogodbo smo dobili podpisano . septembra 1962 z vašim pod- ' J" ' T iJT’- Ka-nalb. odd. št. 1.837. Gra- °ble™n, “T” ^ Nfha' „ .vv -r, , . )e iskal. Uk mu se re do mimoidoče- gradbišče Kranj je nato pri- JERNEJA BAJŽLJA, našega upokojenca. Ogovoril ga je v i-ta-1 ---»: c J se ' ' 58,530.633 Od skupnega zneska 58,530.633 dinarjev nam je bilo izplačanega v Ijenj članek v časopisu »Sava le pomagaj in da so stanovavci 28. septembra kljub mrazu le prišli do vode. pisom Ka-nab. odd. št. 1.837. Gra-Pisec tudi javlja, da z gradbenimi deli že nadaljujejo. No, dis čelo z deli in smo takoj ugotovili oglasili so se tudi od podjetja da je popis del za adaptacijo ze- jf.JTVJJ- "“'c ■ . , lo pomanjkljiv. Zato se je dne 6. ' __.• r, ^ e oktobra 1962 sestala komisija za- ^0 P !e • ul,ec ,po a stopnikov tovarne Sava in Gradisa, kjer je bilo dogovorjeno, da Kaj bo z našo individualno stanovanjsko gradnjo? Kdo zavira celo akcijo? Odgovorite! Ali bo naša zadružna gradnja propadla? zal na svoj kamion s prikolico, Nekaj mesecev je minilo, ko je stanovanj, bi podjetje pomagalo z A Predsednik zbora delavcev i 1/n /fKia-vl i£vn/N r-r-.; č b- o m r1.nl .tr/vrnir-Ti i m rvrticv-vi jlrvm m ,c tQ9mr> nlmrmiričtlf p rvnnlp nnl.ti ei itck p projektantski popis dopolni še jami ■ lMo s popisom del, ki so potrebna za » ■ je Jerneju posvetilo. Na kamionu bilo objavljeno v tovarniškem dolgoročnim posojilom in s samo je namreč videl naložene vreče s sa- glasilu, da nameravamo v naši to- organizacij o zadružne gradnje z besedo varni rešiti stanovanjski problem enostanovanjskih hišic, ki bi ve- Pred meseci je urednik našega kolektiva, da bo sklica-n sestanek časopisa -z veseljem sprejel moj pri- vseh interesentov, kjer naj bi se spevek z naslovom »Hišica za 2 temeljito pogovorili -o pričetku milijona dinarjev«. Namen tega gradnje in v bodočem delu. Žal pa piša do danes še nismo prejeli. Pri nadaljevanju del smo ugotovili, da je adaptacija po načrtu nemogoča, zato se je 23. oktobra lani sestala komisija med zastopniki Save in Projektivnega podjetja Kranj, ki je sklenila, da bo Projektivno podjetje zastonj predelalo načrt za sanitarije v I. nadstropju. Ta dan je bilo tudi določeno, da se naroči projekt za v<£ »Gradis« — gradbišče Kranj. V dovodno instalacijo s popisom de4 svojem pismu pojasnjujejo, za- in predračunom ter projekt z* kaj so z gradbenimi deti za- elektroinstalaci j o s predračunom, kasnili. Zaradi točnih podatkov Projekt za elektroinstalaci j o naj ga objavljamo v celoti! izdela tovarna Sava sma. Sprememba gradbenega načrta je Projektant za adaptacijo stano- bila tovarni Savi dostavljena od že »blokovski gradnji« lahko zadostili le okrog 25 družinam. Res je, da v samem centru mesta vanj sike stavbe na Stari cesti šte- Projektivnega podjetja Kranj verjetno za tak sistem gradnje ni vilka 27 je Projektivno podjetje v , 7 7- v l 1- ■ _ 1 1» rta , j ■/ -l - „ z,- ™ gotov meseca maja 1962, vendar je cijska dela, ki jo je pripravil To- pri-povmoi Iz dnevnikov večkrat prebiram * _ , . J. ’ ^ n,>rnA ’ „ ___ SECE PREPOZNO. .Raz- čla-nka ni bil prislužiti si honorar, je bilo vsako upanje zaman. Zaman prostora. Toda v bližnji -okolici ga Kranju — št. projekta 1.338 in temveč vzbuditi čim večje zanima- sem prelistaval vsako številko naše- je dovolj, tega nihče -ne more za- Gradis Kranj, kakor navajate v nje za ceneno individualno gradnjo ga časopisa, zaman sem čakal na cikati1 stanovanj, nakazati -pot k hitrejši obvestilo »Interesenti za gradnjo rešitvi stanovanjskega problema, stanovanjskih hišic, zberite se za uaut.,lna Ka so obenem pa zbuditi iz zimskega spa- kratek -posvet!« Delavci so me sho- - ■ ’ ’ ‘ ■ j- ■ j i „ r, . , , i i- j . rii ptsuiemo po-soruo za indivi-a-ualno nra tiste, -ki so kakor koli odgovor- raj- stmnals-t -dni Spraševali, kako j ■ ■ iir . ■ ■ j -j r - ■ grad n lo stanovanj v visim . . •« m ni skrbeti za reševanje stanovanj- je s to zadevo, modrovati so, ce je ^ Vublani Čelu Mariboru ske problematike v podjetju. kaj možnosti za -tako gradnjo, pri- ^ ... ^ Jesenicah itd Toda Upal sem, -da se bo o tem goro- stojmm pa ta članek -m zbudil za- jj ‘^asle^U med razpisi Kra- nlo na raznih sejah, na skupščini nimanja. Nehote se mi zato vriva misel. svojem članku. Ta projekt je bil triko. Ponudbo za elektroinstala- 26. oktobra 4962, vendar so dela stala zato, ker še ni bilo načrtov prejed sestavitvi pogodTie, smo za vodovodno instalacijo in elek- torej prejeli 45 DNI PREPOZNO. Pogovorili smo se o racionalnem zaposlovanju ANTON BOŽIČ — SEKRETARIAT # Konec januarja se je sestal zbor delavcev ekonomske enote -sekretariat. Razpravljali smo o racionalnem zap-oslo-va-riju v našem podjetju. Analiza je namreč pokazala, da ljudje v nekaterih eko-nomskih enotah niso racionalno zaposleni. O tem nam je poročal sekretar podjetja S-lavko Solar. Ko so v ekonomski enoti pnevmatikama I predlagali, da bi lahko ob zmanj-gotavlja plačan dopust. Toda ve- š-a-nem številu zaposlenih izpolnjevali planske obveznosti, je nastalo vprašanje, -kdo -naj bi prišel v poštev za premestitev v druge ekonomske enote. Ker kaže, da bi se odloičile za podobne korake tudi druge cko-noms-ke enote, je treba zagotoviti objektivnost pri izbiranju -ljudi, -ki -naj bi jih zaposlili na drugih delovnih mestih. Potem -nam je -tov. sekretar razložil predlagane kriterije, ki naj bi jih upoštevali pri premeščanju delavcev ter pri tem poudaril, da ne bo prišlo zaradi tega do nikakršne brezposelnosti, kakor namreč skušajo -nekateri zlonamerno prikazovati. Z razširjenjem podjetja v obratu II na Gašteju bo na novo odprtih mnogo delovnih mest. Na-ruja bomo lahko zaposlili z-a premestitev predvidene delavce z izjemo tistih, ki so s svojim dosedanjim delom pokazali, -da jim je kolektiv in uspeh podjetja deveta briga. Člani -naše ekonomske enote so se s predlagano akcijo v celoti strinjali in predlagali skupščini, naj jo v celoti sprejme. Razpravljali smo tudi o možnostih, da bi zaposlili nekatere -naše čistilke v osnovni proizvodnji. Predlagali smo kadrovs-ko-socialni komisiji, naj analizira možnosti ter svoje stališče kadrovskim službam. Dogaja se namreč, da zaposlujemo n-a razna delovna mesta v osnovni proizvodnji -ljudi, ki prihajajo tako-re-koč s ceste, čeprav je bilo čistilkam že pred meseci obljubljeno, da jih bodo -lahko zaposlili v proizvodnji, ko bo za to prišla prilika! ekonomske enote rotacijske preše Jože Čebašek deti moramo tudi to, da mi ni- Po obširnem članku v časopisu smo ustanova, marveč proizvod- l/,ref1c smo res prejeli vsi interesenti no podjetje in da sami razpola-posebne vprašalne liste, v katere gamo s svojimi dohodki. Ker so-smo vpisovali, koliko smo pri- dijo tudi osebni dohodki za čas, pravljeni prispevati lastnih sred- ko smo na rednem letnem dopu-stev za gradnjo, kakšne so naše -s*11 ’ y breme teh dohodkov, je ra-plačilne in delovne sposobnosti zumljivo, da jih moramo ustvariti z delom sami. Tako je bilo Z zadnje seje delavskega tudi v minulih letih. Samo v raz-sveta ekonomske enote teh- liko od letošnjega kolektivnega nični izdelki, ko so govorili dopusta smo izkoriščali svoj letni dopust v preteklih letih postopoma. Zato je proizvodnja res morebiti nekoliko šepala, toda delali o sredstvih za dopuste itd. Ce se ne motim, se je nabralo doslej pri referentu za družbeni in^ustvarjali “šmo^dohodSc" Letos instalacijske načrte pa celo 3 ME- bil nepopoln in je manjkal pro- plovod, smo poslali dne 27. novembra 1962 — št. dopisa 2.336 Kdo je kriv temu molku? Kaj da temu molku morebiti -ni kriva Vsakdo, ki ima opravka z zidar- _ . , skimi deli, pa tudi ve, da se pri Take razpoke zijajo v stano- tovarni Sava na vpogled m v odo- nizkih temperaturah med _10 in .- 2 britev. Tovarna Sava te ponudbe _25 stopinj Celzija zidarskih del ni sprejela, kakor tudi ni sprejela ne da opravljati, ker vsa malta, ponudbe za vodovod in nam je in omet za,m-rznejo in ob dne 12. decembra 1962 s svojim nae40pu toplega vremena razpade- GRADIS - vanjskih provizbrijih že kaj mesecev! mislijo ostali? Ali naj se vsi interesenti res predamo mislim, da 2a individualno {gradnjo ni zanimanja? Zgodilo se je nekje v tovarni. Ali tistim, ki že imajo urejene sta-Zal ne enkrat, ampak večkrat. Za novanjske probleme, ni mar skrb za . - . . , , , . ostale tovariše? slučajno prizadetost posameznikov ne odgovarjamo! Slišal sem, da se je prijavilo za individualno gradnjo sboraj 80 in- MIHA: Tonzl, posodi mi nož in teresentov (po zadnjih podatkih jih da si ne bomo po nepotrebnem de-vilice, ki si jih včeraj prinesel iz je 82! — op. urednika). Torej bi s lali utvar in si lahko naše goreče naše restavracije! prispevkom tovarne vsakemu posa- mezniku po p-oldmg milijon dinar- rej, prosim za TONZL: Ne morem! Domov sem jev reyll^ lZ -stanovanjske stiske 80 odgovor! jih nesel! naših družin. Za tisto vsoto bi v Nekje v tovarni toliko naša tovarna, kot pa so -krivi naši občinski -možje! Tovariš urednik! Prosim, pozanimaj se, kako je -s to zadevo. Vprašaj -naše organizacije, vodstvo tovarne in pobaraj tudi občinske može, pa -nam odgovori. Odgovori nam, četudi bo odgovor negativen. želje čimprej poslali k vragu. To-konkreten in jasen JANEZ BITENC dopisom iBV/B št. 71»500/155 poslala dva izvoda načrtov za vodovod in elektriko. Te načrte in naročilo, da se dela oddajo Elektrotehničnemu podjetju Kranj in podjetju Vodovod Kranj, smo pre- GRADLIŠCE KRANJ Šef gradbišča ing. Milivoj Šircelj Upamo, da je stvar okrog zajeli dne 14. decembra 1962. Že 15. kasnele adaptacije stanovanjske decembra 1962 smo poslali za ta hiše na Stari cesti št. 27 sedaj podela pogodbo obema izbranima jasnjena. Vprašanje pa je, ali bi podjetjema, ki sta nam jo vrnili ne bilo v bodoče potrebno teme-19. decembra 1962. Ijiteje preštudirati vse, predno se Iz navedenih podatkov je jasno lotevamo podobnih del. Prav go-razvidno, zaradi česa so se dela tovo drži, da brez dobrih in popol-zavlekia v zimo, ki je nastopila ni h načrtov nobenih zidarskih in že meseca novembra. Preštudirane drugih del pač ni mogoče začeti! gradbene načrte, ki bi jih morali Uredništvo Pojasnilo uredništva Ker smo prejeli poleg objavljenih prispevkov naših brav-cev Janeza Bitenca in Jožeta Jeraja še tri, ki tudi obravnavajo predvideno individualno stanovanjsko gradnjo, smo sklenili objaviti odgovore pristojnih organov podjetja in občine v naslednji številki našega lista v rubriki »TRIBUNA BRALCEV«. Zato naprošamo vse pisce, seveda pa tudi vse ostale hravce, naj nekoliko počakajo. Do izida naslednje številke »Sava« bomo naprosili za odgovore predsednika občine, šefa odsčka za gradbene zadeve pri občinskem ljudskem odboru Kranj in predsednika naše stanovanjske komisije. standard že 82 takih vprašalnih-pol. To se pravi, da je v naši tovarni kar 82 interesentov za individualno gradnjo stanovanjskih hišic. Vsi upamo, da končno le pridemo do primernih prostorov in se rešimo perečega problema. Seveda se tudi zavedamo vsega truda in sredstev, ki jih bomo morali v tako gradnjo vložiti! pa nekaj časa sploh ne bomo delali, zato takrat tudi dohodka ne bo! Stvar nam je sedaj razumljiva. Iz samih razprav po ekonomskih enotah, na skupščini kolektiva in na seji tovarniškega komiteja pa je razvidno, da smo kolektivu ves problem premalo razumljivo pojasnili. Zato je tudi prišlo do ne- domači humor Pri mesarju GOSPODINJA: Prosim, dajte mi štiri Uštele ta male klobase! . .». j-------i--- — MESAR: Žal, mi mogoče. So že Razne vesti v zvezi z razgov n jasnosti in do nepotrebnega ne- rezervirane za delavsko restavra-predstavmkov kranjskih podjetij, godovanja Ce bo res naš bilten eijo tovarne »Sava«! ki so zainteresirana za zadružno »informator« redno pred vsakim gradnjo stanovanj svojih elanov, izplačilom iprjkaz0val še -zneske, in predstavnikov občinskih orga- ki so jih odvedle posamezne eko-nov pa dajejo slutiti, da vprašanja nomske enote v svoje sklade za okrog take gradnje še niso razčiščena. Sliši se celo dvomljive ' ' ' ' " stvari, češ da ni velikega upanja zavirajo to organi v podjetju, ali na uresničitev naših dolgoletnih nasprotujejo temu občinski or-želja. gani? Kaže torej, da vprašanje za- Naj bo kakor koli, tole vendar-družne gradnje stanovanj v Kra- le drži: Individualna gradnja nju še ni dokončno rešeno. Ker majhnih stanovanjskih hišic zaje čakanje zelo mučno, posebej pa vzema precej prostora. Toda prav vsa negotovost, pričakujem, da bo gotovo je v kranjski okolici pro-naš časopis že v naslednji številki štora dovolj. Zakaj potem ne bi objavil obširen odgovor na na- izkoristili sredstev, ki jih nudimo slednja vprašanja: Ali bomo lahko interesentje sami, saj ob tako re-gradili stanovanja z lastno udelež- šen naš stanovanjski problem hibo sredstev in ob lastnem vlože- tro in ceneje! nem delu, zakaj stvar zastaja, ali JOŽE JERAJ KaFirinaSanoviZakoii o socialnem zavarovanlutj MARICA HACE - KADROVSKE SLUŽBE e V zadrnji številki našega lista smo vam obljubili, da bomo danes spregovorili o tem, kako se po novem načinu izračunava nadomestilo za osebni dohodek med obolelostjo. Kakor vidite, obljubo izpolnjujemo! Do uveljavitve novega Zakona o socialnem zavarovanju so šteli za izračun osnove pri izplačilu nadomestila za osebne dohodke med obolelostjo samo' efektivne delovne dni v preteklih treh mesecih pred tistim mesecem, v katerem je 'bolnik zbolel. Tako so izločili vise opravičene in neopravičene izostanke in dneve obolelosti. Po novem načinu pa ure neopravičenih izostankov ne upoštevajo. Zato se zavarovancu, ki je imel v zadnjih treh mesecih pred mesecem, v katerem je zbolel, neupravičene izostanke z dela, osnova, za izračun nadomestila zmanjša. Da bo vse lažje razumljivo, si oglejmo' na primeru! Po starem načinu izračunavanj a je veljalo na primer: za oktober: 216 ur — 21.530 din zaslužka; za november: 206 ur — 20,740 din zaslužka; za december: 192 ur — 18.950 din. zaslužka (16 ur je bilo1 neopravičenih). Skupaj: 616 ur brez neopravičenih izostan- kov navrže za izračun 61.220 dinarjev — POVPRECEK NA URO 99,39 DIN! Po novem načinu izračunavanja pa bi veljalo za zgornji primer: za oktober: 216 ur — 21.530 din zaslužka; za november: 208 ur — 20.740 din zaslužka; za december: 208 ur — 18.950 din zaslužka (vštete so tudi neopravičeno izgubljene ure!). Skupaj 632 ur z vštetimi neopravičeni mi izgubljenimi urami navrže izračun 61.220 dinarjev — POVPRECEK NA URO JE SAMO 93,70 DIN! Zato se bo z uveljavitvijo novega Zakona o socialnem zavarovanju vsakdo trudil, da ne bo imel neopravičenih izostankov z dela, saj se mu bo to sicer poznalo pri osebnih dohodkih, posebej pa še pri izplačilu nadomestila za slučajno obolelost. Iz navedenega primera je namreč razvidno, da bi imel zavarovanec, ki je imel v oktobru, novembru in decembru vse možne delovne ure in bil torej brez neopravičenih izostankov (če bi bo-lovai na primer v januarju 27 dni) iz naslova nadomestila dohodek 15.028 dinarjev ali 99,39 dinarja na uro. Ce pa bi imel zavarovanec v navedenih treh mesecih 16 neopravičenih izostankov z dela, bi prejel (za 27 dni bolovanja v januarju mesecu) le 14.168 dinarjev nadomestila ali le 93,39 dinarja na uro. Razlika je kar občutna — 860 dinarjev! Tale posnetek je bil narejen lani ob obisku naših borcev in mladincev v Novem mestu. • da bo letošnji občni zbor sindikalne podružnice verjetno 31. marca v jedilnici obrata I? 0 da bomo postavili na kranjskem nebotičniku več kot dva in pol metra visok neonski napis »Sava« Kranj? • da se bo udeležil letošnjega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu predsednik naše sindikalne podružnice Ivan Roženberger? • da boste lahko zvedeli vsak mesec v »INFORMATORJU«, kakšen znesek od skupne mase osebnih dohodkov vaše ekonomske enote je bil odveden v vaš sklad za osebne dohodke med letnimi dopusti in med državnimi prazniki? Na zadnjem letnem posvetu elanov Zveze borcev se je zbrala polna jedilnica udeležencev Personalne novice ZAPOSLILI: V januarju so sklenili delovno razmerje z našim podjetjem naslednji tovariši: Karl Pad j era — šef knjigovodstva, Francka Markun — stenodaktilograf v prodaji, Franc Kranjc — prirezovavec protektorja v pnevmatikami II, Iva Podpeskar — analitik v organizacijsko - statistični službi, Ludvik Ilinčič — električar v električni delavnici II, Alojz Jenko — prodajni referent, Vida Kr-ničar — čistilka v mladinskem domu in Ana Trinkavs — pomožna kuharica v delavski restavraciji. Vsem novim članom kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v naši sredi! IZSTOPILI: V januarju so prekinili delovno razmerje z našim podjetjem: Rudolf Tumiški — zaradi neopravičenih izostankov, Marija Česek, Vinko Benedičič, Franc Škrjanc, Mira česen, Jože Jenko in Vera Jelovšek — sporazumno ter Andrej Perko — upokojen. SLAVICA MITROVIČ Preddvorčani se zahvaliuieio Sedaj, ko mineva 17. leto od osvoboditve, je osnovna organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov v Preddvoru sklenila organizirati proslavo v počastitev dneva žena, V lej organizaciji je največ žena podlih mož in sinov. Da si naberemo potrebnih denarnih sredstev, smo zaprosili za pomoč tudi sindikalno podružnico tovarne »Sava« v Kranju. Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli sporočilo, da so nam odobrili prispevek 8.000 dinarjev. Za razumevanje se sindikalni podružnici tovarne »Sava« najtopleje zahvaljujemo v imenu vseh naših žena padlih mož in mater padlih sinov! Predsednik Silvo Vidic Najti je treba boli realna merila... JOŽE MARKOVIČ - SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE £ V soboto, 2. februarja je bila redna seja delavskega sveta ekonomske enote službe za organizacijo proizvodnje. Dnevni red je obsegal poročilo predsednika komisije ekonomske enote za osebne dohodke Jožeta Bolteza in razpravo o nagrajevanju zaposlenih v naši ekonomski enoti. Predsednik komisije za osebne dohodke Jože Boltez je v svojem poročilu poudaril, da je imela komisija pri svojem delu tudi težave. Vzrok so bili nesporazumi, češ da kadrovske službe niso vselej dobro in pravilno tolmačile določene probleme. To velja zlasti za vprašanje odtrgovanja osebnih dohodkov za primere, ko se zaposleni šele uvajajo v svoje delo. Komisija meni, da kadrovske službe premalo realno gledajo na to vprašanje, čeprav so v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ta merila točno določena in tudi sprejeta. Da bomo v bodoče natančno in takoj seznanjeni s sklepi komisije za razvijanje sistema delitve dohodka pri skupščini kolektiva, smo sklenili, da bosta odslej hodila na njene seje po dva člana. Ker smo ugotavljali, da so osebni dohodki naših sodelavcev tudi za okrog 30 odstotkov nižji od sodelavcev v drugih ekonomskih enotah strokovnih služb, smo menili, da je treba razpravljati tudi o tem. Tehnični direktor ing. Helmut Turzansky je pojasnil, da je na sejah komisije za razvijanje sistema delitve dohodka večkrat predlagal, kakšni naj bodo osebni dohodki članov ekonomske enote službe za organizacijo proizvodnje. Poudaril je, da je treba mesto in vlogo naše ekonomske enote pravilno razumeti. Ekonomska enota službe za organizacijo proizvodnje je tesno povezana z neposredno proizvodnjo in od nje je bolj kot od katere koli druge ekonomske enote odvisno, kako poteka proizvodnja. Z letnega posveta ZB DANICA DOLENC - SEKRETARIAT ® V nedeljo, 27. januarja je bil v naši tovarni posvet članov Zveze borcev, ki so zaposleni v našem podjetju. Otvoril ga je Franc Kozina, predsednik za vprašanja borcev pri izvršnem odboru sindikalne podružnice in pozdravil vse prisotne člane in goste. Med njimi so bili predsednik ObO ZB NOV Kranj Vinko Kepic, zastopnik Zavoda za socialno zavarovanje Kranj tov. Kacin, zastopnik zveze tabornikov kranjske občine Karl Krajcar, predsednik komisij e za vprašanja borcev tovarne »Tekstilindus« Franc Likozar in tovariši z Vrhnike. Posvet je vodil Mirko Klemenc. Po izvolitvi organov posveta je spregovoril o delu komisije za vprašanja borcev Franc Kozina. Po njegovih besedah je moč zaključiti, da je bilo delo članov Zveze borcev v preteklem obdobju plodno. Delegacije so se udeležile partizanskega pohoda na Pokljuko, obiskale alžirske borce v Beogradu, sodelovale v tovariškem srečanju v Poddragi pri Vipavi, položile venec na spomenik padlim partizanom na Nanosu, sodelovale pri razvitju prapora organizacije ZB v Kokri, itd. V kolikor je bilo še potrebno, je komisija -pomagala pri prekvalifikaciji nekaterih svojih članov. Ker so že v letu 1061 rešili stanovanjskih težav vse borce, lani po- sebnih problemov na tem področju niso imeli. Po izčrpnem poročilu se j g razvila živahna razprava. V imenu samoupravnih organov je pozdravil udeležence posveta predsednik upravnega odbora Mirko KLEMENC. Poudaril je, da je imela komisija za vprašanja borcev pri svojem delu precej težav. Dejal je med drugim: »Iskati, kje je pomoč potrebna, je težko. Vse probleme, za katere smo zvedeli v organih samoupravljanja, smo zadovoljivo rešili in nikjer nismo naleteli na odpor.« Potem je spregovoril predsednik stanovanjske komisije Anton BOŽIČ. Med drugim je rekel: »Naša tovarna ima popolno razumevanje za mladino, zato imajo mlajši delvci široko možnost udejstvovanja. Med raznimi dejavnostmi bi morala odigrati še večjo vlogo taborniška organizacija, saj goji tradicije naše narodnoosvobodilne borbe in seznanja mladi rod z naprednimi težnjami, z raznimi partizanskimi veščinami, itd. Zato moramo to organizacijo podpirati tako moralno kakor tudi materialno,« Silvo VIDIC je pripomnil, da je včasih premalo članov organizacije, ki so pripravljeni sodelovati v raznih proslavah in položiti vence na grobove padlih. Po njegovem mišljenju bi morali bolj skrbeti za partizanske vdove in matere po krajevnih organizacijah in predlagal, da bi se jih spomnili vsaj za njihov praznik — 8. marec. Potem pa je 'še dodal: »Dogaja se, da hočejo biti člani Zveze borcev taki ljudje, ki med vojno niso delali za našo osvoboditev in so prvič videli partizane šele takrat, ko so prišli iz gozdov. Tega seveda ne smemo dopustiti!« Tovariš Viktor POLIČAR se je zanimal, kje je album s slikami je že spraševal po tovarni, toda vselej zastonj. Ivan PINTAR, član občinskega in okrajnega zbora proizvajavcev je poudaril, da bi se morali naši borci na delovnih mestih strokovno izpopolnjevati in si širiti ideološko razgledanost. Dejal je, da nekateri po ideološki in strokovni ravni zaostajajo za razvojem naše družbe. »Če hočejo naši borci napredovati na boljša delovna mesta,« je nadaljeval tov. Pintar, »zakaj jih že kar takoj odklanjamo? Menim, da je naša komisija pri kadrovanju nekoliko zatajila. Svoje pravice moramo uveljaviti tudi v statutu, podjetja. Povezati se moramo z mladino in z njo delati ter ji kazati pravo pot v življenje. Seveda pa se moramo boriti za zvišanje produktivnosti in biti drugim za zgled!« Zastopnik zavoda za soc. zavarovanje v Kranju tov. KACIN je prisotnim razložil novi zakon o socialnem zavarovanju — zlasti tiste člene, ki govore o dolžnostih in pravicah članov Zveze borcev. »Kot borci ste precej storili, kot aktiv borcev pa niste naredili vsega tistega, kar bi lahko!« je dejal v začetku svojega razprav- ljanja predsednik ObO Zveze borcev NOV Kranj Vinko KEPIC. »Kadrovske stvari rešujte po ekonomskih enotah. Tam je torej mesto borcev! Vključite jih v komisije za sprejem in odpoved delovnega razmerja, pa boste lahko na licu mesta reševali probleme zaposlovanja borcev!« Potem je dejal, da kadrovska služba ni ravnala pravilno, ko ni kazala razumevanja za zaposlitev treh borcev, ki so končali Ekonomsko srednjo šolo v Kranju. »Kakor vem«, je nadaljeval, »danes nikjer več ne darujejo ocene — tudi na kranjski Ekonomski šoli ne! Zato tovariši, ne prosite! Odkrito zahtevajte tisto, kar vam pripada!« Potem je poudaril, naj borci ne silijo v upokojitev. Če si ho- čejo ohraniti zdravje, naj delajo. Komisija za vprašanja borcev naj bo tista, ki skrbi, da se borci ne zatekajo k upokojitvi brez upra-vičljivih vzrokov! O zdravstvenem stanju borcev je spregovoril dr. Jaka VADNJAL, šef obratne ambulante. Dejal je, da je od vseh borcev zdravih samo 3,2 odstotka. V glavnem pa bolehaj o za naslednjimi boleznimi: živčna obolenja — 62%, revmatizem — 38 %, črevesna in prebavna obolenja — 15 %, obolenja srca in pljuč — 9 %, nekaj pa je tudi alkoholikov. Potem je povedal, da je problem alkoholizma v našem podjetju bolj pereč kot si sploh lahko mislimo. Zato 'bo obratna ambulanta s svojim osebjem letos pričela sistematično reševati to vprašanje in voditi proti alkoholizmu odločno borbo. V imenu mladine je pozdravil posvet Anton ŠTERN. Dejal je, da si mladina želi več sodelovanja s starejšimi člani kolektiva ne samo na delovnih mestih, temveč tudi pri organiziranju raznih izletov v partizanske kraje, itd. »Na žalost,« je nadaljeval, »pa nam starejši tovariši niso vedno za zgled. Zato pričakujemo, da nas boste prav vi, borci, vodili po pravi poti in nam pomagali, da bomo nadaljevali vašo borSeno pot ter ohranili vaše tradicije!« Po končanem posvetu so predlagali v novo komisijo za vprašanja borcev pri izvršnem od-boru sindikalne podružnice naslednje tovariše: Francko Drolc, Ivana Leskovca, Jožeta Kocijana, Franca Žigona, Mirka Klemenca, Eda Bertonclja, Emo Mladenovič, Antona Božiča. Marijo Bulc, Franca Kožarja in Mira Hribljana. »Utrjevati je treba spoštovanje do dela med mladimi ljudmi v proizvodnji..!11 — MIODRAG MILIVOJEVIČ —TEHNNIČNI IZDELKI — V torek, 12. februarja nas je obiskal predsednik centralnega komiteja Zveze mladine Jugoslavije tovariš Tomislav Badovinac. V razgovoru s člani sekretariata občinskega komiteja ZMJ je tov. Badovinac poudaril, kako je treba uveljavljati napotke VII. kongresa ZMJ in kakšne so konkretne oblike dela mladine v naši občini. Predsednika centralnega komiteja Zveze mladine Jugoslavije smo seznanili z ideološko — vzgojnim delom mladine v naših šolah in v gospodarskih organizacijah. Najbolj ga je zanimalo uveljavljanje mladine v gospodarstvu in v razvijajočem se sistemu samo-upravljamja. Povedali smo mu, kakšne oblike dela uvajamo v gospodarskih organizacijah. Poudarili smo pomen klubov mladih proizvajavcev in proizvodnih konferenc, saj so se prav konference zadnje čase zelo dobro obnesle. Tovariš Badovinac sc je zanimal tudi -za sodelovanje med mladin- skimi organizacijami. Žal smo mu moril povedati, da je bilo to doslej omejeno zgolj na administrativne oblike povezovanja. Ko pa smo se pogovarjali o sodelovanju mladine v organih sam; upr., smo povedali, da se trudimo sedaj najprej usposobiti dovolj kadrovsko močnih mladincev. Le taki mladinci lahko namreč koristijo na/-daljnjemu razvijanju delavskega in družbenega samoupravljanja. Zato skrbimo, da se mladi ljudje izobražujejo in si dvigajo idejnopolitično obzorje. Ge tega ne bo, ne moremo pričakovati, da bodo mladinci posegali v razprave na sejah organov upravljanja, niti ne na sejah vodstev mladinske organizacije. Ob zaključku je predsednik centralnega komiteja LMJ poudaril, da je ena izmed najvažnejših nalog mladinskih organizacij v gospodarstvu in nasploh utrjevati spoštovanje do dela med mladimi ljudmi v proizvodnji. % Hmjj Pred prireditvijo ..Gumarji, pokažite, kaj znate!" Q( e p lii-a kovana izijuha Minuli teden nas je presunila vest, da je umrl v 25. letu starosti naš sodelavec MIRKO KOŠIR, voznik električnega transportnega vozička v obratu II na Gaštcju. Mirko je delal v našem podjetju že več kot dve leti in pol. Bil je vesten in marljiv ter tovariš do vseh sodelavcev. Izven delovnega časa se je udejstvoval v našem prostovoljnem gasivskem društvu in sodeloval na raznih gasivskih prireditvah in tekmovanjih. Bil je tudi član organizacije Zveze mladine Jugoslavije. Izguba dobrega tovariša in marljivega sodelavca je huda tako za ves naš kolektiv, kakor je grenka in boleča za njegovo malo druži-žinico. Da je bil v kolektivu pri- ljubljen, smo videli na pokojnikovem pogrebu, saj sle se ga polnoštevilno udeležili. I TOftl ŠTERN - SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE • Morda že veste, da pripravljamo tudi letos javno mladinsko prireditev, na kateri bodo preskusili svoje znanje iz gumar-stva člani našega kolektiva in učenci poklicne gumarske šole. Za razliko od lanske se bo letošnja prireditev imenovala »GUMARJI, POKAŽITE, KAJ ZNATE!« Namen oddaje je isti kakor lanskoletne podobne prireditve. Da pa bo stvar bolj razumljiva, naj navedem nekaj značilnosti! Prireditev bo tudi letos povezana z zabavnim programom. Da v tekmovanju ne bo prišlo do ponavljanja ali kopiranja prejšnjih prireditev, smo se letos odločili za tekmovanje na temo »gumar-stvo«. Področje je vsekakor precej obširno, toda temu primemo bodo seveda sestavljena tudi vprašanja. Že sedaj opozarjam, da bodo vprašanja posegla tudi v zgodovino in razvoj te industrijske panoge! Druga novost bo tekmovanje v dveh skupinah. Vsaka skupina bo imela sicer iste tekmovalne pogoje, razlika bo edino v tem, da bo imela skupina, v kateri bodo nastopili učenci poklicne gumarske šole, lažja vprašanja; skupina, v kateri bodo nastopili dijaki tehniške gumarske šole, pa težja. Morda bo kdo dejal, le zakaj dve stoipnji? Če bi tekmovali na Takole je, kadar odrinemo v nedeljo na enodnevni oddih v naš počitniški dom na Pokljuki primer skupaj učenci poklicne gumarske šole in člani kolektiva, ki imajo njim podobno izobrazbo ter dijaki tehniške gumarske šole in tisti, ki imajo njim enako izobrazbo, bi bili prvi v zapostavljenem položaju. Računamo, da bodo nastopile v tekmovanju po tričlanske ekipe. ». . . Prijetno se počutim, kadar sem med mladimi, kadar slišim njihov zvonki smeh ali kadar razlagajo svoja stališča in poglede na določene probleme!« Tako mi je dejal ondan eden izmed starejših članov kolektiva, ko sva kramljala o sodelovanju mladih in starih v našem podjetju. Čutil sem, da te besede niso bile izrečene kar tja v en dan. Čutil sem podobno tudi sam, ko sem bil na minulem posvetu članov organizacije Zveze borcev konec meseca januarja! Res je, da se lahko od svojih starejših tovarišev marsikaj naučimo. Zdi se mi, da kar preradi pozabljamo nekaj. Tudi oni so bili pred leti mladi, toda takrat so bili drugačni časi in prave mladosti sploh niso mogli zaužiti. Boj za obstanek, za slovenski rod in za našo zemljo — vse to jih je gnalo v gozdove. Marsikdo med njimi je bil še kratkohlačnik, ko je moral prijeti za puško in si s svinčenkami braniti samo golo življenje. ,7... Priletno se počutim, kadar sem med mladimi.. 1“ Menim, da na vse to mi, mladi preradi pozabljamo in da izkušenj svojih starejših sodelavcev vselej ne znamo pravilno ceniti. Kar vprašajte koga izmed starejših delavcev, ki je delal v naši tovarni pred tridesetimi ali celo več leti! Povedal vam bo, kakšna disciplina je morala vladati v tovarni takrat. Za malenkost so ljudi odpuščali z dela. In prizadeti se niso mogli nikjer pritožiti. Danes je pri nas vse drugače. To moramo pravilno vrednotiti in z zaupanjem sprejemati dobrohotna navodila starejših delavcev. Saj drži, da tudi oni včasih ne razumejo mladine, hi živi danes v čisto drugačnih pogojih. Toda tesnejše sodelovanje, skupna akcija in česti sestanki ter razgovori bi lahko mnogo pripomogli, da bomo zares ena družina —■ kolektiv starejših in mlajših članov, ki se trudimo za uresničitev istih ciljev — za blagostanje naših družin, za blagostanje vsega človeštva! 7.5. Prve tri ekipe iz vsake skupine bodo prejele praktične nagrade. Vrednost oziroma pravilnost posameznih odgovorov bo ocenjevala posebna ocenjevalna komisija po že pripravljenem točkovnem sistemu. Zmagala bo ekipa, ki bo zbrala v vsaki skupini največ točk. Mladinke in mladinci! Še je čas, da primete za knjige in se pripravite na letošnje tekmovanje. Računajte, da bo prireditev tam okrog 10. do 15. marca! Tisti, ki se zanimate za dopisovanje v časnike, pozor! TONI ŠTERN - SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE « Interna skupina, ki skrbi v okvirih kluba mladih proizvajalcev za obveščanje, je pripravila dvomesečni seminar za dopisnike v časopise »Sava«, »Glas«, »Mladina«, »Delavska enotnost- in za tiste, ki bi se radi naučili rokovati s kinematografskim projektorjem na ozki trak ter izdelovati najrazličnejša slikovna ponazorila za razne sestanke in predavanja. Seminar bo enkrat tedensko po dve uri v večernem času. Ker zahteva naš časopis »Sava« vise bolj izpiljene in obdelane članke, ker si želimo vzgojiti v podjetju dopisnike naših dnevnih listov in ker se pripravljamo na redne komentirane filmske predstave v mladinskem domu, vabimo zlasti mladince, da izkoristijo priliko, ki se jim nudi. Skrivnosti pisanja v časopis, metode reporterskega dela, urejevanje časopisa, rokovanje s filmskim projektorjem, risanje slikovnih ponazoril in še marsikaj zanimivega nam bo razložil in s praktičnimi primeri prikazal vodja informativne službe Dušan Rebolj. Ge se zanimate za seminar, potem pridite na prvi pogovor, ki bo v PONEDELJEK, 11. MARCA OB 18. URI V UČILNICI OBRATA I! Zakai taki odnosi med nekaterimi sodelavci? FERDO KOCIPER — KONFEKCIJA VRHNIKA — Včasih, ko stopim v oddelek, prisluhnem razgovorom, ki ne potekajo v najbolj prijaznem tonu. Če sem odkrit, potem naj povem, da gre v takih primerih za navadne prepire. Ti so v našem obratu kar pogosti. Res je sicer, da vlada zadnje čase nekakšno premirje, vem pa, da so bili včasih razni spori in nesoglasja kar na dnevnem redu. Mladinke in starejše delavke so si kakor dva nasprotna tabora, žal pa ni tako samo pri nas na Vrhniki, temveč tudi v nekaterih ekonomskih enotah v Kranju! Če bi skušali odkriti vzroke za take spore, bi gotovo ugotovili, da nastane največ prepirov zaradi nevoščljivosti, predvsem med sodelavkami. Ker vsa delovna mesta niso enaka, tudi osebni dohodki niso povsod enaki. Zato si želi na primer neka delavka, ki dela na slabše plačanem delovnem mestu, tak dohodek, kakršnega ima soseda, ki dela morebiti na zahtevnejšem in boljše plačanem delovnem mestu ker tega ne more doseči drugače, skuša svojo sodelavko izpodriniti. Ce se zato posluži obrekovanja, zlonamernega potvarjanja resnice, itd., je prepir neizogiben. Gotovo do takih primerov ne bi prihajalo, če bi ljudje vedno premislili, zakaj delajo eni na bolj odgovornih delovnih mestih m z.akaj drugi na manj odgovornih mestih. Zlasti še, če bi se zavedali, kakšne so lahko posledice takih zahrbtnih dejanj! Ker pa kaj radi na to pozabljamo, pač ni čudno, če nam prizadeti sodelavci zamerijo naše slabe namene. In če se povrnemo k primeru, ko sta dve sodelavki na primer Sprti zaradi tega, ker bi se ena izmed njiju rada polastila boljšega delovnega mesta druge. Kar zamislite si, kako more ibiiti tisti, ki »komolčari« in izpodriva sodelavko! Kolektiv ji kmalu obrne hrbet in ni čudno, če se popolnoma zapre sama vase. Da naredimo takim im podobnim razprtijam konec, je naloga nas vseh, posebej pa še mlajših delavcev, vsak spor takoj pomiriti in nesoglasja izgladiti. Skrbeti moramo za kar najboljše medsebojne odnose. Le potem bo prijetno delati v tovarni, kjer preživimo polovico svojega življenja, če odštejemo eno tretjino, ki jo porabimo za spanje. Upam, da bomo lahko kmalu zapisali, kako so se odnosi v obratu III izboljšali in kako smo naredili razprtijam konec! Če bomo mi, mladi spoštovali starejše sodelavce in če nam bodo starejši sodelavci . pomagali ter nam priznavali, kadar bomo storili kaj dobrega, potem bo v naših oddelkih kmalu bolj prijetno im veselo! Izredna mladinska konferenca e MIODRAG MILIVOJEVIČ » V nedeljo, 24. februarja je bila v Kranju izredna občinska konferenca Zveze mladine Slovenije. Namen te konference je bil obravnavati uresničevanje sklepov zadnje letne konference in naloge mladine v gospodarstvu po smernicah VII. kongresa Zveze mladine Jugoslavije. Po referatu se je razvila živahna razprava o problemih mladine v gospodarstvu. Mladina se še vedno premalo uveljavlja v delavskem upravljanju. V nekaterih gospodarskih organizacijah mladim delavcem tudi ne omogočajo razvijati svoje delovne sposobnosti pri dviganju proizvodnosti. Vzroki za vse ito so v veliki meri prav v pomanjkljivem delu s članstvom, v premajhni skrbi ostalih političnih organizacij za mladinsko, v nezadostni idejni ravni mladih proizvajavcev. SpOFti Enkrat vendarle prvo mesto • AVGUST POTUŠEK - ORGANIZ. - STATISTIČNA SLUŽBA • Prvo kolo letošnjega kegljaškega krožkovnega prvenstva za po- • kal Kranja je bilo za nas prava poslastica. S 392 podrtimi keglji • si delimo skupaj s krožkom Elektro — Kranj prvo mesto. Naš uspeh je nekoliko dvomi ji- drtimi keglji in zgrešenimi meti ve vrednosti in z njim ne smemo ali »ribicami«: Sekne 41-1, Reš biti preveč zadovoljni. Imeli smo 44-2, Ambrožič 43-2, Toplak 48-4, namreč nekoliko sreče in kar tri- Gornik 40-4, Košnik 38-4, Arn 41-6, krat podrli z enim metom vseh Potušek 31-3, Sušnik 33-6 in Pod-devet kegljev — dvakrat je bil jed 28-4. ______________________ Če hočemo v nadaljevanju tekmovanja ostati med najbolj ši-mi krožki, potem moramo pred-vsem zmanjšati število zgrešenih metov. To pa je mogdče le po uspešen Gornik in enkrat Toplak, redni in temeljiti vadbi, ob pri- Smo pa tudi kar precej grešili, saj smo nabrali vsega skupaj 36 »ribic«! Ni ga bilo med nami, ki se ni 'bil vpisal v črno listo. To je moč razbrati iz naslednje razvrstitve posameznih tekmovalcev, merni umirjenosti in skoncentriranosti med tekmovanjem samim in če se sleherni tekmovalec zaveda svoje odgovornosti za skupen uspeh! Naša druga ekipa je z osvojitvi- Sedal pa še za posameznika št.1! e VOJISLAV MITROVIČ — SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE 4) !Po končanem šahovskem prvenstu tovarne med ekonomskimi enotami se je pričelo v sredo, 13. februarja še tekmovanje za najboljšega posameznika. Največje presenečenje prvega kola je vsekakor pripravil Tone Veselič z zmago nad favoritom, prvenstva Zvonkom Vregom. Zanimivost tega tekmovanja, je, da se bodo lahko vsi sodelujoči, ki so še brez kategorije, borili za priznanje IV. kategorij e. Vodstvo turnirja se je povezalo s šahovskim klubom »Triglav« v Kranju. Zvedeli smo, da je pogoj za priznanje IV. kategorije članstvo v šahovskem klubu,, redno plačevanje članarine, ki znaša letno za učence gumarske šole 260 dinarjev, za ostale pa 360 dinarjev, in seveda sodelovanje na omenjenem prvenstvu tovarne za posameznike. Pozivamo vse šahiste, ki se še niso pri-j avili k tekmovanju, naj se nam pridružijo. ▲ Lahko si bodo priborili IV. kategorijo, če™1 bodo izpolnili navedene pogoje! Miliorad Jovanovič, član zmagovalne ekipe OTK ki temelji na razmerju med po- jo sedmega mesta več kot preše- 10. marca spet veleslalom pod Storžičem Po enoletnem premoru se bodo letos 10. marca spet zbrali na smučarskih strminah pri Koči pod Storžičem najboljši jugoslovanski smučarji iz delovnih kolektivov usnjarske predelovalne in gumarske stroke. Za razliko od prejšnjih tekmovanj bo letošnji tradicionalni 11. veleslalom tudi državno prvenstvo delovnih kolektivov usnjarske, usnjarske predelovalne in gumarske industrije Jugoslavije. Kakor smo zvedeli, se bo udeležilo tega prvenstva tudi pet članov našega kolektiva. Tekmovanje prireja sindikalna podružnica Tovarne obutve »Peko« Tržič pod pokroviteljstvom republiškega odbora sindikata tekstilnih, usnjarskih, usnjarsko predelovalnih in gumarskih delavcev Izžrebani so bili Do 16. februarja je uredništvo prejelo 56 pravilnih rešitev križanke, kil smo jo objavili v 2. številki našega časopisa. Žreb je namenil denarne nagrade po 1.000 dinarjev naslednjim trem reševalcem: ANGELCA KRC, MARICA SIRNIK, TONI HORVAT. Slovenije, direktorja »Peka« Rina Simonetija in direktorja »Runo« Vlada Peraiča. Da se naši tekmovavci kar najbolje uveljavijo, bo koordinacijski odbor za šport in rekreacijo naprosil upravni odbor, da jim odobri trodnevni dopust za skupne priprave. O samem tekmovanju bomo obširneje poročali v naslednji številki našega glasila, ki bo izšla nekaj dni po veleslalomu. netila. Najboljši so bili tile: Rakovec 45-3, Petelinšek 34-2, Vor-šič 36-4 in Žun 31-4. Ce bodo redno prihajali, na posamezna tekmovanja in če bodo za vsak nastop popolni, se lahko uvrstijo še za eno ali dve mesti višje! Vrstni red nastopajočih krožkov tudi bilo, če Stanišič ne bi bil spregledal v (izenačeni končnici Prvak je OTK A Z enega zadnjih kegljaških VOJISLAV MITROVIČ, SLUZ- vo gladko zmago. Toda kakor mi, B tekmovanj — na sliki Avgust BE ZA ORG. PROIZVODNJE se je uštel tudi Vreg sam. Stanišič Potušek • Končano je šahovsko prven- se je hudo upiral. Vnela se je stvo med ekonomsikimi enota,- borba, za katero smo že govorili, mi. Kakor smo napovedali, je da se bo končala z remijem. Tako res zmagala ekipa OTK, to je bi oddelka za tehnično kontrolo. Presenetili pa so (predstavniki figuro, pa je Vreg kljub vsemu služb za organizacijo proizvod- zmagal. nje, saj so zasedli 2. mesto. Podobnih primerov je bilo še nekaj. Sploh drži, da je moštve-Kaj lahko povemo o samem n; sistem igranja svoje vrste uži-po prvem kolu: SAVA 392 podrtih tekmovanju? Predvsem drži, da je ^ saj gre 7-a t(>i katera, izmed kegljev, Elektro — Kranj 392, v celoti uspelo, saj smo bili priče nastopajočih ekonomskih enot ima Iskra A 387, Iskra (B 366, Tekstil- lepim in borbenim dvobojem, najbolj izenačeno ekipo, indus 354, Kovinar 323, SAVA B Omeniti je treba predvsem parti- 314, Enotnost 313, Planika 298, jo med Stanišičem in Vregom. Na letošnjem prvenstvu je sode- Elektrarna »Sava« 293 in Študent- Kakor veste, je Vreg naš najbolj- lovalo osem moštev s skupno šti- je 284. ši šahišt. (Računali, smo na njego- ridesetimi igravci,. Vsega, skupaj so odigrali 244 partij. Zanimivo je, da se je končalo samo dvajset ■■ivo mel In ie sem spet »ni to njihova dolžnost, pa tudi iz- partij z remijem. Tudi to doka-tu! Malo sem se zamudil, mučeni so zaradi dela . . .!« so od- zuje, da so bili dvoboji borbeni ker so morali naši vrli ti- govorili?! in da- so posamezniki igrali na skarji kar na vrat in na y Imemi stanovavcev provizori- V6e ■na‘- nos natisniti nekiaj ob- na Stari cesti št. 27 lepo prosim Kaj, pa pomanjkljivosti, ki so einskih statutov za razprave zb o- nabavo ene straniščne školjke in jih pokazali igravci? Skoraj vsem rov občanov. Kaj češ, nekateri mi- e n e vodovodne pipe za najnuj- manjka šahovske teorije. Precej nejše .potrebe, ker sicer prihajajo je bilo primerov, ko so posamez- slijo, da je nekaj stiskati tako eno- stavno, • kakor kakemu sekretarju rfelavCi Tehstilindusa onkraj Save niki izgubljali v popolnoma izena- naročiti tajnico za diktat! ]a, če takoj sežem po svojih zapiskih in pobrskam po njih, ne prevečkrat na račun . ■ .! čenih pozicijah kljub veliki -bor- Kaže da se vedno cvete kras- Znositi, ker so bili v teoriji pre- njarska obrt, kaki pri našem re- šibki. Res je škoda, da naš glavni c ..... _ j . ki___• _ 1 .. j_7 .. direktor Draiffo Dolinšek zaradi Morda boste izžrebani? Rešitve tokrat objavljene nagradne križanke oddajte najkasneje do sobote, 9. marca v uredništvu »Save« ali pri dežurnih vratarjih. Med reševavce bomo razdelili z žrebom tri denarne nagrade po 1.000 dinarjev! Priimek in ime Naslov 4 i 5 1» r™ 6 8 • 9 * io M s m 15 il 15 e ie 17 ie 19 • 2^ 24 22 • 25 TU- • 2Š- E W~ 27 #2B r 29 S do 51 W~ • 55 ar • i5 E 56 S 57 56 • w~ 9m ■■ VODORAVNO: 1. poznani 106-karatni diamant, ki ga je leta 1850 podarila vzhodnoindijska družba angleški kraljici Viktoriji, 9. pesnik, 10. oblika, glagola »biti«, 12. romanska nikalnica, 13. druga in zadnja črka abecede, 14. vrsta elektronskih računskih strojev, 16. neumni,, omejeni, 18. halogeni element, 20. gora na Štajerskem, 21. muslimansko 'bog, 23. Mladinska knjiga, 25. pristanišče in država obenem na Ara-bskem polotoku, 26. barijeva spojina, težec, 29. medmet, 30. del strehe, 32. ®DN, 33. skupina kemičnih spojin, 34. dva samoglasnika, 35. kemični simbol za element samarij, 36. avtomobilska oznaka za, Knin, 37. organsko topilo, 39. organske spojine, ki jih pri nas v tovarni nekateri prekomerno uživajo. NAVPIČNO: 1. element, brez katerega ni življenja na zemlji, 3. konjska moč, 4. naelektren delec, 5. plemeniti plin, 6. okrajšano moško ime, 8. Nobelov nagrajenec za kemijo, 11. zemeljska krogla, 13. halogeni element, 15. kot molekulama teža’ zatehtan v gramih in raztopljen v enem litru vode, 17. predlog, 19. radioaktivni element, 22. klobuk (angl.), 24. usedlina, 27. žitarica, 28. iznajditelj cepiva proti otroški paralizi, 30. veznik, 31. ameriške im angleške mer-ške enote za tekočine, 33. razpoloženjski izraz obraza, 35. glavni števnik, 37. Edvard Kardelj, 38 grška črka. morem mimo predzadnjega zaseda- ferentu Za družbeni standard se direktor Drago Dolinšek zaradi nja naše skupščine. Ko so poslušali oglašajo vsak dan nekateri že pre- preobremenjenosti z delom ne poročilo centralne inventurne ko- coj poznani člani kolektiva in v.pra- uteiSne včasih predavati nam o sa-misije, so se člani skoraj zgrozili šujejo: »Kaj se da dobiti?*, čeprav novski teoriji. spričo manjkajočega inventarja v vemo, da je ta služba le zato, da Da bo poročilo o prvem mštve-delavski restavraciji. Ne vem sicer, omogoči članom kolektiva regula- nem prvenstvu »Save« v šahu po-ali so bili naši popisovavci tako ren nakup odpadnega materiala. polno, naj povem, kdo je bil glav-skrbni, da so dobili skoraj astronomske številke, ali pa pri nas lahko kar kako stvar zavržemo, brez da bi jo po odobritvi skupščine podpisali? Drži le to, da izkazuje poročilo centralne analitske komisije primanjkljaj 561 plastičnih krožnikov, 433 globokih porcelanastih krožnikov, 107 malih krožnikov, 34 plitvih krožnikov, 72 skodelic za čmo kavo, 56 kmmiranih nožev, 34 aluminijevih vilic, 65 kromira- nih vilic in kar 529 imalih žličk! Zavidam ipa predsedniku naše Kajneda, kar lepa oprema. Če je stanovanjske komisije, ki je bil de-res, da je nastal tak primanjkljaj ležen »prijateljskega* objema ene zaradi številnih zbiralcev jedilnega izmed stanovavk v Medetovi ulici pribora in porcelana, potem moram št. 2. Ko je namreč prisas.tvoval priznati, da imamo v naši tovarni selitvi neke podnajemnice v samsko res kolektivno kolekcionersko žilico, sobo, ga je najemnica stanovanja O tem, da maček zacvili, če mu tiad vse »vljudno* pozdravila. Škoti a rep stopiš, sem poročal že zadnjič. Toda ne morem mimo tega tudi danes. Odkar je začel objavljati naš časopis tudi kritične prispevke, prihajajo k uredniku posamezniki m se hudujejo, češ »zakaj ste me dali v časopis?* in podobno. Ko sem našega novinarja miril, sem mu predlagal, naj vse take v bodoče napise na listič. Meni se zdi prav zabavno, če bi lahko v temle svojem poročilu kdaj zapisal, komu so na rep stopili. . .! Iz mladinskega doma so mi sporočili, da bo treba stavbo poslati na okrevanje. Stavba še niti dograjena ni, pa že pušča skozi streho vodo. Vodovodne cevi so iz takega materiala, da so počile na treh mestih. Sicer pa je stavba res lahko tako bolehna, saj stanujejo v njej tudi nadobudni fantje. Ko je zapadel sneg in ga je bilo treba odmetati okrog stavbe, nihče izmed štirideset mladincev na hišnikovo prošnjo ni prijel za lopato. Bojda da le, da imajo tam sicer navado pozdraviti člane stanovanjske komisije kar s kuhinjskim pjpeem . . .? Zal je zmanjkalo prostora, zato nasvidenje čez štirinajst dni! Vaš Pepe Lez’nga na gonilna sila, pri izvedbi sami! Večina ga dobro pozna. Rajko Debeljak je (bil isti, ki je vodil turnir od začetka- do kraja in ki je bil sam tudi glavni sodnik. Za njegovo prizadevnost se mu vsi šah isti najtopleje zahvaljujemo! Pa še končni vrstni red: 1. OTK 22 točk, 2. SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO PROIZVODNJE 18,5, 3. PNEVMATIKARNA I 16, 4. PNEVMATIKARNA II 15,5, 5. GUMARSKA ŠOLA I 12, 6. TEHNIČNI IZDELKI 12, 7. STISKAR-NA 10,5, 8. GUMARSKA ŠOLA II 9,5 točke. Na posameznih deskah so osvojili največ točk naslednji igravci: I. deska — Zvo-nko Vreg iz OTK in konkurent Vid Gazvoda iz pnevmatikarne II, II. deska — Franc Krničar iz služb za organizacijo proizvodnje, III. deska — Tomislav Todorov iz OTK in IV. deska — Franc Vidmar iz služb za organizacijo proizvodnje. BERITE NAJBOLJ RAZŠIRJENO GLASILO NA GORENJSKEM! LETNA NAROČNINA ZNAŠA 1300 DIN — MESEČNA 110 DIN NAROČNIKI IMAJO POPUST PRI OBJAVLJANJU OGLASOV! »GLAS« IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO — DOSTAVLJAMO GA NA DOMOVE PO POŠTI! E GLASOVA anorama