240
Jezikoslovne stvari.
Suhor.
Spisal Davorin Trstenjak.
Gosp. Vovk je vprašal v „Novicah": zakaj se neki okolici na Notranjskem pravi Suhor, dasiravno je kraj poln virov (studencev).
Pri razlagah krajnih imen je treba na vse strani presoditi kakšnost zemljišča. Starodavni naši pred-namci so tudi bili dobri geologi. Jaz ponujam nekoliko nazvestij, utegnejo do konečnega razjasnila peljati.
Rečica se veli S ukorica, tedaj je ime dobila po Suhoru. Sufiks or najdemo v besedah: grahor, govor itd., v ženskem spolu: grahorica, govorica. V osebnih staroslovenskih imenih ga vidiš, postavimo: Bukor, Ljubor, Kukor, Vlador, Lihor, Bužor itd. V teh značuje delavnost in kakšnost osebe. Najdeš ga tudi v besedah: sipor, kamen, ki se rad razsiplje, lapor, kamen, ki rad moči, mokrote navleče, srbsk. lap, wa3sriger Boden, la p a vi ca, mokrota, dež.   Tedaj sopet lastnost stvari izrazu je.
Poznamenovanje: S u h o r j a = S u h o r i j a izrazuje pa okrožje Suhora, kakor župani j a okrožje župana.
Idimo sedaj na pomene temata: suh. Suh značuje: aridus, siccus, exsuctus, exsiccus, izčezan, brez soka, siticulosus, durstig, inaquosus, macer, exilis, alipastus, torridus (primeri: suh od solnca), pa tudi: s u d u s, lauter , rein , primeri: suho zlato, suho srebro, ni li kje v Suhoru se našel kakošen s vitel kamen?
Hrvat Belostenec ima še: suhorljav, macilentus, obesus, marcescens, suhoščav, strigosus, runziicht, hager, ni kje zemljišče suhorljavo, mageres Erd-reich? Suh se rabi tudi v pomenu: vaporeus, primeri: suha kopel, vaporarium, Dunstbad, ni kje eden ali drug vir na Suhoru sopotnat?
Suh se rabi v staroslovenščini tudi v pomenu: %T]Qog7 festlandig, suha zemlja, terra continens, fest-land, mogoče da se ima Suhor vzeti v tem pomenu, saj leži na vrhu hriba, pod kterim je reška dolina in globoko podžlebje, tedaj je v pradobi dolinino korito bilo polno voda, in le vrh hriba suha zemlja.
Kdor bi iskal na Suhoru ostankov kakošnega poganskega božanstva, bi v Suhoru našel lahko božestvo solnca, ognja ali vetra. V sanakritu gušma, od ko-renike: 9UŠ, siccare, pomenja 1. sol. 2. ignis, 3. aer, ventus, ker vsi ti življi imajo sušivno moč. V staroin-diski mitologiji je Qušna, der alles ausdorrende, ver-sengende Sturmriese.
Se na druge razloge opominjam, zakaj je utegnil kraj ime Suhor dobiti. Beseda suh se v staroslovenščini in srbščini tudi rabi za pomen: jejunus.
Suha jed, victus jejunus, id est, non fluidus: Zato Srbin imenuje mesto, kjer se poleti goveda goje. suvat= suhat, suvatovati=:suhatovatipa pomenja z govedi biti na planini in gojiti jih, saginare bo ves in silva. Živina tam živi „o b suhem', ne dobi druge klaje, nego, ktero paša daje, tedaj bi Suhor, Suhorija utegnila pomenjati pašnik, na kterem se živina goji ob suhi paši, brez dvombe ima zarad tega srbska planina „Suhara" svoje ime.
Primeri še ime dalmatinske reke:  S uši ca, „koja
241
u sušnijeh godina stane u virove", kakor Vuk tolmači. *) Evo gospodine Vuče! presodite po teh nazvestjih vse okolsčine Suhorije, in utegneva pravo zadeti.
*) Po mojih mislih pa je Suhor dobilo ime zarad tega, ker hriba in njegovega podnožja nikdar ni voda poplavah. V loški fari na Stajarskem imamo: suhi dol? ima rodovitne njive, tudi dobre vode dovolj. Ali niso ga nikdar lijavniki poplavili, kakor sosedne doline: Ž lo drzni k, imenovan zarad žlodranja, in Klokocolnik, zvan zaradi klo-kotanja (Gerausch) voda, ktere ob hudi uri se vsipajo, žlo-drajo in klokočejo po dragah.                                           Pis.