pred drugim i pogonskim i viri. Ko pa gre za trdo gorivo, so posledice v različnih tipih naravnih pokrajin spet d rugačne. T ako im ajo T E na prem og eko loško-geografsko prednost v gozdnem pasu, k jer se uveljavljata izpiranje in kisla reakcija prsti. E ko loško-geografske ekspertize naj bi to rej poudarja le ekološke (sam očistilne) zm ogljivosti oko lja glede na tipologijo naravnih pokra jin (landšaftov), pri čem er so pom em bne zlasti njihove k lim atske, pedološke in vegetacijske po teze te r s tem pove­ zane značilnosti ekološkega krožen ja snovi in energ ije . K er publikacija načen ja vrsto m etodoloških in drugih vprašanj t.im . p rognostič­ ne geografije in op red e lju je , v čem je geografski delež ekoloških ekspertiz , je posred ­ no zanim iva tudi za našo ekološko-geografsko p rob lem atiko , čeprav izhaja iz d ru ­ gačnih načelnih in stvarnih osnov, nam reč iz usm erjenosti na dopustne em isije in iz velikopotezne prirodnogeografske conalnosti Sovjetske zveze. D arko R adinja (haracteristiks and Delim itation o f Nordic and M ountainous Areas. N ord ia 20. G eographical Society o f N o rth ern F in land , O ulu 1986. 142 stran i, 68 k a rt, 5 slik , 22 diagram ov in g rafikonov. 20 tabel. Z born ik prvega sim pozija Študijske skupine za razvoj gorskih in subpolarn ih ob ­ m očij, ki je po tekal od 20. do 26. avgusta 1985 v G uelph -S udbery , v kanadski Sever­ ni O n tariji, je izšel kot posebna izdaja N ord ie-pub likacije G eografskega društva Se­ verne F inske. Simpozij je bil posvečen tem i: Z načilnosti in om ejitev nordijsk ih in gorskih obm očij. Z born ik prinaša 14 razprav , uredil pa ga je L eo K o u t a n i e m i . G lavna razprava se ukvarja s proučevanjem kriterijev za om ejitev po larn ih - »nordijskih« obm očij. M. C h a b o u r jih je opredelil na prim eru Skandinavskega po lo toka , upoštevajoč naravne in ekonom ske značilnosti. F izično-geografske značil­ nosti, elem ente in dejavnike je preučilo in opredelilo več avtorjev . U . V a r j o je oz­ načil po larno klim o, n jene vplive in učinke. S. T h u k a n e n se ukvarja z om ejitv ijo k lim atsko-fitogeografskih regij v po larn ih obm očjih , upoštevajoč k lim atske, bo tan ič­ ne, pedološke in geom orfološke značilnosti. L. S o m m e r s je obdelal kon tinen ta l­ na šelfna obm očja v po larn ih predelih in opredelil njihov pom en. Z opredelitv ijo družbenogeografske prob lem atike se ukvarja jo štirje avtorji. M. H ä k k i 1 a je proučil širjen je in krčen je km ečkih naselij na Severnem Finskem po drugi svetovni vojni. H. J u s s i l a je osvetlil pom en m ehanizacije pri regionalno raznolikem km etovanju . E . S i u r u a i n e n pa je p redstavil posledice socialnih sprem em b na razvoj odročnih predelov. H . V o 1 k m a n n pa je na p rim eru Srednje F inske ovrednotil stopn jo urbanizacije ru ra lne regije. P odobne s truk tu rne ekonom ­ ske a lternative za p rihodnost ugotavlja U . W i e b e r g tudi za Severno Švedsko. P roblem atik i gorskih predelov so posvečeni trije prispevki. Švicar W . L e i m - g r u b e r je višinsko coniral kan ton Fribourg in opredelil gospodarsko usm erjenost in pom em bnost posam eznih delov te r zan je označil sp rem in jan je gospodarske usm er­ jenosti v zadnjih štiridesetih letih. G orske regije Z ahodne K anade je om ejil in v njih očrtal d ružbene dejavnosti K anadčan M. S u n d s t r o m , m edtem ko je F. D o h r s ko t politični geograf načel historično tem o in osvetlil geopolitični pom en Z akarpad- ske U kra jine . P rob lem atik i z dom ačih k rajev , k je r se je odvijal sim pozij, sta bili nam enjen i dve razpravi. Pripravili so ju geografi iz un iverzitetn ih cen trov v Severnem O ntariju . C. T a p e r in O . S a r r i n e n sta preučila finsko-kanadske m igracije v O n tarijo in njihove oblike. M. T o u g h t o n in S. H a r n e y pa sta ovrednotila pom en sp re­ m in jan ja km etijstva v Severnem O n tariju . , , , . J 1 1 J M etod V ojvoda