Hrušica - Ob dnevu vstaje so na Belem polju pri spomeniku talcev odkrili spominsko Prebivalci krajevne skupnosti Kokra so v nedeljo proslavili svoj krajevni praznik z žalno svečanostjo pri ploščo. — Foto: D. S. osrednjem spomeniku v Spodnji Kokri. — Foto: M. S.
Leto XXX. - Številka 56
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
Kranj, torek, 26. 7. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Škoda nad pričakovanji
Dosedanje ugotovitve treh strokovnih komisij, ki ocenjujejo potresne poškodbe — Za popravila bo v povprečju potrebno od 80 do 100 tisoč dinarjev
Kranj, 25. julija — Do petka, 29. julija, bodo pripravljena dokončna poročila treh strokovnih komisij, ki na območju kranjske občine ocenjujejo škodo po potresu. Takoj za tem bo občinski štab ukrenil vse potrebno, da bodo popravila poškodovanih stavb stekla hitro in načrtno. Kranjska občina se bo očitno morala potegovati za pomoč iz republiških solidarnostnih sredstev, hkrati pa tudi za izredne olajšave pri najemanju potrebnih posojil, za opuščanje nekaterih davkov in taks ter podobno. Po dosedanjih ugotovitvah je namreč potres prizadejal veliko več škode, kot je sprva kazalo.
Komisija, ki je pregledovala škodo v   krajevnih   skupnostih Golnik,
Gorice in Tenetiše, je odkrila 111 težje prizadetih stanovanjskih in drugih stavb. Ocenila je, da bo za njihovo popravilo potrebno 9 milijonov 400 tisoč dinarjev, torej povprečno 85 tisoč dinarjev za eno stavbo. Po njenih ugotovitvah bo največ poškodb mogoče odpraviti z vodoravnimi potresnimi vezmi in injekcijami v Žariščih. Za 8 objektov v Tenetišah in na Golniku je svetovala rušenje, ker popravilo zaradi visokih stroškov ne bi bilo umestno. Pretežno gre za manj solidno grajene in zelo stare stavbe. Komisija je ugotovila težje poškodbe v šoli v Goricah in predlagala, da bi ustrezni stokovnjaki pripravili zanjo celovit sanacijski program. Za cer-
Dušan Petrovič-Šane
Boleče je konec preteklega tedna, prav pred praznikom dneva vstaje slovenskega naroda odjeknila vest, da je v četrtek, 21. julija, v Beogradu nenadoma zaradi srčne kapi umrl Dušan Petrovič-Šane, predsednik zvezne konference Socialistične zveze Jugoslavije in član predsedstva CK ZKJ, narodni heroj in junak socialističnega dela.
Rodil se je leta 1914 v delavski družini v Kragujevcu, mestu znanem po hudih nacističnih zločinih med drugo sve-
tovno vojno. Nič čudnega, da se je kamnoseški delavec že kmalu vključil v revolucionarno delo v rodnem mestu, bil zato večkrat preganjan in zaprt: po kapitulaciji stare Jugoslavije je sodeloval v pripravah na vstajo in pri ustanavljanju prvega šumadijske-ga partizanskega odreda, vse do konca vojne pa je opravljal pomembne partijske dolžnosti v kragujevskem in arandje-lovskem okrožju.
Predan revoluciji in zvest idejam socializma je opravljal pomembne družbene funkcije tudi po osvoboditvi vse do svoje smrti: pred izvolitvijo za predsednika zvezne konference SZDL Jugoslavije je bil tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije. Navzlic obremenjenosti pa je našel tudi čas za teoretično in publicistično delo.
Ob smrti Dušana Petroviča-Šaneta je predsednik Tito poslal njegovi družini sožalno brzojavko, v kateri poudarja, da pomeni smrt Dušana Petroviča, prekaljenega revolucionarja, veliko izgubo za našo Zvezo komunistov in za vso državo. V sožalni brzojavki pa je Edvard Kardelj zapisal, da bo svetal lik revolucionarja Dušana Petroviča ostal za vedno med nami kot primer borca, ki ni nikoli omahoval in nikoli kloni) pred težavami v boju za napredek naše družbe.
Številne izraze sožalja so družini umrlega Dušana Petroviča, ki so ga pokopali v soboto, 23. julija, v Arandje-lovcu, poslali iz vseh naših republik in pokrajin, sobota pa je bila tudi dan žalovanja.
kev v Tenetišah je predlagala, da naj je ne uporabljajo, dokler v njej ne bodo očistili razpokanega ometa, ki se le rahlo drži zidu.
Isto je druga komisija predlagala za cerkev v Trsteniku. Ta je na območju krajevnih skupnosti Trstenik, Kokrica in Predoslje doslej ocenila škodo v 42 objektih. Prvotno je bilo na tem območju ugotovljeno 82 prizadetih stavb, z novimi sporočili pa se to število nenehno veča. Tudi ta komisija je ugotovila, da bo za popravilo posamezne prizadete stavbe potrebno v povprečju od 80 do 100 tisoč dinarjev.
Na območju krajevnih skupnosti Bela, Preddvor in Kokra je tretja komisija doslej pregledala 60 stavb. Sprva je imela poročila o -72 prizadetih objektih, število pa še narašča. Doslej je 5 stanovanjskih in drugih objektov predlagala za rušenje, za vse je značilno, da so stari okoli 200 let. Komisija se je zavzela za izdelavo posebne dokumentacije za sanacijo preddvorskega gradu, v katerem je Vzgojni zavod ter kulturnega doma v Preddvoru. Opozorila je tudi na težje poškodbe cerkva. Prepovedala je zbiranje ljudi in zvonjenje v cerkvi na Srednji Beli ter predlagala, da Zavod za raziskavo materiala in Zavod za spomeniško varstvo zanjo skupaj pripravita načrt potrebnih popravil. Težje so tudi poškodbe cerkve v Preddvoru.
Predsedniki strokovnih komisij ing. Karel Gregorc, ing. Avgust Bajželj in ing. Jože Ahačič so danes zjutraj o svojih ugotovitvah in ocenah poročali predsedniku IS SO Kranj Dragu Štefetu. Na razgovoru so posebej podčrtali, da je potrebno popravila stavb zaupati za to usposobljenim gradbenim skupinam, ki naj bi to delo izvajale po enotnih normativih, da bo povsod opravljeno enako dobro in solidno. Posebej je treba poskrbeti za to, da bodo kolikor mogoče hitro na voljo vsa potrebna dovoljenja za nadomestne stavbe. M.Sosič
Potres poškodoval vodovod?
KRANJ — Čeprav v prvih dneh po potresu še niso opazili, da bi potres kje poškodoval zajetje kranjskega vodovoda ali napeljavo, pri Vodovodu menijo, da brez škode vodovodno omrežje ni »prestalo« minulega potresa. Zato prosijo občane, da takoj obvestijo, če bodo opazili, da je voda kalna ali ima manjši pritisk. Le tako bodo poškodbe lahko takoj popravili.    L. B.
KRANJ OBISKAL AVSTRIJSKI KONZUL - Včeraj, 25. julija, je prispel na celodnevni uradni obisk v kranjsko občino generalni konzul republike Avstrije v Ljubljani gospod dr. Walter Lichem. Po prihodu v Kranj sta konzula sprejela predsednik .občinske skupščine Kranj Tone Volčič in predsednik izvršnega sveta Drago Štefe s sodelavci. Seznanila sta ga z značilnostmi kranjske občine in orisala njen nagel razvoj ter probleme, kijih le-ta prinaša. Dr. Walter Lichem se je zanimal predvsem za naš samoupravni sistem, za sistem planiranja in družbenega ter urbanističnega načrtovanja, za prometno ureditev, za organiziranje krajevnih skupnosti in za sodelovanje občanov in delovnih kolektivov pri gradnji pomembnih družbenih objektov kot so šole, vrtci, domovi, komunalne naprave itd. Gost in gostitelji so še posebej opozorili na uspešno sodelovanje med Savo in avstrijskim Semperi-tom, ki mu kaže še slediti in se po njem zgledovati, in na dobro zastopanost koroškega in avstrijskega gospodarstva na kranjskih sejemskih prireditvah. Generalni konzul republike Avstrije, kije bil ta mesec že na obisku v Savi, je nato obiskal podjetje Domplan in Preddvor, (jk) — Foto: J. Zaplotnik
Zakaj mimo sejmov?
Kranj — Z nedavno ustanovitvijo iniciativnega odbora za sejemske prireditve se je ustvarila možnost, da bo poslej sejemska dejavnost bolje organizirana, kar pomeni, da naj bi bili sejmi kvalitetnejši in v sprejemljivih časovnih obdobjih. Dogaja se, da imamo v Sloveniji in v Jugoslaviji preveč sejemskih prireditev, ki po vsebini in času sovpadajo, tako da ni zaželenega učinka in uspeha. Zgodi pa se tudi, da se posamezne sejemske organizacije trudijo in pripravijo specializirane sejme, ki bi jih naslednja leta lahko še bolj izpopolnjevale, dobesedno prevzamejo pa ideje in izkušnje ostale sejemske organizacije, ki organizirajo sejemske prireditve enake vsebine.
Gospodarska zbornica se je tako lotila nove samoupravne organiziranosti tudi na tem področju, saj naj bi iniciativni odbori po posameznih področjih usklajevali, delili delo in skrbeli za kvaliteto. Na Gorenjskem imamo vsako leto šest sejemskih prireditev, že tradicionalnih in že izredno dobro obiskanih. Vsako leto je v sejemskem času v Kranju izredno veliko obiskovalcev, poraste tudi obmejni promet, hotelske zmogljivosti so zasedene. Vsi pa se zavedajo, da bi bilo lahko obiskovalcev še več ob pestrejši sejemski ponudbi in ob kvalitetnejši izbiri. Vzroki za težave sejemskih organizacij niso le v tem, da je na področju sejemske dejavnosti v Sloveniji in v Jugoslaviji očiten nered in nelojalna konkurenca, kranjski sejem bi bil lahko boljši, ko bi se odzvale vse delovne organizacije Gorenjske, tako pa se pojavljajo večinoma samo določene organizacije.
V Kranju ugotavljajo, da so v času sejmov nekatere, recimo »obse-jemske« organizacije, ki se v samo sejemsko prireditev ne vključujejo, imajo pa ob prireditvi izdatne koristi. Na račun sejma in večjega obiska so po izložbenih oknih razprodaje, popusti, delovna organizacija pa se v samo prireditev ni bila pripravljena vključiti. Ob strani ostajajo tudi velike delovne organizacije z izgovorom, da sejmi niso specializirani, da so premalo kvalitetni in da ne čutijo interesa, da bi na sejmih prikazali svojo proizvodnjo. Na Gorenjskem so nekatere delovne organizacije, ki se udeležujejo vseh drugih sejmov, le mimo kranjskega napravijo velik ovinek.
Kranjska občinska skupščina se zaveda pomena široke sejemske dejavnosti, ki se na osnovi priznane tradicije lahko še temeljito izboljša in kvalitetno poraste. Ne more pa se razrasti brez sodelovanja vseh, brez povezave proizvajalcev in trgovine, brez združevanja skupnih potreb in koristi. Če se že zavzemamo za večji sejemski red, za boljšo kvaliteto, za družbeno sprejeto stališče, da so nam sejmi potrebni, potem pasivnost nekaterih večjih proizvajalcev ni umestna. D. S.
XXVII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM
OD 5. DO 15. AVGUSTA
1
MEDNARODNI
GORENJSKI SEJEM
Naročnik:
Nagrade vstaje slovenskega naroda
V počastitev dneva vstaje sloven- boj v Šaleški dolini in skupina osmih
skega   naroda  je   bila   v  četrtek znanstvenikov za monografijo Na-
v veliki dvorani skupščine SRS slav- rodnoosvobodilni boj na Slovenskem
nostna   seja   republiškega   odbora 1941-45. Nagrajeni so bili: Zdravko
ZZB NOV Slovenije, na kateri so po- Klanjšek, Tone Ferenc, Ivan Ferlež,
delili letošnje nagrade vstaje slo- Jože Novak, Miroslav Stepančič,
venskega naroda in plakete zvezne- Miroslav Stiplovšek, Metod Mikuž
ga odbora ZZB NOV Jugoslavije za ter pokojna Alenka Nedog. leto 1977. Podeljenih je bilo tudi šestdeset
Nagrade so dobili: Radovan Go- plaket zveznega odbora ZZB NOV
bec za kantato Splavarji na ognjeni Jugoslavije.   Prejeli   so   jih tudi:
reki, Dore Klemenčič - Maj za živ- Valentin Hren iz Škofje Loke, Mi-
ljenjsko likovno delo, Jože Krall za hael Kar iz Tržiča, Jaka Klinar
trilogijo   Partizanske   tiskarne   na z Jesenic, Franc Sodja iz Bohinjske
Slovenskem,    Milan    Zevart    za Bistrice   in  Demeter  Valenčič iz
monografijo      Narodnoosvobodilni Kranja. L. B.
Pet velikih pridobitev
Ob 1. avgustu, prazniku občine Kranj, se bo letos, ko je njegovo proslavljanje posvečeno tudi jubilejem tovariša Tita in Zveze komunistov, zvrstilo več pomembnih dogodkov kot v katerem koli letu doslej. Osrednja slovesnost bo skupna svečana seja zborov občinske skupščine in delavskega sveta Industrije bombažnih izdelkov, ki bo 30. avgusta v prostorih te delovne organizacije. S tem bodo hkrati proslavili zaključek njene obsežne izgradnje, s katero se je uvrstila med največje in najsodobnejše proizvajalce žakarskih tkanin v Evropi. Delovne prostore IBI si bodo občani lahko ogledali 1., 2. in 3. avgusta dopoldne.
V vaseh Voklo in Voglje bodo 28. julija proslavili vključitev svoje krajevne skupnosti v PTT omrežje; do sedaj niso imeli možnosti za telefonske priključke. Dan za tem bo v Predosljah otvoritev novih dodatnih prostorov in igrišča osnovne šole Josip Broz-Tito. Šola bo s tem končno dobila potrebne pogoje za celodnevno delo, ki ga je doslej izvajala v dokaj težkih razmerah.
V Preddvoru bodo 30. julija odprli nov otroški vrtec, ki sodi med prve družbene objekte dograjene s tretjim samoprispevkom občanov in delovnih organizacij kranjske občine. Peta velika pridobitev je nova planinska postojanka na Ledinah, ki jo bodo odprli v nedeljo, 31. julija.
V Mestni hiši v Kranju bodo 29. julija v počastitev praznika predstavili razstavo del likovnikov iz pobratenega italijanskega mesta Ri-voli. Druga samostojna kulturna prireditev pa bo promenadni koncert kranjskega pihalnega orkestra v soboto, 30. julija, zvečer na Trgu revolucije.
Tudi letos se v praznovanje vključujejo številne športne prireditve. IBI Kranj za 26. in 27. julij organizira v Struževem ekipno strelsko tekmovanje z vojaško puško in pištolo med krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami. Triglav Kranj je za 29. in 30. julij pripravil košarkarski turnir. V športnem parku Stanka Mlakarja bo od 29. do 31. julija odprto teniško prvenstvo Kranja, ki ga organizira Teniški klub Triglav. Na igrišču na Primskovem se bodo 30. in 31. julija pomerila nogometna moštva Kokrice, Primskovega, Tekstilindusa in IBI. V nedeljo, 31. julija, bo tradicionalna kolesarska dirka po ulicah Kranja, organizator je KK Sava. Na Ledinah bo otvoritev doma združena z zveznim letnim prvenstvom v alpskih disciplinah, 2. avgusta pa bo v Kranju še atletski miting Kranj 77, ki ga organizira Atletski klub Triglav Kranj.
Program praznovanja bo sklenjen 7. avgusta s slovesnostjo na Joštu. Tu bodo odkrili spominsko ploščo padlemu športniku in skojevcu Borisu Ručigaju in po njem tudi poimenovali dom. M. S.
Predlagan novi sekretar
Možnosti za sodelovanje
Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Andrej Marine je končal tridnevni obisk v zahodnonemški pokrajini in mestu Bremen. S predstavniki deželne vlade in gospodarstveniki se je pogovarjal o možnostih za boljše sodelovanje v industriji, ribolovu in prometu. Zlasti naj bi navezala boljše stike Bremen in koprsko pristanišče.
Trgatev se začenja
V vinorodnih krajih južne Makedonije so začeli obirati zgodnje sorte grozdja. Vinogradniki v Slavoniji in Baranji tudi pričakujejo dobro letino, saj tamkajšnji vinogradi niso utrpeli škode zaradi pomladanske pozebe in slabega vremena. Menijo, da bo letošnje bera celo večja od lanske.
Amaterski Pulj
Na dvorišču Muzeja narodne revolucije Istre na puljskem Kaštelu se je začel 12. med-klubski in avtorski festival amaterskega filma. Letos se je za »mali Pulj« prijavilo 136 avtorjev iz vse države. Uradna žirija je med njimi izbrala 25 del za predvajanje v konkurenci. 'Druge filme pa bodo v treh dneh, toliko časa traja festival, predvajali v informativni sekciji v klubu zveze gluhih v Pulj u.
Manj uvoza
Po zaslugi povečane proizvodnje vozil zastav 101 in uvedbe proizvodnje novih delov bodo zavodi Crvena zastava iz Kragujevca in njihovi kooperanti v letošnjem letu zmanjšali obseg uvoza za približno 12 milijard dinarjev. K temu veliko prispevata kooperanta Ruen iz Kočanov, kjer so začeli izdelovati diskaste zavore in splitska Jugopla-stika s proizvodnjo armaturnih plošč.
Zbiralci perja najboljši
Po rezultatih ankete, ki jo je ob 30-letnici povojnega domačega igranega filma organiziral inštitut za film iz Beogra da. so Zbiralci perja režiserja Aleksandra Petroviča v proizvodnji Avale filma, najboljši domači film od 1945. do 1976. leta. V anketi je sodelovalo 152 filmskih delavcev, scenaristov, režiserjev in igralcev iz vseh republik in pokrajin.
Bogata letina
V Vojvodini bodo v teh dneh poželi zadnji klas pšenice. Doslej so odkupili 141.000 vagonov merkantilne in 15.000 vagonov semenske pšenice. Kljub zelo dobremu pridelku pa letošnja letina ni tako donosna, kot je bila lanska. Žetev je bila zaradi pogostega deževja večkrat prekinjena, "lažno zrnje pa so morali vozni v sušilnice. Kljub temu pa je letina ena najbolj bogatih v povojnih letih.
Tabor na Bazovici
V soboto in v nedeljo je bil na Bazovici na Krasu mednarodni partizanski tabor. Po desetih letih so se v tej vasi nad Trstom ponovno zbrali partizani iz več držav. Poleg številnih italijanskih in jugoslovanskih partizanov so se srečanja udeležile delegacije borčevskih organizacij iz Španije, Avstrije, ČSSR, Poljske, SZ in Bolgarije.
v_._>
Praznik KS Srednja vas
Srednja vas — Krajani Srednje vasi v kamniški občini so v nedeljo, 24. julija, praznovali svoj krajevni praznik z odpiranjem vodovoda v Pirševem, popoldne pa je bila v Potoku vaja vseh enot civilne zaščite s prikazom reševanja prebivalstva in prve pomoči, zaključili pa so s povorko od Potoka do Srednje vasi, kjer je bila ob 14.30 še kulturna prireditev v tamkajšnjem Domu.
SLOVESNA IZJAVA SODNIKOV POROTNIKOV - V četrtek, 21. julija, so pred predsednikom kranjske občinske skupščine Tonetom Volčičem in ob navzočnosti predsednika tržiške občinske skupščine Milana Ogrisa in predsednika kranjskega občinskega sodišča Ivana Koširja izrekli slovesno izjavo novoizvoljeni sodniki porotniki občinskega sodišča Kranj. Njegovo delovno območje obsega kranjsko in tržiško občino, (jk) — Foto: J. Zaplotnik
JESENICE
Mladi vojaki
Kranj — Mladina Iskre — Elektromehanike Kranj je v zadnjem času navezala zelo dobre stike z vojaki garnizije Stane 2agar. V začetku so pripravili tri spoznavne večere v domu JLA in na Laborah. V zadnjem času pa so začeli sodelovati tudi na drugih področjih. Na seje predsedstva koordinacajskega sveta osnovnih organizacij ZSMS redno vabijo predstavnike ZSMS iz vojašnice, tako da lahko mladinska organizacija v garniziji spremlja vse akcije iskrške mladine. Ugotovili so, da je takšno sodelovanje zelo koristno. A. Lap
Škofja Loka — Občinski komite ZKS Škofja Loka je preteklo sredo na svoji seji potrdil predlog za novega sekretarja, ki naj bi ga izvolili na občinski volilni konferenci v decembru tega leta skupaj s celotnim novim vodstvom organizacije. Po pripravljenem predlogu, o katerem bodo v oktobru in novembru povedale svoje še osnovne organizacije, naj bi za sekretarja komiteja občinske konference ZKS Škofja Loka izvolili Zvoneta Teržana, ki je sedaj načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Škofja Loka.
Pregled evidentiranja kandidatov v organe Zveze komunistov v osnovnih organizacijah in v občinski konferenci je pokazal, da so se osnovne organizacije razmeroma dobro potrudile za svoje vodilne organe, slabši pa je njihov izbor za delegate občinske konference, iz katere naj bi se ustanovil tudi dober komite. Temu naj bi zato posvetile še nekaj zavzetejše skrbi.
("Mani komiteja so sprejeli predlog
nekaterih sprememb v organiziranosti osnovnih organizacij ZK. Ta med drugim predvideva, naj bi sedanje krajevne in tovarniške svete ZK nadomestili s komiteji, ki bi lahko učinkoviteje delovali. Tako naj bi dobile komiteje organizacije v Selški dolini, v Poljanski dolini, v Žireh, Škofji Loki, Alplesu, Alpetouru, LTH, Jelovici, Gorenjski predilnici, Alpini in drugod.
Na seji so obravnavali tudi oceno izvajanja zakona o združenem delu in ugotovili značilnost, da so v TOZD za to premalo zavzeti in preveč nalog odlašajo na jesen, zanašajo pa se tudi na pomoč od zunaj. Komite bo skupaj z občinskim sindikalnim svetom in ustrezno komisijo občinske skupščine skušal spodbuditi širša prizadevanja za izpolnitev neizogibnih nalog, predlagal pa je tudi, da člani omenjene komisije svetujejo delovnim organizacijam, ki se same ne znajdejo, kje in kako naj se dela lotijo. M. S.
V sredo, 27. julija, bo redna seja izvršnega sveta, na kateri bodo razpravljali o predlogu za zvišanje najemnin za poslovne prostore, o planu komunalnih del za leto 1977, o osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne komunalne skupnosti s programom komunalnih del za obdobje 1977 do 1980 ter informacijo o poteku zbiranja denarja za krajevne skupnosti. . D. S.
V sredo, 27. julija, bo sestanek sekretarjev svetov Zveze komunistov in osnovnih organizacij Zveze komunistov iz krajevnih skupnosti. Razpravljali bodo o nalogah Zveze komunistov v naslednjem obdobju, predvsem pa o pripravah na volilne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov, o pripravah na volitve in o drugih vprašanjih. Sestanek bo v konferenčni sobi skupščine občine Jesenice. D. S.
RADOVLJICA
V četrtek, 28. julija, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o poročilu o vaji Lubnik 77, o načrtih ukrepov pripravljenosti, obravnavali premoženjsko pravne zadeve ter poročilo o proračunski porabi v obdobju januar—julij 1977. D. S.
Gorje — V petek, 22. julija, ob dnevu vstaje je bila v domu gorjanskega TVD Part izana proslava. V kulturnem programu so sodelovali učenci iz občine Koper, ki trenutno letujejo v mladinskem počitniškem domu v Gorjah in so prav za to priložnost pripravili lep kulturni program. Obiskovalci so bili ob mladinskem programu navdušeni. J. A.
FRANCOSKI MLADINCI V KRANJU - Občini Kranj in La Ciotat že vsa leta pobratenja izmenjujeta mladinske skupine. Letošnja mladinska skupina iz pobratenega La Ciotata, ki šteje 29 mladink in mladincev in jo vodi gospod Jean Cannese, je prispela v Kranj v petek, 22. julija, in se bo poslovila v nedeljo, 7. avgusta. Gostitelji so pripravili gostom bogat in zanimiv program bivanja. Včeraj je mlade iz La Ciotata sprejel predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič (na fotografiji), popoldne pa so gostje obiskali Preddvor. Do odhoda iz Kranja bodo francoski gostje obiskali Tekstilindus, kjer jim pripravlja mladina te delovne organizacije piknik, IBI, krajevno skupnost Kokrica, Ljubljano, Volčji potok, Vrbo, Bohinj, Dražgoše, Postojno in Predjamo. Razen tega pripravljajo Kranjčani za mlade iz La Ciotata družabne večere in srečanja z mladino Kranja ter oglede kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Kranja, njegove okolice in Gorenjske. Kranjska skupina mladih pa bo odšla v La Ciotat v nedeljo, 7. avgusta, (jk) — Foto: J. Zaplotnik
Pobratenje radovljiške občine z občinama Brus in Svilja-nac iz SR Srbije
Dolgoletne prijateljske vezi občinama Brus in Svilajnac, ki so bile stkane že v času NOB, ko so številne družine tam našle gostoljubno zatočišče, potem ko jih je s svojih domov pregnal nacistični okupator, bodo v kratkem kronane s pobratenjem.
Odlok o pobratenju je sprejela občinska skupščina Radovljica že junija, svečani podpis listine pa bosta opravili skupščini Brus in Radovljica ob občinskem prazniku obeh občin v začetku avgusta, v Svilajncu pa za občinski praznik oktobra.
V pripravah na ta svečani akt je bila od 12. do 15. julija na obisku v
obeh občinah v SR Srbiji štiričlanska delegacija občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij iz Radovljice. Z gostitelji se je dogovorila o podrobnostih vsebine in podpisa listine o pobratenju ter o programu nadaljnjega političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega sodelovanja med občinami. Razgovori so bili kot vselej zelo prisrčni in koristni, saj so nakazali vrsto novih možnosti za še tesnejše stike in sodelovanja prebivalcev vseh treh občin, prav tako pa tudi delovnih organizacij, ki doslej niso imele teh stikov.
JR
Razpisna komisija upravnih organov
Skupščine občine Radovljica
razpisuje na podlagi 42. in 44. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih razmerjih pri delu delavcev upravnih organov naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJA INDOK CENTRA V SKUPŠČINSKI SLUŽBI Pogoj: dokončana fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo in 3 leta delovnih izkušenj
2. REFERENT ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI V SKUPŠČINSKI SLUŽBI
3. TAJNIK KOMISIJE ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA V SKUPŠČINSKI SLUŽBI
Pogoji k 2. in 3.: višja izobrazba pravne ali upravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj
Kandidati morajo poleg ostalih pogojev imeti tudi moralno-poli-tične kvalitete.
Osebni dohodek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov.
Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija upravnih organov skupščine občine Radovljica.
Od številk h kakovosti
Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko o pripravah na volitve
Čeprav je upravičeno pričakovati, da bodo zlasti po krajevnih skupnostih poleti izpolnili še številne popis-nice, s katerimi formalno evidentirajo možne kandidate za člane novih delegacij, je število evidentiranih že sedaj razmeroma zelo visoko. Za skupščine družbenopolitičnih skupnosti je bilo doslej v petih gorenjskih občinah evidentirano 10.212 možnih kandidatov, od tega 6422 v temeljnih organizacijah združenega dela in 3790 v krajevnih skupnostih. Za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti je bilo doslej izpolnjenih 9594 popisnic in to 6460 v temeljnih organizacijah združenega dela in 2300 v krajevnih skupnostih.
K temu je precej pripomoglo, da so med evidentiranimi tudi tisti tovariši, ki so bili med možnimi kandidati Že za volitve v letu 1974, ne glede na to, ali so bili izvoljeni ali ne. Približno polovica sedanjih članov delegacij naj bi po volitvah v aprilu 1978 oddala svoje naloge drugim. Od skoraj 20.000 pripravljenih kandidatov jih je po letu 1974 evidentirano 5671.
S temi številkami, ki kažejo na to, da se priprave na skupščinske volitve v petih gorenjskih občinah odvijajo razmeroma ugodno, so se preteklo sredo seznanili člani medobčinskega sveta ZKS in predsedniki drugih družbenopolitičnih organizacij, ko so skupaj obravnavali nekatera najpomembnejša kadrovska vprašanja. Pri tem so naglasih, da je pri nadaljnjem procesu zbiranja kandidatov nujno bolj misliti na kakovost kot pa na številke. Že spet
so namreč na vidiku nekatere stare slabosti, ki se kažejo predvsem v tem, da sestav delegatov ne ustreza sestavu delovnih ljudi in občanov, zlasti pa je nezadostna zastopanost žensk, mladine in delavcev.
Iste ugotovitve spremljajo dosedanje priprave na volitve novih vodstev osnovnih in občinskih organizacij ZK ob koncu tega leta. Na seji so o teh pomanjkljivostih razpravljali- v sklopu širše obravnave vloge družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju kadrovske politike in sprejeli tudi več zaključkov. Izhajajoč iz tega, da se ZK pripravlja na
8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ je v njih med drugim zapisano:
»Pomemben element v predkongresnih kadrovskih pripravah je in mora biti usmeritev v širjenje kadrovske baze. Zato je potrebno v evidentiranje zajeti čimveč novih ljudi, ki so se v preteklem obdobju s svojim konkretnim delom v samoupravni in politični praksi izkazali in z delom prispevali k revolucionarnim spremembam v naši družbi. Zajeti moramo vse strukture — delavce, ženske in mlade angažirane ljudi.«
Prostovoljno delo
Na osnovi sklepa UO
AMD Bled
objavljamo prosto delovno mesto
voznika inštruktorja B kategorije
za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil.
Pogoj  za  zasedbo delovnega mesta je opravljen inštruktor-ski izpit in 1 leto prakse. Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
Informacije dobite v torkih in petkih od 17.30 do 19. ure.
AMD Bled
Sredi tega meseca so se iztekle prve izmene mladinskih delovnih akcij. Povsod so brigadirji dosegali zelo dobre delovne rezultate in na vseh akcijah so močno presegali norme, ki so jih postavila gradbena in komunalna ali druga podjetja, ki so organizirala delo. Mladinske delovne brigade v Posočju pa so celo za petkrat presegle delovne obveznosti, ki jih jim je postavilo podjetje za urejanje hudournikov. Delo je bilo normirano na podlagi delovnih izkušenj.
Vendar niso tak primer le brigadirji. Tudi drugi ljudje, ki prihajajo na eno ali dvodnevno udarniško delo iz tovarn ali pisarn v Posočje, v nekaj urah opravijo vse, kar so jim za tisti dan določili. Če delamo nekje v domačem kraju ali doma ali kjerkoli drugje izven svojega delovnega mesta, smo veliko bolj prizadevni kot tam, kjer delamo »za denar«.
Razglabljanje o tem, zakaj je prostovoljno delo bolj uspešno od plačanega, bi najbrž ne dalo pravega odgovora. Vprašanje je tudi, kakšni so brigadirji, ki so se v Posočju tako dobro odrezali, doma na delovnem mestu, in kako uspešni so kot delavci, kjer jih vedno enako opravilo morda dolgočasi, ker njihova prizadevanja niso pravilno nagrajevana in se ne morejo uveljaviti kot samoupravljavci. Kjer so le izvrševalci določenih nalog in nimajo vpliva na potek delovnega procesa in so le delček v ogromnem kolesju proizvodnje ...
Morda bi prav tu morali poiskati vzrok za uspešnost prostovoljnega dela. Vsak, ki se je odločil zanj, točno ve kaj bo doprinesel k boljši prihodnosti — v tem primeru za ljudi v Posočju — točno ve kaj in koliko lahko naredi in, da je vse to
Razpisna komisija pri
izvršilnem odboru Zavarovalne skupnosti Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj
razpisuje na podlagi 119. člena statuta Zavarovalne skupnosti Triglav
javno objavo za imenovanje vodilnih delavcev za naslednja delovna področja:
1. vodjo sektorja za izvajanje zavarovanj
2. vodjo sektorja financ, računodovstva in informatike
3. vodjo sektorja za samoupravno organiziranost in kadre
4. vodjo poslovne enote Jesenice.
Za vodjo sektorjev oziroma poslovne enote je lahko imenovana oseba, ki ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo in 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Za vodjo sektorjev za izvajanje zavarovanj in financ, računovodstva in informatike imajo prednost kandidati z ekonomsko smerjo izobrazbe, za sektor za samoupravno organiziranost in kadre s pravno smerjo izobrazbe, za vodjo poslovne enote Jesenice pa z ekonomsko ali pravno smerjo izobrazbe, ki poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon, izpolnjujejo še naslednje posebne pogoje:
— da imajo strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje nalog vodje posameznega sektorja;
— da spoštujejo odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov ter drugih njenih pridobitev;
— da imajo ustvarjalni odnos do uveljavljanja samoupravljanja in delitve po delu, odnos do dela, ljudi in sodelavcev, do spoštovanja zakonitosti, poštenosti, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter sposobnost povezovanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo;
— da predložijo svoj program dela, s katerim zagotavljajo razvijanje in izvajanje novih samoupravnih in medsebojnih odnosov v zavarovalni oz. delovni skupnosti.
Interesenti za zasedbo razpisanih delovnih mest za posamezna delovna področja naj predložijo prošnjo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od dneva objave tega razpisa.
Prijave pošljite na naslov Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska c. št. 2 — Razpisna komisija za imenovanje vodij sektorjev in poslovne enote. Prošnjo je treba poslati v zaprti ovojnici. , ,      , ,
odvisno tudi od njega samega. Če bi samoupravljanje res zaživelo povsod in bi odločanje delavcev o pogojih, organizaciji in o rezultatih dela, načrtih za prihodnost, postalo vsakdanja praksa, bi bila motiviranost za delo veliko večja in s tem tudi produktivnost in uspešnost dela. Veliko bi lahko naredili tudi z doslednim nagrajevanjem po delu. Vsega tega se ne da doseči čez noč, čeprav so vsa naša prizadevanja usmerjena v to in zato bomo verjetno lahko še nekaj časa občudovali uspehe prostovoljk nih delovnih akcij.        L. Bogataj
Premalo aktivnih
Jesenice — V Železarsko izobraževalnem centru je delo v minulem šolskem letu slonelo le na peščici posameznih aktivnih mladincev. Mladi imajo dovolj prostora za razne aktivnosti, vendar stojijo ob strani in se v uresničevanje programa osnovne organizacije ZSMS ne vključujejo. Vsekakor bo v prihodnjem šolskem letu potrebno več dela z mladimi, več obveščenosti in več spodbud. Nekateri posamezni mladinci so se uspešno povezali s krajevno skupnostjo Sava, kjer delujejo, še več mladih pa bi se moralo udeleževati raznih akcij, ki jih pripravljajo mladi. J. Žerdin
Kazen zaradi samoprispevka
Delavec ene izmed škofjeloških delovnih organizacij ima stalno bivališče v Žireh, kamor pa se vozi le enkrat na teden. V računovodstvu njegovega kolektiva menda niso niti vedeli, da ni Skofjeločan. Vsaj tako so se zagovarjali, ko je davčna uprava SOb Škofja Loka ugotovila, da zanj že štiri leta ne obračunavajo in odvajajo samoprispevka, ki ga plačujejo prebivalci na območju KS Žiri za urejanje šolskih in vzgojno varstvenih prostorov. Škofjeloška sodnica za prekrške Ana Koman je delovno organizacijo kaznovala z denarno kaznijo 3 tisoč dinarjev.
Primer opominja, da je izglasovani samoprispevek tako resna stvar kot vsak zakon. Delovna organizacija, ki ga ne obračunava in odvaja, je lahko kaznovana s kaznijo do 20 tisoč dinarjev. Seveda je na mestu tudi vprašanje, ali je delavec vedel, da samoprispevka ne plačuje in, če mu je bilo to znano, zakaj svoje delovne organizacije ni opozoril. Vprašanje pa je le moralnega značaja, saj kazen zanj ni predvidena.
Pobiranje samoprispevka povzroča krajevnim skupnostim (prav tako seveda tudi občinam) veliko preglavic, saj so občani z njihovih območij zaposleni v preštevilnih delovnih organizacijah. Trdno pa sem prepričana, da imajo vsaj toliko ali pa še več težav tudi po delovnih organizacijah, saj ima domala vsaka krajevna skupnost svoj samoprispevek po lastnih merilih, nič koliko pa je tudi primerov, da samoprispevek velja le za del krajevne skupnosti, včasih celo samo za nekaj gospodinjstev. Kljub temu je potrebno odločitve občanov izvajati pozorno in dosledno.
Gornji primer kazni zaradi nepobranega samoprispevka je prvi v škofjeloški občini, davčna uprava pa je odkrila še enega, ga pa še proučuje.
M. Sosič
/O ljubljanska banka
Podružnica Kranj Poslovna enota Kranj
Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, podružnice Kranj poslovne enote Kranj
objavlja prosto delovno mesto
operaterja na knjigovodskih strojih
Poleg splošnih pogojev se za zasedbo navedenega delovnega mesta zahteva končana administrativna šola.
Kandidati naj vlože prijave do 3. avgusta 1977. Prijavi naj prilože kratek življenjepis in spričevalo o opravljenem zaključnem izpitu.
Prijave naj kandidati vlože na naslov: Ljubljanska banka, podružnica Kranj, poslovna enota Kranj, direkcija skupnih služb, Kranj, Prešernova 6.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 45 dneh po izteku razpisnega roka.
Trgovsko proizvodna organizacija
»Golica« Jesenice
— v ustanovitvi
Temeljna organizacija Zarja
objavlja prosto delovno mesto
VODJE RADIO IN TV SERVISNE DELAVNICE
Pogoji:
1. elektrotehnik — šibki tok,
2. 4 leta delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu v stroki,
3. zaželena praksa na delu z radio in TV aparati.
Kandidati naj svoje ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazilom o strokovni izobrazbi pošljejo najkasneje do vključno 5. avgusta 1977 na naslov: TPO »Golica« Jesenice — v ustanovitvi — Splošno-kadrovska in pravna služba, Jesenice, Titova 1. Stanovanja ni.
Sklepanje pogodb med SIS in izvajalci
V Radovljici so v sredo, 20. julija, svečano podpisali pogodbe za 1977. leto med izvršnim odborom izobraževalne skupnosti in izvajalci vzgoj-noizobraževalnih programov. Pogodbe so podpisali predstavniki vseh šestih osnovnih šol, posebne in glasbene šole ter Delavske univerze Radovljica. Druge samoupravne interesne skupnosti, oziroma njihovi izvršni odbori bodo svojim izvajalcem programov in akcij pogodbe poslali v podpis posamič, ali pa bodo to opravili na skupnih sejah.
Čeprav je v navadi, da se pogodbe, torej za obe strani obvezujoči dokumenti, podpisujejo na začetku koledarskega leta, vse SIS že od vsega začetka sklepajo pogodbe šele sredi leta, letos pa šela na začetku drugega polletja. To zamujanje, ki je bilo očitano vsem SIS tudi na junijskih javnih razpravah v združenem delu, ob sprejemanju samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih načrtov družbenih dejavnosti, greni življenje predvsem interesnim skupnostim samim, nič manj pa njihovim strokovnim službam.   Glavna   ovira,   ki zavlačuje
sklepanje pogodb, je zapoznelo sprejemanje programov in finančnih načrtov, kar pa je bilo odvisno od usklajevalnega postopka predvsem na republiški ravni.
Navzlic sprejetim prispevnim stopnjam za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti, pa letos ne kaže na bolje. Pogodbeni zneski, ki so zagotovljeni s prispevnimi stopnjami, namreč niso letos vskla-jeni s planirano inflacijsko stopnjo, zato ne zagotavljajo nobenih možnosti za dogovorjeno valorizacijo osebnih dohodkov. Če bo ostalo pri sklepu, ki ga je zahtevalo združeno delo v radovljiški občini, da se takoj, ko bo dosežen planirani znesek za vsako SIS, ustavi nadaljnje plačevanje prispevkov, je ta možnost povsem neustvarljiva. Ker pa vemo, da je zamujanje s sprejemanjem dokumentov in predračunov SIS že dolgo Ahilova peta SIS in njihovih strokovnih služb, bo potrebno o tej problematiki čimprej spregovoriti tudi v OK SZDL in sindikatih. O tem so vse SIS v radovljiški občini tudi že poslale svoja stališča in predloge.
JR
J
Hotel
^CREinfi
KRANJ
v četrtek, 28. 7. 1977 ob 20. uri
večer mode in kozmetike
z nastopom Marjane Deržaj
Konferansje Fery
Igra ansambel ORFEUS
Vabi kolektiv hotela Creina
Vrhunska delovna storilnost
IBI Kranj se je razvil v eno največjih in najso-dobneje urejenih tovarn žakarskih tkanin na
svetu
STANDARD ZA VSE
Leta 1955 je tkalka v Industriji bombažnih izdelkov Kranj izdelala na dan 56 kv. m zahtevnih žakarskih tkanin, letos pa že 1200 kv. m. Ta podatek je brez dvoma zelo dober primer za to, kaj je IBI pridobil z obsežno izgradnjo, ki jo te dni zaključuje. Z velikimi naložbami v prostore in opremo je povečal svoje delovne površine na skoraj 27 tisoč kv. m, njegove strojne zmogljivosti pa omogočajo letno proizvodnjo 10 milijonov kv. m žakarskih tkanin.
V tkalnici, predilnici in oplemeni-tilnici ima IBI najsodobnejšo opremo.   Njegova   predilnica   je, na
{mmer, edina v Jugoslaviji oprem-jena izključno s turbinskimi stroji, ki omogočajo nad dvakrat večjo delovno storilnost kot stroji z vreteni. IBI pa je celo edina tekstilna tovarna na svetu, ki je uspela odpraviti notranji transport in medfazna skladišča. Delovna mesta je razporedila v takem vrstnem redu, kot ga terja tehnološki proces in si delavci surovine in polizdelke lahko preprosto dodajajo drug drugemu na posebnih vozičkih.
S temi in drugimi podobnimi ukrepi, ki omogočajo visoko delovno storilnost, sodi IBI danes med najbolj donosne tekstilne gospodarske organizacije v Jugoslaviji. Osebni dohodki delavcev so ves čas pri vrhu tekstilne industrije in trenutno znašajo v povprečju 4500 dinarjev. Ob koncu preteklega leta je imel IBI nad 8 milijonov dinarjev ostanka
Asfalt med Brnikom in Vodicami
Cesto med Spodnjim Brnikom in Vodicami so pred kratkim asfaltirali, te dni pa na njej urejajo tudi ban-kine. Široka je 5,5 m. Dela na odseku na območju občine Kranj je opravilo kranjsko Cestno podjetje, na območju občine Ljubljana-Šiška pa Komunalno podjetje Ljubljana. Od Vodic se ta cesta nadaljuje prek Tacna in drugih naselij pod Šmarno goro do Šentvida, kjer se pri prvem semaforskem križišču pridruži gorenjski magistrali.
Cesta skozi Vodice bo verjetno marsikateremu vozniku s severozahodnega območja Ljubljane prišla prav kot bližnjica do letališča. Te dni, ko smo pogosto priča precej hudim zastojem prometa med Medvodami in Šentvidom, ko se po nekaj kilometrov vozi tudi pol ure in še več, pa bi verjetno veljalo uporabiti to cesto tudi za vožnjo iz Kranja v Ljubljano. Pot je sicer 5 km daljša od magistrale, pri vožnji skozi naselja in več ovinkov pa terja tudi več j o pozornost. M. S.
dohodka, čeprav je bilo to obdobje za gospodarstvo izredno težko.
Značilna je skrb za dober izobrazbeni sestav zaposlenih. Vsak sedmi delavec IBI ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, ob tem pa 49 delavcev — torej skoraj vsak deseti — izredno študira. IBI ima tudi veliko rednih štipendistov.
POTRJEVANJE V TUJINI
IBI bo letos izdelal okoli 10 milijonov kv. m žakarskih tkanin v vrednosti 200 milijonov dinarjev, od tega jih bo 40 odstotkov prodal v tujino. V prvem polletju je izvoz dosegel vrednost 1 milijon 261 tisoč dolarjev in je bil za četrtino višji od izvoza v istem obdobju lani. Kupce ima v 20 tujih državah, med njimi pa imajo vedno bolj pomembno mesto tudi neuvrščene dežele. Letos bodo kupile za 500 tisoč dolarjev izdelkov iz Kranja. V prvem polletju se je izvoz v dežele »tretjega sveta« povečal za 56 odstotkov, torej znatno bolj kot celotni izvoz.
Na področju menjave s tujino pa je ta delovna organizacija dosegla izredno veliko tudi pri zmanjševanju uvoza. Pred petimi leti je kupila v tujini še 80 odstotkov vseh potrebnih surovin, letos le 20 odstotkov. Veliko je sodelovala pri razvoju domače bazične industrije za tekstilno industrijo. IBI sedaj dobi za vsak iz-trženi dolar 0,47 dolarja za lastne potrebe, kljub temu pa ustvari dovolj deviz za svoj uvoz.
Kolektiv IBI je svojo izgradnjo zaključil z urejanjem številnih prostorov družbenega standarda, s katerimi je zaokrožil svojo vzgledno skrb za slehernega člana. Tako so te dni v tovarni uredili kuhinjo, več jedilnic, prostore za delo samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij ter za društveno življenje, sanitarije, garderobe s sobami za oddih delavcev med morebitnimi slabostmi ter najsodobneje opremljeno zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto. Jedilnice in sejne sobe krasijo številne likovna dela.
Vsekakor je zanimiva podrobnost, da obilni topli obrok velja v IBI le poldrugi dinar in, da so zdravstvene in zobozdravstvene storitve popolnoma zastonj, ker predpisano udeležbo plačuje delovna organizacija.
Delavci so doslej dobili od svoje delovne organizacije 118 stanovanj, 201 pa si je uredil lastno stanovanje s pomočjo njenega posojila. Do konca tega leta bodo rešeni vsi stanovanjski problemi tega 532 članskega kolektiva. Seveda so bila zato potrebna nadpovprečno visoka sredstva. Le eno jugoslovansko tekstilno podjetje je v preteklem letu oddva-jalo za stanovanjsko gradnjo več kot IBI.
To je le del razlogov, da so delavci v IBI te dni resnično ponosni na doseženo. Posebnega pomena je tudi da so sami veliko pripomogli s prostovoljnim delom pri gradnji in urejanju delovnih prostorov. Zanj so se navdušeno odločali tudi še v teh zadnjih letih, ko se nanj mnogi v podobnih okoliščinah niso niti spomnili. M.Sosič
m
Industrija bombažnih izdelkov Kranj je pred kratkim dokončno odstranila
6 stanovanjskih hiš in svojo staro menzo ob Jelenčevi cesti in razkrila zanimivo novo, okoli 200 m dolgo dimenzij* svoje tovarne. V IBI se zavzeto pripravljajo na sobotno skupno svečano sejo zborov občinske skupščine in delavskega sveta v svojih prostorih; ob tem zaključujejo tudi urejanje okolice. - Foto: M. Sosič
Skupnost
za zaposlovanje
Kranj
Kadrovske štipendije na Gorenjskem
Znano je, da je število kadrovskih štipendij s sprejetjem družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, na Gorenjskem hitro padlo. V letu 1974 je bilo razpisanih preko 800 kadrovskih štipendij, leta 1975 pa približno 380. Lani se je število dvignilo preko 500, za 1977 pa je združeno delo na Gorenjskem napovedalo v letnih potrebah po delavcih, da bo razpisalo 708 kadrovskih
OD
Z m
> O    B .    -C   .   oa S.
Si §■ Si
■CON   g*   > £ >
S t" -Sil
>1
i s*
.2"N
5 od M .
Jesenice
Kranj
Radovljica
Škofja Loka
Tržič
Gorenjska
522 966 181 276 131
14288 266 29754 281 11565 54 13471 71 5736 36
788 5,5
1247 4,2
235 2,0
347 2,6
167 2,9
2076  74814  708  2784 3,7
268 1,9 1056 7,4
408 1,4 1655 5,6
288 2,5 523 4,5
445 3,3 792 5,9
88 1,5 255 4,4
1497 5,7 4281 5,7
Iz razpredelnice se vidi:
— da tri občine ne dosegajo gorenjskega poprečja podeljenih in razpisanih štipendij glede na zaposlene,
— da imata občini Radovljica in Škofja Loka najmanj podeljenih in razpisanih kadrovskih štipendij — komaj 2 odstotka oz. 2,6 odstotka na število zaposlenih,
— da pa imata ravno ti dve občini glede na zaposlene največ štipendistov, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev.
Poleg tega ti dve občini ne zbere ta dovolj sredstev za izplačilo štipendij iz združenih sredstev in sta vezana solidarnostni priliv iz združenih sredstev. Če k
štipendij. Lahko zaključimo, da v letu 1977 ni bilo-ai11
razpisanih toliko kadrovskih štipendij, kot jih je bilo"*™ ugotovitvam dodamo še to, da je na Gorenjskem
letos Irazpisanih okoli 100 kadrovskih štipendij manj,
leta 1974, kljub velikim naporom družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki na Gorenjskem usmerjajo štipendijsko politiko.
Vzroke za takšno stanje lahko iščemo na eni strani v združenem delu, kjer je prevladalo mnenje, da bodo v prihodnje lahko dobili potrebne kadre iz vrst tistih štipendistov, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev. Na drugi strani pa je mlada generacija preveč absolutno razumela svobodno izbiro poklica in iskala štipendije pri združenih sredstvih, kjer so bili pomembnejši socialni kriteriji. Dogajalo se je, da tudi razpisane kadrovske štipendije niso bile podeljene zaradi premahnega zanimanja za določene poklice.
Trenutno imamo na Gorenjskem 2076 kadrovskih štipendij, do konca leta pa jih bodo OZD podelile še 708. Poleg kadrovskih štipendij pa na Gorenjskem prejema štipendije iz združenih še 1497 štipendistov, torej skupaj 4281.
Kakšno je stanje po gorenjskih občinah kaže naslednja razpredelnica:
kot jih je bilo leta 1974, in da je letos razpisalo 708 kadrovskih štipendij 69 delovnih organizacij iz Gorenjske ali slaba desetina vseh organizacij, nam postane jasno, kako nenačrtno skrbimo za nove kadre na Gorenjskem, oziroma v posameznih občinah.
Menimo, da so ti podatki dovolj prepričljivi in naravnost zahtevajo, da se stanje izboljša. Podobno je tudi drugje v Sloveniji. Morali bi zmanjšati pritisk na štipendije iz združenih sredstev in povečati zanimanje mlade generacije za kadrovske štipendije.
Delovna skupina, ki je pripravljala Osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, je opredelila to vprašanje v zadnjem odstavku 14. člena: praviloma ni mogoče podeljevati štipendij iz združenih sredstev, dokler niso podeljene vse kadrovske štipendije.
Če pa pritisk na štipendije iz združenih sredstev ne bo ponehal, seveda kadrovske štipendije ne bodo razpisane. Slavko Kalan
i I
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o.
objavlja po sklepih pristojnih samoupravnih organov naslednja prosta delovna mesta:
— za TOZD Agromehanika Kranj v ustanavljanju
1. SKLADIŠČNIKA DOMAČE PRODAJE kmetijske mehanizacije (ponovna objava)
2. MEHANIKA v enoti servis
- za TOZD KMETIJSTVO KRANJ
3. KNJIGOVODJA SERVISA - EVIDENTIČARJA (ponovna objava)
Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji:
pod 1.: VK delavec kovinske ali trgovske stroke z opravljenim tečajem za skladiščnike, vozniškim dovoljenjem F kategorije, izpit iz varstva pri delu in najmanj 1-letne delovne izkušnje na enakem ali podobnem delu;
pod 2.: KV avtomehanik ali mehanik kmetijskih strojev z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, izpit iz varstva pri delu;
pod 3.: ekonomski tehnik, administrator ali trgovec z najmanj 1- oziroma 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, natančnost in vestnost pri delu. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo v času od 1 do 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor K2K Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 10 dneh od objave.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
razpisuje v šolskem letu 1977/78
v sodelovanju z Elektrogospodarskim šolskim centrom Maribor
vpis kandidatov v šolo za poklic
ELEKTRO DELOVODJE ZA ŠIBKI TOK
— elektro delovodja za industrijsko avtomatiko
— elektro delovodja telekomunikacijskih naprav za TT
— elektro delovodja telekomunikacijskih naprav za RTV Šolanje traja dve leti in ga letos organiziramo prvič. Pogoji za vpis:
dokončana poklicna šola elektro stroke in najmanj triletna praksa na ustreznem delovnem mestu.
Prijavi je treba predložiti:
— spričevalo o dokončani poklicni šoli
— potrdilo o zaposlitvi
— potrdilo o praksi
— izjavo o kritju stroškov šolanja
— fotografijo 4X6
— 50 din
Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1977 vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah pa tudi do 17.30.
Hotel
HCREinfl
Vabi vsak dan, razen nedelje, od 22. do 3. ure na ples v DANCING BARU.
Igra bolgarski ansambel ORFEUS
J)
	VELETRGOVINA ■Bim   XII m
K	ZIVIL-A KRANJ
	TOZD Maloprodaja
	Poslovne partnerje in občane obveščamo, da smo se preselili v nove prostore na Koroški cesti 17 (nad optiko poleg gimnazije). Telefonske številke ostanejo iste: 22-151 in 21-354.
	Vodstvo TOZD Maloprodaja
Skupnost otroškega varstva Skorja Loka
objavlja delovna mesta
varuhinj v družinah
Pogoji:
kandidatka mora imeti interes in sposobnost za vzgojnovarstveno delo-
da se je pripravljena dopolnilno strokovno izobraževati;
da je družina zdrava in urejena;
da ima primerne stanovanjske prostore za varstvo.
Komisija bo pri kandidatkah ugotovila stanovanjske in druge pogoje.
Prijave sprejemamo 15 dni po dnevu objave. Začetek dela je
s 1. septembrom 1977 ali kasneje. J
metalka
vam nudi:
prodajalna KAMNIK, Ulica Borisa Kidriča 35 a
kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje in stroje, gospodinjske potrebščine, vse vrste profilnega železa in pločevin, stavbno pohištvo.
Čestita občanom Kamnika, Domžal, Kranja, Radovljice, Tržiča in Jesenic za občinske praznike
C*)
Meso Kamnik
Čestitamo prebivalcem občin Kam nik, Domžale, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice za občinske praznike
Priporočamo naše izdelke
Kamniški želodci, kamniška trajna salama, hrenovke in vse vrste suhomesnatih izdelkov.
GOSPODINJE! Založite vaše zamrzovalne skrinje iz naše specializirane poslovalnice v KOMENDI tel. 841-006.
Odprto vsak dan, razen ponedeljka.
INDUSTRIJSKO PODJETJE
alprem
Kamnik
čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Jesenice in Tržič za občinske praznike
SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE LJUBLJANA
OZD KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ
Izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, naprav za pripravo pitne in tehnoloških voda, izgradnja regionalnih vodovodov in črpališč. Montaža vodovodnih instalacij ter centralnih ogrevanj.
Delovni kolektiv nim prijateljem
čestita občanom in poslov-občin  Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice za občinske praznike.
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA
TITAN KAMNIK
proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke
Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik
M N \*
Zavod za gojitev divjadi
Kozorog Kamnik
Čestitamo prebivalcem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice za občinske praznike. .....
Kamnik in Domžale praznujeta
27. julij, na dan, ko so v znamenje oborožene vstaje bojne skupine zavednih Domžalčanov in Kamničanov izvedle več sabotažnih akcij, praznujeta obe občini kot svoj občinski praznik
V počastitev praznika obeh občin 27. julija se je v obeh občinah v juliju že zvrstilo nekaj kulturnih in športnih prireditev: v četrtek, 21. julija, popoldne sta se srečali ekipi kegljačev iz Kamnika in Domžal, zvečer pa je bila v Kulturnem domu na Dupljici ob obletnici vstaje slovenskega naroda svečana proslava. V soboto, 23. julija, dopoldne so se na odprtem prvenstvu Kamnika v tenisu pomerili tekmovalci slovenskih mest, popoldne ob 17. uri pa so bile gasilske vaje sedmih prostovoljnih gasilskih društev na Duplici. V nedeljo, 24. julija, dopoldne je bilo prav tako več športnih prireditev: na rokometnem turnirju je sodelovala tudi ekipa rokometa-šev iz pobratenega mesta Gen-dringen, lovske organizacije so se pomerile v Kamniški Bistrici v streljanju na glinaste golobe, na strelišču v Kamniku pa je bilo strelsko tekmovanje B skupine mest, nadaljevalo pa se je tudi odprto prvenstvo Kamnika v tenisu; istega dne dopoldne so tudi izročili svojemu namenu asfaltirano cesto skozi Podgorje, popoldne pa odkrili spominsko ploščo padlim gasilcem na obnovljenem gasilskem domu na Duplici.
Prireditve ob občinskem prazniku Kamnika in Domžal pa se bodo nadaljevale vse do konca tedna: tako bo jutri, v sredo, 27. julija, ob 16. uri otvoritev razstave ob 10-letnici rokometnega kluba Kamnik v prostorih Metalke, ob tej priložnosti pa bo nastopila tudi folklorna skupina iz Kamniške Bistrice. Naslednji dan, v četrtek, 28. julija, pa bodo ob 12. uri odprli novo separacijo v rudniku kaolina Črna. Cela vrsta prireditev pa je predvidena za soboto, 30. julija: ob'8. uri bo skupna slavnostna seja občinskih skupščin Kamnika in Domžal v dvorani Komunalnega centra Domžale. Ob 11. uri bo slavnostna prireditev v Zlatem polju
ob 35-letnici požiga Zlatega polja in sosednjih vasi. Dopoldne ob 10. uri bo še odbojkarski turnir najboljših slovenskih odbojkarskih moštev, popoldanske prireditve pa se bodo pričele ob 17. uri s promenadnim koncertom godbe na pihala na Trgu talcev v Kamniku. Ob 18. uri bo tek po ulicah Kamnika, ob 20. uri pa tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku. Letošnje praznovanje kamniške in domžalske občine bodo v nedeljo, 31. julija, zaključili gasilci in sicer bo ob 10. uri slavnostna seja gasilskega društva Kamnik ob  95-letnici  ustanovitve dru-
štva, ob 14. uri bo gasilska para-in sprevod narodnih noš skozi Kamnik, ob 15. uri pa se bo na Trgu prijateljstva začela gasilska veselica.
Skupščina
občine
Kamnik
in družbenopolitične organiza-
cije
Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin
Čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za občinski praznik
Pot spominov in vzdržljivosti
Sredi meseca se je vrnila na Bazo 20 pohodna brigada AVNOJ 77 — Tončka Vodnikava iz Kranja je bila že sedmič intendant — Povsod lep
sprejem
Če bi pisali jedilnik, bi zapisali nekako takole: vzemi 2 litra olja, svežo papriko in paradižnik, vse to prepraži, potem vsuj v olje 2 kg moke in naredi temnejše pre-žganje. In tako naprej. Morda bo kdo pomislil, da se norčujemo iz jedilnikov s tako ogromnimi količinami. Pa gre čisto zares. Takšne jedilnike je vsak dan pripravljala in kuhala s svojo intendantsko skupino veteranka pohodov po poteh naše delegacije za AVNOJ Tončka Vodnikova iz Kranja, sicer znana družbenopolitična delavka in priljubljena zlasti med mladino.
Letos je odšla na pot že sedmič, sedmič pa je odšla na pot tudi pohodna brigada. »Na pot smo krenili 3. julija iz Lokev. V brigadi je bilo 120 mladincev, vojakov,« pripovedu-
j je. »Kot vsako leto je bil z nami tudi
j Janko Gregorič, ki je bil med vojno v zaščitni četi slovenske delegacije in narodni heroj Albinca Mali-Hoče-
Ivarjeva. Iz Lokev smo se odpeljali v Jajce, kjer smo si ogledali spominski muzej in mesto, iz Jajca pa smo v glavnem peš krenili nazaj proti Sloveniji po poti slovenskih delegatov. Ustavili smo se v Livnem, Glamoču na Glamočkem polju, kjer je padel Ivo Lola Ribar. Potem v vasi Rore, ki je šele sedaj dobila elektriko, v
i Drvarju, Otočacu v Liki in od tu smo krenili prek Sinjega vrha do Vinice in Baze 20 na Rogu, kjer smo pohod   zaključili.   Prehodili smo
[okrog 160 km.«
»Kako je organizirano življenje na pohodu?«
»Povsem po brigadirsko. Pohod-niki so bili razdeljeni v štiri čete, ki so imele vsaka svojega komandirja, brigada pa komandanta. Razlika je le v tem, da brigadirji na delovni
akciji delajo, mi smo pa hodili. Izdajali smo svoj bilten Avnoj, pet številk je izšlo v štirinajstih dneh, vsak dan smo imeli dve uri radijskega programa in kulturni program oziroma srečanje z borci kraja, kjer smo se ustavili. Pripovedovali so nam o borbah v teh krajih in povojnem razvoju. Intendantska služba pa je skrbela za namestitev tabora, za hrano in preskrbo z vodo in je takoj ob prihodu navezala stike z domačini.«
»So vas povsod lepo sprejeli?«
»Kjerkoli smo se ustavili. Borci in mladina so pripravili prave proslave, saj so naši pohodi postali že tradicionalni. Nekateri borci pa nas vsako leto pridejo posebej pozdravit.«
»Kateri pohod vam je ostal najbolj v spominu?«
»Prav gotovo prvi. Nanj smo se precej dolgo pripravljali. Nekaj dni pred odhodom sem dobila nalogo, naj pripravim oziroma nakupim hrano za pot in preskrbim kamione
in kuharje. Kuharje in kamion so mi .posodili' v kranjski vojašnici, v Ljubljani pa sem nakupila živila. Drugi dan, ko je bila brigada pripravljena na odhod, tako kot letos, smo tudi takrat krenili z Lokev; že v vrsti smo stali, ko so mi povedali, da bom intendant brigade. Nič ni pomagalo moje protestiranje in ogorčenje, zakaj mi niso že prej povedali. ,Ce bi ti prej povedali,' je dejal komandant, ,še na pohod ne bi šla!' Najbrž res ne bi. Ob sedmih zvečer sem imela prvi obrok že skuhan in potem je šlo vedno lažje. Od takrat naprej pa sem vedno v tej .službi'. Le da mi v zadnjih letih zelo veliko pomaga Albinca Malijeva.«
»Kaj pa splošni vtis o krajih, ki ste jih že tolikokrat prehodili?«
»Prav neverjetno je, kako se ti kraji v zadnjih letih razvijajo. Še leta 1971, ko smo šli prvič na pohod, so le redke vasi imele elektriko, sedaj skoraj povsod sveti električna luč, ceste hitro dobivajo asfaltno prevleko in tudi osebni standard prebivalstva se hitro dviga. Hiše so obnovljene in stare »kmečke« noše, so že skoraj v celoti zamenjale lepe obleke. V vasi, ki so bile že skoraj prazne, so se ljudje začeli vračati, ko je zasvetila elektrika in jih je cesta povezala s svetom.«
L. Bogataj
Intendantska skupina pohodne brigade A VNOJ 77. Med njimi je veteranka pohodov Tončka Vodnikova (čcitta _ leti.), poL# nja pa je narodni heroj A Ibinca Mali-Hočevarjeva.
■ .. , ■
Komorni pevski zbor »Lokam vadi med sezono dvakrat ali trikrat na leto v precej tesnem prostoru puštalskega gradu, ki si ga deli s škofjeloškim pihalnim orkestrom.
Želja za novo sezono — več pevcev
Načrti komornega pevskega zbora »Loka« iz
Škofje Loke
Komorni pevski zbor »Loka« iz Škofje Loke, ki ga vodi dirigent Janez Močnik, je zelo zadovoljen s pravkar zaključeno sezono. V njej je dodobra osvojil 30 pesmi in se z njimi 14 krat predstavil poslušalcem. Med drugim je imel tudi celovečerni letni koncert, na katerem je izvajal 16 krajših in daljših zborovskih skladb. Z uvodnim delom koncerta je posebej počastil letošnje jubileje tovariša Tita in Zveze komunistov, drugi del pa je zajemal predvsem koroške narodne pesmi kot izraz solidarnosti s Slovenci na Koroškem v njihovem boju za narodnostne pravice.
Medtem ko se je zbor v pretekli sezoni naučil največ narodnih pesmi slovanskih narodov, pa se namerava v naslednji posvetiti predvsem slovenskim umetnim zborovskim skladbam. Verjetno bo v svoj program uvrstil tudi več zahtevnih skladb Antona Lajovica, katerega
100-letnice rojstva se bomo prihodnje leto spominjali.
Z najmanj 20 novimi pesmimi in tremi, ki jih je že obvlada, naj bi zbor v prihodnji sezoni sestavil 2 različna koncertna programa. S prvim naj bi predstavil slovensko umetno pesem od skladb Gallusa iz 16. stol. do naših sodobnikov. Drugi program naj bi pod naslovom »Pesmi zatiranih« zajel izbor skladb od puntarskih do tistih, kf so nastale v francoski in španski revoluciji ter med NOB.
Pomemben pogoj za uresničitev teh načrtov je, da se zbor primerno okrepi. Sedaj ima 36 pevcev, za boljše delo pa bi jih potreboval vsaj še 10 več. V septembru, ko bodo spet začeli vaditi, bodo torej njegovi člani prav radi sprejeli medse nove ljubitelje lepe pesmi.
M.Sosič
GORJE — Na osrednji proslavi 70-letnice gorjanske godbe na pihala so Gorjanci po dolgoletnem sodelovanju z moškim pevskim zborom iz Ribnice izmenjali listino o pobratenju. Ob tej priložnosti so gorjanski godbeniki podarili Ribničanom velik, umetniško poslikan kravji zvonec, Gorjanci pa so prejeli v dar pravo ribniško krošnjo suhe robe. Ob visokem delovnem jubileju je godba na pihala iz Gorij prejela številna priznanja, 5. avgusta pa bo ob občinskem prazniku dobila še javno priznanje skupščine občine Radovljica. (JR) — Foto: J. Poljanec
GORENJSKI MUZEJ KRANJ
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja LOJZETA DOLINARJA. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo KMEČKO GOSPODARSTVO V GORNJESAVSKI DOLINI.
V galeriji Mestne hiše je odprta razstava fotografij JANKA SKERLEPA. Razstavo prireja Kabinet slovenske fotografije in bo odprta do 28. julija. (Otvoritev: 18. julij ob 18.30).
V stebriščni dvorani Mestne hiše si lahko ogledate razstavo fotografij MITJA ŽAGARJA. Odprta bo do 28. 7. 1977.
V Prešernovi hiši si lahko ogledate razstavo slikarskih del MARINA BEROVIČA, v kletnih prostorih pa razstavo fotografij OSKARJA DOLENCA. Razstavi bosta odprti do 4. avgusta. (Otvoritev razstav: 18. julij ob 18. uri.)
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM in republiška stalna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je na ogled razstava KULTURA V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU, ki jo je posredoval Muzej ljudske revolucije Slovenije Ljubljana.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. ih od 17. do 19. ure.
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt MUZEJ PREŠERNOVE BRIGADE.
Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom.
V Stari Fužini je odprta stalna razstava PLANŠARSKA KULTURA V BOHINJU. Zbirka je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure.
Počitniško razmišljanje o šoli
Športniki pravijo: zamujen start, vse zamujeno. Tudi z učenjem je tako. Zato si lepih ocen učenec ne more zagotoviti le zadnji teden, pa naj se še tako trudi. Kampanjsko učenje pa ima tudi slabši učinek, saj si učenec snovi ne zapomni tako, kot bi si jo, če bi se učil sproti. Tudi ocene se zato slabše.
Vendar ne nameravam govoriti o učenju. Raje nekaj več o starših. Vsak učitelj, razrednik, ima poleg roditeljskih sestankov, ki sta vsaj dva v letu, tudi govorilne ure in to vsak teden. Tako kot pri učenju, tudi pri obiskih govorilnih ur opažamo, da jih starši vse preradi odlagajo na zadnje dni pred polletjem ali pred zaključkom leta. Ves jesenski čas je zelo malo staršev, ki se odločijo za pogovor z razrednikom. Vse več pa je takšnih, ki pridejo takrat, ko je že skoraj prepozno. Vendar skoraj obvezno prihajajo po pravilu: se bomo pa takrat bolj temeljito pogovorili z učiteljem in se nekateri do učitelja — razrednika obnašajo žaljivo ali celo napadalno, če ocene niso takšne, kot so pričakovali. Vsega tega pa ne bi bilo, če bi prišli večkrat v šolo. Če bi si vzeli vsak mesec pet minut časa za pogovor z razrednikom in ne ob koncu šolskega leta cele ure. Žal, največkrat prepozno. M. H.
Lesce — Pihalni orkester Svoboda Lesce šteje 39 godbenikov, ki pod vodstvom pedagoškega in umetniškega vodje Branka Lacka uspešno deluje in kvalitetno napreduje. Vsako leto ima vrsto nastopov, udeležuje se srečanj in raznih revij ne le v radovljiški občini temveč tudi izven nje. Povsod pihalni orkester radi poslušajo. (B. B.) — Foto: H. Jelovčan
Spomini in dokazi
Gorenjski muzej v Kranju se ukvarja s številnimi pomembnimi raziskovalnimi nalogami, ki bodo dopolnile sliko o naši bližnji in daljnji zgodovini — Ali bo Kranj letos končno dobil podzemni razstavni prostor pri gotski cerkvi?
Če naj bi posebne naloge iz letošnjega delovnega programa 19-član-skega kolektiva Gorenjskega muzeja v Kranju razvrstili po pomembnosti, vsekakor sodi na eno prvih mest proučevanje zgodovine partije na kranjskem območju v predvojnem obdobju in letih vojne. Gre za večletno nalogo, ki bo sklenjena z izdajo posebne knjige, verjetno pa tudi z večjo razstavo.
Začeto delo za muzej revolucije
Kranj — V uvodnih pripravah na ustanovitev muzeja revolucije na Gorenjskem naj bi že do konca tega leta razčistili osrednja vprašanja njegove programske usmeritve, proučili primerno obliko njegove organiziranosti in povezanosti s sedanjimi muzeji na Gorenjskem ter raziskali kadrovske možnosti. Tako so se člani odbora za ustanovitev tega muzeja dogovorili na svoji prvi seji, ki so jo imeli pretekli četrtek. Omenjene naloge bodo poverili trem manjšim komisijam, prve predloge za občinske skupščine in kulturne skupnosti pa naj bi pripravili do pomladi, ko jih bodo po volitvah prevzeli novi sestavi.
V razpravi o prihodnjem delu odbora so omenili, da je največ razlo-. gov, da bi osrednji gorenjski muzej uredili v begunjskem gradu. Poraja se zamisel, da bi ob predvojnem delavskem gibanju, NOB in povojnem razvoju na Gorenjskem predstavili tudi gradivo o okupatorjevih zapo-
rih v Sloveniji, saj so Begunje najbolj pretresljiv pojem medvojnega trpljenja za rešetkami v naši republiki. Seveda bo morala biti razprava o morebitni ureditvi muzeja v Begunjah najtesneje povezana z razpravo o prihodnjem razvoju Psihiatrične bolnice, ki sedaj je v teh prostorih.
Kot je znano, je bil odbor za ustanovitev muzeja revolucije na Gorenjskem izvoljen na zboru gorenjskih aktivistov v Zasipu, prej pa so predlog o muzeju podprle tudi gorenjske družbeno politične organizacije. V četrtek je odbor izbral za predsednika Ludvika Kejžarja, za njegovega namestnika Janeza Varla ter za sekretarja Franca Konoblja-Slovenka. Člani odbora so se dogovorili, da bodo v svoje vrste pritegnili tudi tovariše iz Kamnika, Domžal, Ljubljane in Litije, saj bo zbiranje gradiva za muzej brez dvoma posegalo tudi na ta območja.
M. S.
Jesenice - Pričevanja o Druschkeju na vzhodnonemlki televiziji -
Minuli teden so snemalci televizije iz Nemške demokratične republike snemali v občini in posneli dokumentarno oddajo o zločinih vojnega morilca Clementa Druschkeja. Priče najhujših zločinov nemškega gestapovca so izpovedale, kako je na Jesenicah mučil, zapiral, streljal in kdaj in kako so se srečale z najhujšim medvojnim jeseniškim krvnikom. Med drugim so snemali tudi na Koroški Beli, (na sliki), pri spomeniku talcev, ki so jih med vojno ustrelili ob prisotnosti najbolj zloglasnih jeseniških gestapovcev na povelje krvnika Druschkeja; nekaj kadrov jm so posneli tudi v Kranju in še drugih krajih Gorenjske. — Foto: D. Sedej
LIKOVNA RAZSTAVA ZA OBČINSKI PRAZNIK
Jesenice — V počastitev praznika jeseniške občine bodo člani likovnega kluba DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar pripravili likovno razstavo. Predstavili bodo 41 del 15 avtorjev. Ob otvoritvi razstave, ki bo v petek, 29. julija, bo v kulturnem programu sodeloval oktet iz Žirovnice. B. B.
Muzejski strokovnjaki hkrati proučujejo kurirske zveze med NOB na Gorenjskem. Ker se ob tem ukvarjajo še z zbiranjem gradiva o poštnem prometu in poštnih postajah na Gorenjskem od srednjega veka naprej, je vznikla zamisel, naj bi obe nalogi povezali tako, da bi celovito predstavili pošto do II. svetovne vojne, med njo in povojni razvoj. Pri zbiranju tega gradiva z denarjem in sodelavci sodeluje tudi podjetje za PTT promet Kranj. Predvideno je, da bo muzej PTT Jugoslavije v Beogradu gradivo objavil v svojem zborniku in ga izdal še v slovenskem jeziku. Že ob koncu leta naj bi bila o tem pripravljena posebna razstava.
Gorenjski muzej je letos poskrbel za to, da poseben kustos redno nadaljuje že prej začeto delo pri proučevanju delovanja pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko. Gre za zbiranje dokumentov in drugega zgodovinskega materiala za zgodovinopisje OF, kar terja proučevanje arhiva CK ZKS, dokumentov v Institutu za zgodovino delavskega gibanja pa tudi obiske pri aktivistih OF, ki hranijo posamezne slike in dokumente ali se spominjajo pomembnih dogodkov.
V letošnjem letu bi v Kranju zelo radi zaključili urejanje arheološkega spomenika na Titovem trgu, ki bi se gotovo zelo hitro uvrstil med najbolj privlačne kulturne spomenike v mestu. To je predstavitev staroslovan-skega grobišča na območju gotske cerkve v podzemnem razstavnem prostoru, ki omogoča zelo nazoren prikaz razporeditve in lege grobov, raznih dodatkov in podobnega. Muzej čaka še na 55 tisoč dinarjev, ki naj bi jih odobrila republiška kulturna skupnost. Ker vsota ni visoka, dela pa so skoraj pri kraju, je precej verjetnosti, da bodo arheologi dolgoletno delo na tem območju letos lahko zaključili.
Galerijska dejavnost muzeja si tudi letos prizadeva, da poskrbi za razstave, ki so razumljive širokemu krogu obiskovalcev, ob tem pa odpira možnosti še najnovejšim iskanjem na področju likovne ustvarjalnosti. Do srede leta je zajela 33 razstav, ki so imele skupaj 16.500 obiskovalcev.
Okoli 10.000 obiskovalcev pa si je v tem času ogledalo tudi stalne muzejske zbirke. Kolektiv Gorenjskega muzeja se ukvarja z obsežnim načrtom, da vse zbirke o pretekli dobi Gorenjske v Mestni hiši uredi po kronološkem redu in dopolni v kolikor mogoče popolno predstavitev vsega, kar hrani. Vedeti je namreč treba, da je sedaj razstavljen le neznaten del vsega, kar je muzej zbral, ostalo ima v neprimernih shrambah. S tem v zvezi je predvideno, da bodo zbirko kiparja Lojzeta Dolinarja premestili v baročno stavbo v Tavčarjevi ulici, ki jo bodo pred tem temeljito uredili.
Nova ureditev stalnih muzejskih zbirk bo pravzaprav prvič nudila pregled nad tem, kako obsežno delo so muzejski delavci do sedaj opravili pri svoji osnovni nalogi^ — zbiranju, proučevanju in opisovanji! ter urejanju materialnih dokazov naše kulture.
Gorenjski muzej naj bi letos dobil za svojo dejavnost poltretji milijon dinarjev. Dve tretjini sredstev mu zagotavlja kulturna skupnost občine Kranj, tretjino pa kulturna skupnost Slovenije. S tem so kriti stroški njegovih temeljnih nalog, za posebne akcije, ki posegajo tudi na druge občine, pa se ločeno dogovarja z ustreznimi občinskimi kulturnimi skupnostmi. M. Sosič
Črtomir Zoreč:
(8. zapis)
Popotniku, ki namerava obiskati naše rojake na Madžarskem, je najbolj prikladen mejni prehod pri Hodošu (na oni strani meje je Ba-janseve).
SKOZI VASI IN VASICE
Nekaj časa vodi pot kar precej naokrog, skozi povsem madžarska naselja. Šele pri Far-kaševcih (Farkasfa) srečamo prve rojake. Seveda je treba imeti pri rokah seznam imen slovenskih vasi z dodanim madžarskim — uradnim — poimenovanjem. Kajti v tem pogledu ni dosti drugače kot na Koroškem in v Italiji (vsaj na Goriškem, v Benečiji, Reziji in v Kanalski dolini) — le tuje ime za slovenski kraj ... Pač pa je nekaj dvojezičnih napisov na trgovinah, hotelih in kulturnih ustanovah (vključno šole). Pač, še nekje: v cerkvah, predvsem pod podobami križevega pota ...
Farkaševci so vas ob veliki, a malo prometni asfaltirani cesti proti Mo-noštru. Morda bližina industrijskega mestnega središča, morda tudi položaj tik ob narodnostni (jezikovni) meji — eno ali drugo je krivo, da se v vasi le kakih 50 prebivalcev še priznava za Slovence, drugih 400 je že pomadžarjenih. Ledinska in rodbinska imena še pričajo o naši stari naseljenosti.
Vzhodno od Farkaševcev so Ot-kovci (Orfalu). Majhna vasica ob potoku Haršaš. Tu pa so Slovenci v veliki večini (263 nasproti 26 Madžarom!). Zemlja je skopa, več kot polovica ljudi hodi na delo v Mono-šter, nekateri pa si raje režejo kruh doma, kjer je že od nekdaj razvita opekarniška obrt (»delajo cigle«). Precej hiš je še lesenih ali vsaj napol.
Naslednja vas ob naši poti — pravzaprav nekoliko vstran, proti zahodu — so Andovci (Ujbalazsfal-va). Tu so hiše razpostavljene po slemenih bližnjih gričev. Rekli bi lahko, da je to raztrgana vas, sosed daleč od soseda. Je pa lep pogled na belino zidov, ki se tu in tam pokaže izza zelenja v pobočju in na hribu.
Posebnost te revne vasice je vztrajanje na pridelovanju bučnega olja. Ta okusna začimba ima še danes
Pri Slovencih ob Rabi
velik krog odjemalcev. Saj pravi sladokusec zahteva bodisi olivno ali bučno olje — oba imata izrazit okus. Zanimiva ugotovitev: večini Gorenjcev je bučno olje zoprno. Le zakaj?
V bližini Andovcev leži manjše Črno jezero, v katerem pa ni rib, ne drugega življenja. Črno, mrtvo jezerce ...
Potem so tu — le nekaj streljajev proč — Števanovci (Apatistvanfal-va). To pa je kar velika vas — saj je tu tudi sedež fare, v katero sodi več sosednjih vasi (Slovenska ves, Saka-lovci, Otkovci, Andovci in Verice).
Tudi Števanovci so hribovita vas — pravijo, da ima najlepšo lego v Porabju. Tu bi se lahko razvilo leto-viščarstvo. Vas sama šteje čez 500 Slovencev in kakih 50 Madžarov. Vsa fara pa ima kar 4000 duš!
Južno od Števanovcev leži v hribovju vasica z lepim imenom — Verice (Permise). Komaj 200 prebivalcev ima precej orne zemlje. Znan je večji pridelek ajde. Skozi vas teče potoček Berek. Tudi sicer tu ne trpe žeje — več izvirov dobre studenčnice dajeta Veliki vrh in Katalinin breg.
Se rodbinska imena, najčešča v naštetih vaseh: Vrbnek, Števanec, Trplan; ledinska pa: Laze, Habovje, Stara celina.
DVOJEZIČNI NAPISI
Res, v Monoštru smo se že sprehajali. Vendar sem šele ondan uspel poslikati nekaj dokazov o dvojezičnosti v tem osrednjem mestecu. Osrednjem, seve, le za naše rojake, Slovence ob Rabi.
Kar brž pa sem pomislil, da kaj takega ni mogoče videti ne v Celovcu, ne v Velikovcu, Borovljah, Beljaku, Pliberku ...
Na osrednji blagovnici (po madžarsko: Aruhaz) so slovenski napisi, ki tu nikogar ne motijo (četudi za Monošter ne bi mogel reči, da je slovenski). Preberem: Tehnično blago, Igračke, Čevlji, Modno blago, Posoda, Obleka, Pletenine. Dve dokumentarni sliki ponazarjata to ugotovitev.
No, potem sem tudi v največjem hotelu Trojki videl Jedilni list poleg madžarskega. Se mar porabskim rojakom le svita — spričo teme na Koroškem?
Dvojezični napisi v Monoštru
Potrošniki!
Če se nameravate odločiti za nakup pohištva, potem obiščite blagovnico Mercatorja v Tržiču. Lepa izbira pohištva priznanih tovarn so porok vašega zadovoljstva.
Mercator
Pri nakupu spalnic pa vam še posebno priporočamo nakup spalnice AIDA proizvod Tovarne pohištva Meblo iz Nove Gorice. Nakup blaga je možen tudi na potrošniško posojilo. Rok dobave takoj. Brezplačna dostava na dom!
Obiščite blagovnico
Mercatorja
v Tržiču!
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Stranka — ducejev križ
Scorza ni prevzel lahke dediščine od svojih prednikov. Stranka je postala eden izmed »križev, ki so težili duceja.« Fašistični veljaki so si iz provinc napravili osebne fevde, kjer je vsakdo gospodaril kot doma.
Stranka ni bila učinkovita. Ko so med strankinimi voditelji in mladino novačili prostovoljce za fronto, so jih v vsej Italiji nabrali nekaj več kot — 500.
Položaj pa ni bil dramatičen samo v stranki, ampak v vsej deželi. Vojna je stala vsak dan 350 milijonov takratnih lir. Vlada je blokirala plače in mezde na raven iz začetka 1940. Plače in mezde že zdavnaj več niso zadoščale niti za minimalne potrebe. Prebivalstvo je na karte dobivalo — če je sploh dobivalo — 80 kalorij na dan. Anketa v neki veliki tovarni v Piemontu je pokazala, da so delavci v povprečju v treh letih shujšali za deset kilogramov.
Sindikati, .ki so bili pod fašistično kontrolo, so začeli kazati znake nezadovoljstva. Začeli so zahtevati povečanje mezd. V Milanu so ilegalno tiskali na tisoče antifa-šističnih letakov, izhajala sta ilegalna lista Spartakov krik in Uni-ta.
Marca je izbruhnil dolgo pričakovani vihar; začelo je stavkati 150.000 delavcev. Stavka je zajela tudi industrijo, ki je delala za vojsko. V Genovi, Milanu, Torinu in drugih mestih je prišlo do sabotaž. Mussolini je ukazal kar najstrožje represivne ukrepe. Na dnevnem redu so bile množične aretacije, policija je ponoči vdirala v stanovanja, kljub temu stavka ni popustila in na mnogih krajih je prišlo do nepojasnjenih požarov . . . »Z vso odločnostjo bom stri defe-tiste in saboterje,« je rjul duce in grozil, da bo ukazal streljati na stavkajoče.
Toda stavka ni bila najgrenkejša kaplja pelina, ki jo je moral požreti duce. Preiskava je odkrila še vse hujše stvari: policija je omahovala in ni pokazala zahtevane odločnosti, stavki so se pridružili celo člani fašistične milice, visoki fašistični oblastniki pa so se obotavljali. Skratka, aparat, ki bi moral ob prvem alarmnem signalu delovati kot ura, ni izpolnil pričakovanj.
Drugega aprila je doživel fašizem prvi jasni poraz na notranji fronti: vlada je morala odobriti povečanje mezd. Prvič po dvajsetih letih so množice s pritiskom* izsilile od režima popuščanje.
Ko je Scorza postal sekretar stranke, je izjavil: »Poklicali so me, da bedim ob postelji umirajočega. Morda bom zadnji sekretar fašistične stranke ali celo njen grobar.« Mož je imel prav.
Teorija o prevratu
General Castellano je razlagal nadrejenemu generalu Ambrosiu svoje pripombe k strogo tajnemu načrtu »Ukrepi za aretacijo Mus-solinija in glavnih fašističnih voditeljev«. Ambrosio je na tihem preklinjal tisti 21. marec, ko se je
Britanske čete se pri Geli izkrcavajo na obale Sicilije v okviru obsežne vojaške operacije, ki je načela »mehki trebuh Hitlerjeve evropske trdnjave« in je bila hkrati neposreden povod za dogajanja v našem sestavku.
vdal Castellanovemu prigovarjanju in privolil, da teoretično obdelajo omenjeni načrt. Odtlej si namreč Castellano ni več dal miru in je v svojem kabinetu nenehno nekaj risal po zemljevidih.
»Upoštevajte pa, da ne bomo mogli ganiti s palcem, dokler ne pride namig od njegovega veličanstva,« je dejal Ambrosio nemirnemu Castellanu, ki se mu je zdel vse preveč neučakan. Ambrosio je namreč videl, da Castellano ne more in ne more dočakati tistega »dneva X«, vedel je tudi za njegove naivne poglede na vso zadevo, saj je Castellano pogosto govoril v ožjem krogu: »V bodoči vladi Grandi-Ambrosio bom prevzel zunanje ministrstvo. Podpisal bom mir z Angloameričani, potem pa si bom izbral mirno mesto veleposlanika v Londonu.«
Nihče pa ni vedel, kaj se kuha v kraljevi glavi. Suveren je sprejemal fašistične in nefašistične veljake, jih vljudno poslušal, prav tako generale, nikoli pa ni razodel svojih misli.
Zavezniki so se pripravljali na izkrcanje v Italiji, italijanske divizije pa so bile raztresene vsepovsod, na Balkanu, na Egejskih otokih, v Franciji... V Italiji (na celini) je bilo devet italijanskih divizij in dve nemški. Na Siciliji so bili dezorganizirani in demoralizirani ostanki afriške armade; Nemci 80 imeli tam divizijo Goring, Italijani pa 150.000 mož, toda samo divizija Livorno je bila kolikor toliko sposobna za boj.
Vojaki so bili besni. Hitlerju je bilo Italije malo mar. Imel jo je samo za manevrsko bojišče, Sicer pa se je požvižgal nanjo. In vendar so morali ubogati kralja, ki ni zinil besede, pa Mussolinijeve muhe, ko je hotel brez vojske in opreme spremeniti Italijo v »ne-zavzetno trdnjavo«. Besni so bili na generala fašistične milice Cal* biatija, ki je brez generalnega štaba premeščal in koncentriral svoje črne srajce, kjer se mu je zdelo,.pa na strankinega sekretarja Scorzo, ki je hotel v vsako večjo vojaško enoto uvesti fašističnega političnega komisarja.
Castellano je udaril s petami in se poslovil. Ambrosio je odprl akt.
Veliki fašistični svet zaseda. Ta najvišji politični organ italijanske države se je sestajal le redko in naj bi sklepal o najbolj usodnih odločitvah za državo in stranko. Zasedanje, ki se je 24. julija 1943 zavleklo v pozne nočne ure, je pripeljalo do Mussolinijevega padca.
General Puzoni je na Mussolini-jevo zahtevo sestavil predlog, kako izboljšati sistem v opremljanju vojske, kar naj bi omogočilo, da bi opremili nove divizije. Predlog je obsegal dve točki:
1. Vojaške hlače naj bi podaljšali do gležnjev. S tem bi preprečili obrabo gležnjakov in ovojk. 2. Vojakom naj bi dali dva para čevljev namesto enega. Če bi jih menjavali, bi jih uničili manj.
Vznejevoljen je razgrnil Časopis: v nekaj dneh sta obe strani izgubili več kot petsto tankov. Besen je odložil časopis: italijanski proizvodni načrti v vojni industriji so predvidevali, da bo italijanska industrija v najboljšem primeru v vsem letu 1943 izročila vojski 240 tankov.
Nekega junijskega dne je v kraljevem kabinetu zazvonil zvonec. Potem je vstopil vojvoda: plešast, zravnan, neoporečno oblečen, blizu šestdesetih let.
Vojvoda je bil bogat, zelo bogat. Znal je poceni kupiti in drago prodati. Naredil si je ime in premoženje, ko je bil še preprost konjeniški oficir v Veroni in adjutant maršala Badoglia.
Kralj se je odločil: hotel je končati vojno, vreči fašizem in odstraniti Mussolinija ter rešiti dinastijo. Izvedbo je prepustil vojvodi.
In vojvoda je prevzel nalogo, da odstrani Mussolinija, prav tako uradniško in ravnodušno kot nekaj let prej naročilo, naj uredi kraljeve zasebne finance, ali kot je zdaj posloval z različnimi špedicijskimi firmami in carinskimi uradi. Vojvodi je bilo ime Pietro Acquarone.
Invazija na Sicilijo
Za Pantellerio je padla tudi Lampedousa; zdaj ni nihče več dvomil o tem, da se zavezniki pripravljajo na invazijo na Sicilijo. Samo zelo močni zavezniški letalski napadi na severna italijanska mesta so begali nekatere, ki so mislili, da bo glavni zavezniški udarec vendarle namenjen škornju severno od Rima.
Tisk pa je še naprej uspaval ljudi z iluzijami; otroci so prebirali Potovanje bolhača Pipa, mladina Jekleno gospodično, gospodinje pa nakupovale Knjigo avtarkičnih receptov, v kateri so za osem lir zvedele, kako se' doma pripravlja olje, milo, kolonjska voda in vse tiste stvari, ki jih v družini ni mogoče pogrešati.
Obrambo Sicilije je prevzel general Guzzoni. Ko je prispel na Sicilijo maršal Kesselring in prevzel poveljstvo nad nemškimi četami, so se takoj začela trenja in nesporazumi.
Kesselring je trdil, da se bodo zavezniki izkrcali na zahodnih obalah otoka, ker je Eisenhovver usmeril tja največje število izvid-niških letal; Guzzoni pa je vztrajal, da je to samo slepilo in da je treba pričakovati invazijo na vzhodni strani otoka.
Kesselring je zahteval, naj z vsemi razpoložljivimi silami takoj napadejo zaveznike, kakor hitro se bodo izkrcali, in jih vržejo v morje. Guzzoni pa je hotel ohraniti manevrsko rezervo za primer, če bi se izkrcali tudi na drugih krajih.
(Nadaljevanje v naslednji številki;
Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno • Dobite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšičeva 1
NAJVIŠJA OCENA GD SAVA
KRANJ - Pred dnevi je komisija občinske gasilske zveze ocenjevala gasilsko drufttvo tovarne Sava. Savski gasilciso nastopili kar z dvema desetinama. Pomerili so se v trodelnem napadu in po prikazanih veščinah dokazali, da so kos vsak požar že v kali zatreti, 6e so le pravočasno obveščeni. Komisija, ki jih je ocenjevala, jim je dodelila pet točk, to je največ, kar se da doseči.
Na letošnjem občnem zboru so savski gasilci sprejeli obširen program nalog za leto 1977. Poudarili so tesno sodelovanje z enoto civilne zaščite in drugimi organizacijami. V svoje vrste pa želijo pridobiti tudi čim več mladih. I. Petrič
Radovna — Prelepi Vintgar si vsako leto ogleda več domaČih in tujih turistov. Letošnji obisk bo predvidoma tako velik kot lanski. — Foto: B. B.
Jesenice — Delavci SGP Sava Jesenice so pred dvema letoma na Hruftici zgradili separacijo, kjer izkoriščajo pesek, ki ga nanaša Sava Dolinka. Pesek ne zasipava več akumulacijskega jezera hidrocentrale Moste. Pri separaciji so uredili dve vodni pregradi in se zato pesek ustavlja v majhnem jezeru, iz katerega ga nato odvažajo. — Foto: B. B.
Kamping Smlednik v Dragočajni beleži letos manjši obisk gostov kot
prejšnja leta. Vzrok je v tem, da letos k nam prihaja manj tujih gostov, ki so doslej v pretežni meri obiskovali kamp. -fr
E NTRAL n. sol. o. Kranj,
Maistrov trg 11, tel. 23-764
TOZD Gostinstvo Kranj, n. sub. o.
Hoteli: Evropa Kranj, Bor in Grad Hrib Preddvor, Kazina Jezersko Restavracije: PARK Kranj, Kolodvor
Gostilne: Kalvarija, Pri Jožu, Pri Gabru, Jezerskf vrh, Ob Planšarskem jezeru, Pri smučišču, Turist, Zlato polje, Tenetiše, Tržnica
Tozd Vino, Kranj, n. sub. o., Mladinska 2
nudi gostinstvu, trgovini, delavskim restavracijam, društvom itd. vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač po konkurenčnih cenah fco kupec.
Skladišča in trgovine:
v Kranju, Mladinska 2, tel. 21336, 21321 v Škofji Loki, Poljanska 4, tel. 60324 v Tržiču, Pristava tel. 50371 na Bledu, Prešernova 68, tel. 77315 v Lescah, Alpska 47, tel. 75433
v Kranjski gori, Naselje Slavka Černeta 14, tel. 88463
Vabimo vas v naše prodajalne z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, kjer vam bomo postregli po konkurenčnih cenah.
V vse trgovine in skaldišča dostop z lastnih urejenih parkirnih prostorov, ki so rezervirane samo za naše kupce,
TOZD Delikatesa Kranj, n. sub. o., Maistrov trg 11
Karkoli boste v času svojega prazničnega nakupa želeli kupiti, vam je na izbiro v naših prodajalnah:
Delikatesa Kranj, Naklo, Hrib, Srednja vas, Šenčur, Na Klancu, Kočna in Krvavec. Mali golf v Kranju, avtomatsko kegljišče v Preddvoru in na Jezerskem.
Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik ter priporočamo obisk v naših hotelih, gostilnah, trgovinah in zabaviščih.
Bojanja vas — Okoli 25 invalidov iz Kranja in Maribora je bilo na praznovanju dneva vstaje v Bojanji vasi v Beli Krajini, v kraju, ki so ga Nemci pred 34 leti požgali, 12 ljudi postrelili, ostale pa izselili. Na svečanosti so predstavniki obeh društev položili vence na novi spomenik žrtvaM nacizma; odkril ga je znani borec iz tega kraja Niko Belopavlović. Ob tej priložnosti so predstavniki obeh društev podpisali tudi listino o pobratenju kot dokaz uspešnega sodelovanja obeh na vseh področjih zelo aktivnih društev. — M. Zivulovič
Pisma bralcev
marsikatero pikro na naš račun in na račun naše »čistoče«. Obsojajo nas po krivici, ker imamo stanovalci samo en (1) smetnjak, za ostalo pa poskrbijo someščani.
Malo pa za takšno stanje stanovalci krivimo komunalo, saj se nas, ko pobirajo smeti, dostikrat ognejo. Mogoče še vedno mislijo, da je tako kot včasih, ko so Tavčarjevi ulici rekli »ta usrana gasa« in je zato prav vseeno, če odpadkov ne poberejo. Stanovalci naredimo vse kar moremo, tudi odvoz smeti plačamo, vsega pa le ne moremo sami.
Stanovalci Tavčarjeve 4 Kranj
Uspelo gasilsko slavje v Žabnici
Še niso tako daleč časi, ko so se objestni mestni pridaniči posmihali podeželskemu gasilstvu, praporom,
Narodni plesi
ŽIVIJO
Lesce — V okviru kulturno prosvetnega društva Veriga že 5 let uspešno deluje tudi folklorna skupina. Zdaj ima že 16 parov, ki vadijo vsak teden dvakrat pod vodstvom Staneta Ambrožiča iz Gorij in Joži Bodlaj iz Tržiča. Za seboj imajo Le-ščani že prek 250 javnih nastopov. Tako so na primer sodelovali na festivalu folklornih skupin v Brusu, v Beltincih in drugod.
Pred kratkim pa so se predstavili tudi blejskim domačinom in gostom na tradicionalnem srečanju folklornih skupin, na katerem sta sodelovali že tretjič skupini Lenti iz Madžarske in Beltinci iz Prekmurja, mladi Korošci iz Globasnice pa so bili tokrat prvič gostje KPD Veriga in turističnega društva Bled, ki srečanje prirejata vsako drugo leto.
Pri KPD Veriga razmišljajo, da bi v prihodnje srečanje folklornih skupin organizirali v okviru Slovenskih železarn, tako da bi bilo vsako leto v drugem železarskem mestu.
H. J.
paradam, blagoslavljanju brizgaln, diplomam, veselicam, uniformam, odlikovanjem, svetlim šlemom in pihalnim godbam.
Zdaj teh časov ni več, zdaj že vsi (ko prepadov med mesti in podeželjem ni več) spoznamo v gasilstvu staro plemenito tradicijo. Ne le varovanje imetja pred požari, pač pa tudi vsakršna pomoč sovaščanom, gojenje tovarištva, nesebičnosti, smisla za strumnost — skratka: gasilstvo je danes pomemben člen vseljudske samoobrambe.
V podeželskem gasilstvu gotovo ne smemo več gledati nekake vaške romantike — gasilstvo je vedno bolj nuja, del občutja varnosti, osrednja organizacija, ki res demokratično druži vse sloje. Biti zaslužen, po-žrtvovaln gasilec — se pravi, biti človek, zavesten člen vaške soseske, ki ne misli le nase, pač pa želi pomagati, ko zasliši klic »Na pomoč!«
Druga stvar, ki mi je prišla v misel na nedeljskem slavju v Žabnici: lepota slovenskih narodnih (zdaj rečemo: ljudskih) noš prihaja le še redkokdaj do veljave: kmečke ohceti ni več, Kamniku tudi ne uspe, da bi spet zaživeli dnevi narodnih noš. In tako se skupine, napravljene v staro, častitljivo nošo pojavljajo le še kdaj pa kdaj. To pot, ob gasilskem slavju, ki so mu dali barvit čar, lepoto, ki izumira...  No, k  sreči, gasilska
slavja bodo še. In tudi dekleta, žene, fantje in možje se bodo še radi pokazali. Saj je malo noš, ki bi bile tako žensko zale in krepko možate, kot so slovenske!
Slavje v Žabnici je potekalo kar dva dneva, 16. in 17. julija. V tem okviru je bil odprt prenovljen gasilski dom in odkrita spominska plošča zaslužnemu gasilskemu delavcu Ivanu Ćemažarju. Po njem se poslej imenuje tudi gasilski dom v Žabnici.
Temeljito poročilo o 70-letni tradiciji in delu gasilskega društva v Žabnici je podal predsednik Franc Kuralt, spodbudne besede v imenu krajevne skupnosti pa je spregovoril Janez Šifrer. — Pokrovitelj slavja, ki je bilo združeno z nabavo nove motorne brizgalne, je bila zavarovalna skupnost Triglav, botra pa sta ji bila domačina Janez Eržen in Milena Ribnikar.
Slavje so popestrili še pevci in mladi recitatorji, predstavljeni so bili novi podčastniki, veterani pa so dobili častna priznanja in diplome.
Kako tovariška je gasilska organizacija, priča sodelovanje gasilcev iz najrazličnejših krajev. Zabniške prireditve so se udeležila gasilska zastopstva iz Hotavelj, Luž, Vele-sovega, Stražišča, Bitenj, Dobrunj, Škofje Loke in Kranja. ,
Veliko se je že pisalo in govorilo o čistoči in redu v našem mestu, vendar besede kaj malo zaležejo. Stanujem v Kranju, v Tavčarjevi ulici 4. Stanovalci te hiše dobimo vsak dan večje kupe smeti pred vrati. Morda naši bližnji in daljni sosedje menijo, da se bo naša hiša podrla in zato tako pridno prinašajo vse vrste odpadkov, gradbeni material, škatle in podobno. Z eno besedo, vse, kar komu pride pod roke in kar je v njihovih hišah odveč. In prav nič ni čudno, če mimoidoči izrečejo
sojkl umro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov zo.sub.o.
« ,oO
objavlja licitacijo
naslednjih osnovnih sredstev
1. osebni avto ZASTAVA 101
letnik 1976;
2. osebni avto ZASTAVA 101
letnik 1974
avtomobila sta karambolirana;
3. univerzalni mizarski rezkalni stroj, firme VEB - KNOHOMA VVERKE, odlično ohranjen;
4. 83 raznih elektromotorjev, rabljenih
5. 3 batne črpalke, VVeise, 1. izd. 1929,1936,1968
6. transformator firme Elektrovverk — Hannover, 250 kVa
7. 2 stožčasta servizorja za podajanje vložkov firme KRUPP
O snovna sredstva si lahko interesenti ogledajo v podjetju na dan licitacije, ki bo 16. avgusta 1977, ob 10. uri v obratu IV - na Savski cesti za družbeni sektor in ob 11. uri za privatni sektor.
Kemična tovarna
Exoterm Kranj
Struževo 66
objavlja na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja prosto delovno mesto
vodje pomožnih obratov
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
šolska izobrazba: visoka izobrazba strojne smeri 5 let delovnih izkušenj
Prošnje sprejema splošni oddelek Kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, do vključno 10. avgusta 1977.
mali oglasi • mali oglasi
Male oglase bomo odslej sprejemali v uradnih urah in sicer vsak dan, razen ob sobotah, od 8. do 13. ure, ob sredah pa od 8. do 16.30 ure.
prodam
Prodam KRAVO s teletom ali brez in BIKCA za rejo ali zakol. Koselj Jože, Doslovce 21, Žirovnica
4992
Prodam skoraj nov gumijast ĆOLN z motorjem Tomos 4 in avto-prikolico s cerado. Dolenc, Srednja vas n. h., Poljane nad Škofjo Loko
4993
Prodam PRAŠIČKE 7 tednov stare. Selo 27, Bled 4994
Prodam 5 TRAVERZ dolžine 4,80 m, »kimpež« na gumi kolesa in nekaj macesnovih desk 20 mm. Šte-fanja gora 11, Cerklje 4995
Prodam štiri leta staro OSLICO z vprego in vozom. Zalog 83, Cerklje
4996
Prodam KRAVO osem mesecev brejo in sto punt. Poženik 20, Cerklje 4997
Prodam semensko REPO. Plevel, Velesovo 9, Cerklje 4998
Prodam več mesnatih PRAŠIČEV 100 kg težkih. Primerni za zakol ali nadaljnjo rejo. Stanonik Jurij, Log 9,Šk. Loka ' 4999
Prodam klavirsko HARMONIKO znamke Hohner 72 basov ali zamenjam za navadno. Srednja Bela 36, Preddvor 5000
Prodam polsuhe borove PLOHE 5 cm. Čirče 22, Kranj 5001
Prodam POSTELJO in trodelno OMARO. Kolmanko, Jenkova 10, Kranj 5002
Prodam semensko REPO. Kokalj, Partizanska 46, Kranj 5003
Prodam drobni novi KROMPIR, ječmen in ajdo. Prebačevo 27, Kranj
5004
Ugodno prodam trofazni cirkular, kasetni magnetofon MINIMA 12 in nov žepni računalnik TI 30. Naslov v oglasnem oddelku 5005
Prodam dolgo belo italijansko poročno OBLEKO. Informacije Kranj tel. 22-730 5006
Prodam PUNTE. Zupančič, Begunjska 9, K ranj 5007
Prodam gradbeno BARAKO. Ul. Tatjane Odrove 5, Kranj 5008
Prodam KRAVO s teletom in iz-ruvač za krompir. K ne Franc, Cerkljanska Dobrava 5 5009
Prodam novo MIZO za ping-pong. Ogris, Trojarjeva 9, Kranj, telefon 23-928. 5010
Prodam KOBILO ali menjam za konja ali goved. Virmaše 42, Škofja Loka 5011
Pradam dobro ohranjeno klavirsko HARMONIKO Hohner-Melodi-ja-Lucia II. 80-basna in 8 registrov. Kenda Franc, Zg. Duplje 7 5012
Prodam dva tridelna žimnata MODROCA. Tel. 21-684. 5013
Prodam ŠOTOR za štiri osebe s kompletno opremo za kampiranje. Gorenjesavska 56, Kranj 5014
Prodam AVTORADIO z magnetofonom »Blaupunkt«, 3500 din in KINOKAMERO »Chinon« 2000 din. Kadunc, Šenčur, Štefetova 36, telefon 41-027 popoldan 5015
Prodam mlado KRAVO s teletom ali po izbiri. Predoslje 1 5016
Prodam sejani PESEK za zidavo. Balanč, Cepulje 7, Kranj 5017
Prodam KRAVO simentalko po izbiri. Kalan, Poljšica 41, Podnart
5018
Prodam težko KRAVO tik pred telitvijo. Voklo 33 5019
Prodam dva čistokrvna nemška kratkodlaka PTIĆARJA z rodovnikom. Stankovič, Prešernova 12, Kranj 5020
Prodam 2 leti staro jalovo TELI-CO. Nasovče 10, Komenda 5021
Prodam nov trifazni dvotarifni ŠTEVEC, nov električni RADIATOR, rabljen električni kuhalnik na tri plošče ter števčno ploščo. Dorfar-je 36, Zabnica 5022
Prodam GAJBICE za krompir po ugodni ceni. Tupaliče 59 5023
Prodam strešno OPEKO špičak 600 kosov in rabljen moped. Korenjak Nace, Britof 193. 5024
Poceni prodam KUHINJSKO OPREMO. Naslov v oglasnem oddelku 5025
Isdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moie Ptjadeja 1. Stavek: GP Gorenjaki tisk Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 3. — Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 28-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-o glasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, osna sa 1 številko S dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 411-1/78.
kupim
Kupim smrekov rezan LES, debeline  10 cm. Ponudbe pod »10 cm«
5026
Kupim do šest tednov starega BIKCA simentalca. Gabrijel, Zg. Dobrava 33, Kamna gorica 5027
Kupim rabljen HLADILNIK, telefon 23-888 5028
Kupim rabljena garažna VRATA. Naslov v oglasnem oddelku 5029
Kupim MEŠALEC, trofazni števec, električno omarico, deske, pun-te, samokolnico in drago. Kresovič, Šorlijeva 5, Kranj 5030
vozila
Poceni prodam SPAČKA, starejši letnik, v voznem stanju, neregistriran ter NSU 1000 po delih. Lesce, Alpska 57, tel. 74-130 4950
Ugodno prodam FIAT 850 SPORT, letnik 1970. Informacije po tel. 50-014 4951
Prodam zadnji del KAROSERIJE za MINI 1000 in menjalnik za ZASTAVO 1300. Ogris Andrej, Trojarjeva 9, Kranj, tel. 23-928 4958
Poceni prodam ZASTAVO 1300. Ogled v soboto in nedeljo. Grosova 21,Kokrica 4984
Prodam osebni avto NSU PRINZ 1200, letnik 1969. Ogled popoldan. Novak, St. Bokala 8, Jesenice 5031
Kupim avto ZASTAVA 750 novejši letnik. Močnik, Stiska vas 6, Cerklje 5032
Prodam JAWO 350, športno preurejeno, zaradi odhoda k vojakom. Selo 27, Bled 5033
Ugodno prodam FIAT 1100, letnik 1960 ter razne rezervne dele. Potočnik, Binkelj 22, Škofja Loka 5034
Delavski svet
TOZD ZD TržiO
razpisuje
prosto delovno mesto
zobotehnika
Pogoji za zasedbo delovnega mesta so:
— srednja šola za zoboteh-nike
— 1 leto delovnih izkušenj
— opravljen strokovni izpit
Prijave z dokazili je treba poslati v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD ZD Tržič, Blejska c. 10.
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963 v voznem stanju. Sp. Brnik 4, Cerklje 5035
Prodam R 4, letnik 1969, v voznem stanju in registriran. Koželj, Cerklje št. 35 5036
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969 po delih in suhe BUTARE. Ambrož 1, Cerklje 5037
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969 registriran do aprila 1978. Poženik 24, Cerklje 5038
Prodam FIAT 850 special, po generalni, registriran do julija 1978. Tavčar, Zali log 19, Železniki 5039
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973 in FIAT 1100, letnik 1963, ter kasetni MAGNETOFON s tranzistorjem. Fojkar, Ožbolt 6, Šk. Loka
5040
Prodam nov FIAT 126 P. Križnar Peter, Sv. Duh 93, Škofja Loka   5041
Prodam FIAT 1300 po delih ali celega. Motor 28000. Frelih, Davča 38, Železniki 5042
Prodam RENAULT K) po delih. Tičar Franci, Preddvor 65 5043
Prodam ZASTAVO 750. Ogled pri Kožej Andrej, Zapuže 14 b 5044
Ugodno prodam FIAT 850 neregistriran, ali po delih. Sp. Brnik 20, Burgar 5045
Prodam CIMOS GS 1220 Berline, odlično ohranjen. Cena po dogovoru. Kranj, Tomšičeva 36, Kozinc, ali tel. 26-386 od 20. ure dalje 5046
Prodam VVV kombi (kasoner) v odličnem stanju. Lahovče 66, Cerklje, tel. 42-075 5047
Prodam WV kombi, letnik 1968. Škarabot Jože, Titov trg 6, Šk. Loka
Prodam TRAKTOR porsce s ko silnico. Sr. vas 21, Šenčur
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Prebačevo 58 5049
Prodam osebni avto FIAT 125, registriran februar 1978 in ŠKODO 1000 MB, registrirano do maja 1978. Mežek Miro, Loka 55, Tržič 5050
Prodam avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1972 in 1964 in novo vezano okno z roleto Glin Nazarje 210 X 170. Tenetiše 23, Golnik 5051
Ugodno prodam spredaj karambo-lirano karoserijo ZASTAVA 101. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Znidar, Utik 18, 61217 Vodice nad Ljubljano 5052
Prodam ZASTAVO 750, v voznem stanju. Ribno.91      ...      . 5053
Ugodno prodam FIAT 1300, dobro ohranjen. Albin Rutar, Boh. Bela, nova hiša pri žel. postaji
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Planina, tel. 26-750 5054
Prodam FIAT 850, registriran do 15. marca 1978, ali zamenjam za gradbeni kredit. Luže 6, Šenčur 5055
Prodam avto ZASTAVA 750, dobro ohranjen, v voznem stanju in moped. Marčan, Struževo 39, Kranj
5056
Prodam CAMP PRIKOLICO Adria 305 z baldahinom. Alpska 66, Lesce 5057
Prodam avtomobilski prikolici; ena za prevoz živine, druga pa lažja, po ugodni ceni. Mlinaric Jože, Železniška 1, Lesce 5058
Prodam ZASTAVO 750, Kokra 41 \ 5059
Prodam DYANO 6, letnik 1970. Gaber Stane, Za žago 1, Bled 5060
Ugodno prodam nov MOTOR OMZ 150. Ficko Jože, Alpska 94, Lesce 5061
Prodam VVV 1300, letnik 1966. Jezerska c. 60 c 5062
stanovanja
Dam opremljeno SOBO upokojeni učiteljici ali učitelju za pomoč pri učenju prvega razreda. Naslov v oglasnem oddelku 5063
Prostore primerne za pisarne v izmeri 70 kv. m v I. nadstropju oddam. Ponudbe pod »Center Kranja« 5064
Dvosobno STANOVANJE se odda mladima zakoncema, ki bi bila pripravljena v zameno pomagati pri sušenju sena. Okolica Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku 5065
Prodam starejše dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku 5066
V Gorenji vasi — pri šoli nad Škofjo Loko prodam zazidljivo PARCELO. Čadež, Predmost 10, Poljane 5067
V centru Kranja ugodno prodam ali dam v najem proti posojilu 100.000 din starejše dvosobno STANOVANJE. Informacije od 6. do 12. ure. Čadež, Kranj, Prešernova 13
5068
Kupim eno- ali dvosobno STANOVANJE v Kranju, ali predplačam za eno ali več let v naprej. Naslov v oglasnem oddelku 5069
Oddam opremljeno pol kletno SOBO ženski osebi. Smledniška 35, Kranj 5070
Dvosobno STANOVANJE y Šor-lijevi ulici zamenjam za manjšega. Naslov v oglasnem oddelku 5071
V Kranju v starejši hiši prodam komfortno trosobno STANOVANJE, garaža, vrt. Ponudbe oddati pod »30 starih milijonov« 5072
V Zireh vzamem v najem eno- ali dvosobno STANOVANJE. Ponudbe oddati pod »Doba 5 let« 5073
Zamenjam   komfortno trosobno STANOVANJE   na   Jesenicah za dvosobnega komfortnega v Radovljici, Kranju ali Škofji Loki. Ponud-*be oddati pod »Lep dom« 5074
posesti
Prodam stanovanjsko HIŠO in tudi nekaj zemlje. Ponudbe oddati pod »Blizu ceste« 5075
Prodam PARCELO z dograjeno I. fazo v Stražišču. Tel. 064 61-021
Kupim zazidljivo parcelo na področju Visoko, Tupaliče, Preddvor, Zg., Sp. in Sr. Bela ter Bašelj. Javite se na tel. št. 061-343-300 vsak dan po 19. uri 5077
Prodam POSLOPJE - pritličje, klet, garaža primerna za nadzidavo stanovanja. Voda in elektrika v kleti in garaži. Okrog poslopja 400 m sadnega vrta. Cena ugodna. Bukovec Kristina, Breg 16, Žirovnica 5078
zaposlitve
Rabim KUHARICO za avgust. Ponudbe pod » 7000 Gorenjska« 5079
V delovno razmerje sprejmem KV ali VK elektroinstalaterja ali elek-tromonterja. Ponudbe pošljite pod »Elektroinstalater« 5080
Pomočnika in vajenca sprejmem. Kleparstvo. Šifrer, Cesta talcev 2, Škofja Loka 5081
Zaradi velikega povpraševanja po naših izdelkih in naših premajhnih lastnih kapacitet iščemo KOOPERANTE. Delo je lahko in čisto. Vse zainteresirane vabimo k sodelovanju. Avbelj, Kajuhova 23, Bled 5082
najdeno
Na Cesti Kokrškega odreda sem našla vsoto DENARJA. Naslov v oglasnem oddelku 5083
izgubljeno
Velik črn mešanec MURI se je izgubil 21. 7. 1977. Sporočite prosim proti nagradi na tel. 22-245 ali 061-58-988
obvestila
EKSPRES   ČIŠČENJE itisona,
tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan 4536
FRIZERSKI SALON PUNKA, Ana Horvat, Vodopivčeva 13, Kranj obvešča cenjene stranke, da bo frizerski salon ZAPRT od 25.7. do 6. 8. 1977 zaradi kolektivnega dopusta. Se priporoča Ana Horvat 4981
Cenjene stranke obveščam, da bo mesnica do 25. avgusta ZAPRTA zaradi zidarskih in pleskarskih del v delavnici. Se priporočam: MESARIJA — Mlinaric Jože, Železniška 1, Lesce 5084
Obveščamo vse odjemalce, da bo pekarija v Šenčurju zaradi dopusta zaprta od 1. 8. 1977 do 21. 8. 1977. Kruh se bo dobil v trgovini Živila Šenčur
dežurni veterinarji
od 29. julija do 5. avgusta:
Teran Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 in 21-798 za občino Kranj;
Pipp Andrej, dipl. vet., škofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka;
Vidic Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9, tel. 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice.
Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.
Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno.
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
\
MARIJE JUVAN
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje. Hvala častitima duhovnikoma za pogrebni obred ter pevcem za izpete žalostinke.
Žalujoči: mož, sinovi z družinami, sestra in brat.
Kranj, Beograd, Bled, 25. julija 1977
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi hčerke in sestre
Jeli Poznič
por. Opara
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, vsem, ki so darovali cvetje in vsem, ki so izrekli sožalje. Enako se zahvaljujem sodelavcem računskega centra Iskra Kranj, pevcem za pesmi v slovo in č. g. župniku za lep obred, najiskrenejše zahvale dr. Potočnik Stanetu
za njegovo dolgoletno skrb.
Žalujoči: mama in ata ter brat Lado z družino
Zg. Bitnje, Gorenja Sava, 20. julija 1977
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega in ljubljenega moža in očeta, dedka, brata, strica in svaka
Tomaža Klinarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, poklonjene vence, cvetje in denarno pomoč. Iskrena hvala vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju nevrološke klinike v Ljubljani in vsem tistim, ki so ga za časa bolezni obiskali. Posebno zahvalo smo dolžni gasilskemu društvu Planina pod Golico, sosednjim gasilskim društvom in sodelavcem za častno spremstvo, pevskemu zboru in godbi na pihala iz Hrušice za žalostinke, vsem govornikom za poslovilne besede in g. župniku za opravljeni obred.
Najlepša hvala vsem organizacijam za nesebično pomoč in še vsem tistim, ki tu niso omenjeni, pa so
kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinova Branko z družino in Zvone, sestre, bratje in ostalo sorodstvo
Planina pod Golico, 13. julija 1977
Kranj — Cestno podjetje Kranj je pred dnevi dokončno uredilo križišče »pri Jaku« na Primskovem, v katerem se stekajo ceste iz smeri Vodovodni stolp, Klanec, Jezersko in Kamnik. Cestišče je razširjeno tako, da so na vseh cestah urejeni posebni pasovi za zavijanje na levo. Z novimi prometnimi znaki in oznakami je določeno, da je cesta proti Kamniku in letališču prednostna. Na to naj bi bili zlasti pozorni vozniki, ki vozijo v Kranj z jezerske smeri ali obratno, saj so imeli doslej prednost. Proti Kranju imajo znak »stop«, ko se vračajo, pa morajo upoštevati pravila, ki veljajo pri zavijanju v levo. Urejanje križišča je veljalo 1 milijon 800 tisoč dinarjev, zagotovila pa jih je republiška skupnost za ceste. — Foto: M. Sosič
nesreče
PADEL Z MOTORJEM
Železniki — Preteklo sredo, 20. julija, se je malo po 20. uri pripetila v Studenem prometna nesreča. Voznik motornega kolesa Gabrijel Magušar, roj. 1928, iz Rudnega je peljal od Selc proti Železnikom. V Studenem se je zaletel v varovalni steber pri hiši št. 11, padel na cesto in nezavesten obležal. Zdravi se v kliničnem centru v Ljubljani.
PEŠEC PRED AVTO
Jesenice — Stanislav Žnidar z Jesenic je v nedeljo, 24. julija, zvečer, peljal od Koroške Bele proti železniški postaji na Jesenicah. Na Cesti železarjev mu je nenadoma stopil pred avto Peter Ivanuš iz Gaberij pri Novem msetu. Žnidar je pešca prepozno opazil, da bi lahko preprečil nesrečo. Pešca je zadel, da ga je vrglo na vetrobransko steklo in čez avto na cesto. Zaradi hudih ran so pešca odpeljali v jeseniško bolnišnico.
AVTO PRETRGALO, SOPOTNIKI V POTOKU
Boh. Bistrica — V nedeljo, 24. julija, ob pol šestih zjutraj, se je v Bohinjski Bistrici pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. V nesreči so se trije hudo ranili.
VALILNICA NAKLO
razprodaja 12 tednov stare jarkice
v sredo, 27. julija, od 8. do 15. ure v vzrejališču Podbrezje.
Cena: 45 din
GKZ TZE Naklo
Arh Edvard, roj. 1952, iz Fužine, je peljal po Jelovški cesti proti središču Bohinjske Bistrice. Zaradi prevelike hitrosti ni mogel zvoziti levega ostrega ovinka in je s sredino desne strani tako silovito trčil v mostni steber, da je avto pretrgalo na dva dela. Sopotnika Stanislava Kozjaka, roj. 1947, iz Bohinjske Bistrice in Srečka Stareta, roj. 1951, prav tako iz Bohinjske Bistrice, je ob tem vrglo v strugo potoka Belca, ki je globoka 5,30 metra. Voznik pa je ostal ujet v pločevini. Vsi trije so dobili hude rane in se zdravijo v jeseniški bolnišnici. V vozilu so bili varnostni pasovi, vendar ni bil nihče pripet.
OKVARA NA AVTU
Sred. Bitnje — V sredo, 20. julija, popoldne se je na regionalni cesti med Škofjo Loko in Kranjem v Sred. Bitnjah pripetila prometna nezgoda, ker je med vožnjo počila dotrajana spojka krmilnega mehanizma na osebnem avtomobilu.
Rafael Kavčič (roj. 1940) iz Dražgoš je peljal proti Kranju, ko je nenadoma med vožnjo začelo njegov avtomobil vleči v levo: zasukal je volan v desno, vendar brez uspeha. Avtomobil je potegnilo v levo s ceste, kjer je vozil po sadovnjaku in nato trčil v drevo in še v kup kamenja ter nato obstal prevrnjen na bok. Voznik je bil v nesreči le lažje ranjen, sin na zadnjem sedežu — 6 letni Vilko pa jo je odnesel brez praske. Škode na avto avtomobilu je za 18.000 din. Po pregledu avtomobila so ugotovili, da je počila rjasta in dotrajana spojka kratkega in dolgega končnika, tako da je bilo levo kolo povsem ločeno od krmilnega mehanizma. l B
FOTO STUDIO MAJHENIČ DOMŽALE
obvešča svoje cenjene stranke, da je atelje zaradi letnega dopusta ZAPRT od 25. julija do 14. avgusta.
Utonil v Blejskem jezeru
V nedeljo, 24. julija, so Danilo Munda star 19 let, ter njegova prijatelja Alojz Kamenšek in Veldin, prišli na izlet na Bled. V hotelu Toplice so si najeli čoln in odveslali po jezeru. Ko so se hoteli zamenjati pri veslih, se je čoln prevrnil. Ker nihče od njih ni znal plavati, so se začeli loviti za čoln. Veldin in Kamenšek sta se ga prijela, Munda pa je utonil. Doma so bili iz Zagorja pri Ormožu. L. B.
Cvetoča burja za slovo
Zadnje ure reševalne akcije ob strahotni gorski nesreči v stenah Triglava - Šopki burje za zadnje planinsko slovo
Vrata — Minulo soboto popoldne je legla smrtna senca nad dolino Vrat. Vsakokrat, ko je priletel iz triglavskih sten reševalni helikopter, so številni obiskovalci, planinci in alpinisti Vrat onemeli. Ko je odložil četrtega ponesrečenega planinca, so se razšli, kajti postajalo je hladno, mrzlo, moreče ...
Ob treh popoldne smo ob moj-stranškem alpinistu Delavcu, ki lovi zvezo s štirinajstimi reševalci gori v steni in na ledeniku, vsi tihi. Po dneh iskanja, najprej domačih, ki jih zaskrbi predolga odsotnost Janeza, Stanka in Franja, so reševalci ves petek na nogah. Domači vedo povedati le to, da so šli nekam v »nemško reber«, niso pa vzpona v knjigo vpisali. V Vratih stoji osamljena »simca«, torej so nekje v tej steni morda še živi na dolgi »nemški poti«, kot se srednje težavna smer njihovega vzpona imenuje. Naslednji dan, v" soboto dopoldne, dva mlada moj-stranška reševalca blizu male črne stene opazita sled in vseh ostalih dvanajst mojstranških reševalcev se napoti v to smer. Čeprav je Janez Volč smer že preplezal, trikrat ali štirikrat, je v težavnem zadnjem delu zdaj omahnil... Reševalci sporočajo, ni več pomoči, mrtvi so...
TVEGANO ČEZ CESTO - Vaške ceste in ulice skrivajo številne pasti, ki se jim udeleženci v prometu pogosto težko izognejo. Takle nepregleden ovinek je na Zasavski cesti na Orehku. Deklica, ki zavija v levo, ne ve, kaj ji prihaja nasproti. Mar bi postavitev ogledala, ki bi bil tu res nujno potreben, predstavljala prevelik strošek? — Foto: H. Jelovčan
Smrt kosi v gorah
• V nedeljo, 17. julija, popoldne se je v severni steni Triglava, v kraju, ki ga imenujejo Sfinga, smrtno ponesrečil Franc Bergant, roj. 1953, iz Ljubljane. Pokojni in sople-zalec Marks Trop, roj. 1950, iz Ljubljane, sta plezala v smeri Kunaver-Drašler. Bergant je plezal prvi in je iz nepojasnjenega vzroka omahnil, padel na polico*pod soplezalcem in se ubil.
• Naslednji dan, 18. julija, sta se pripetili dve lažji nesreči. Zjutraj sta se nemška turista Chisto Rechmann in njegova žena, ki letujeta na Bledu, napotila na izlet v gore brez potrebne opreme in primerne obleke. Odšla sta proti Zgornji Krmi in, ko sta se vračala, je možu spodrsnilo in je drsel približno 100 metrov v globino. Žena mu ni mogla pomagati. Na srečo je takrat prišel mimo Stanislav Ambrožih iz Zasipa pri Bledu. Pomagal je ponesrečencu nazaj na pot in ga spravil v dolino do zdravnika, ki je ugotovil več ran po telesu in zlom reber.
• V steni Prisanka sta plezala Edin Alikafič, roj. 1950, in Milenko Vrhovac iz Zagreba. S stene je priletel kamen in padel Vrhovacu na glavo. Planinec se je tega tako ustrašil, da je omahnil in zdrsnil 5 metrov globoko, vendar ga je soplezalec ujel na vrv. Pri padcu si je Vrhovec zlomil nogo pod kolenom. V dolino so ga prepeljali gorski reševalci.
• V torek, 19. julija, so se. Inte-har Stanko, star 23' let, Franc Mulec, star prav toliko in Janez Voljč, 43, odpravili na Triglav. Verjetno so se še istega dne smrtno ponesrečili, ko so plezali po takoimenovani »dolgi nemški smeri«. Najbrž je prišlo do nesreče, ker je Voljču, ki je bil prvi v navezi, spodrsnilo in je potegnil soplesalca za seboj. V dolino so jih prepeljali po večdnevni reševalni akciji mojstranških reševalcev in to v soboto, 23. julija.
• V sredo, 20. julija, se je laže ponesrečila avstrijska državljanka Romana Schra-mel, roj. 1941. Odšla je iz doline Vrat proti Triglavu. Rešili so jo s helikopterjem in prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili potrgane kite v kolenu.
• Po več kot štirinajstih dneh so v soboto našli tudi truplo Štefana Jelarja, roj. 1952, iz Brnika, ki se je ponesrečil 4. julija. Ležal je približno 60 metrov pod potjo in je bil delno pokrit s snegom. Po ugotovitvah zdravnika je smrt nastopila zaradi podhladitve.
L. B.
Nekaj minut pred četrto uro popoldne prvič prileti helikopter, a ne odloži nobenega od treh ponesrečenih. Prinaša četrto žrtev triglavskih sten, leti iz Krme. Mučna groza se stopnjuje, mojstranški planinci v Vratih so danes nabrali že četrti Šopek rdeče cvetoče planinske burje za zadnje slovo ...
Tam gor na ledeniku so reševalci ponesrečene že prinesli iz sten do kraja, kjer pristaja helikopter. Ta se venomer, dve uri in pol dviguje in spušča, brez prestanka, brez napak, izkušeno izbira pravo smer, izogibajoč se vsem nevarnostim. V vsakomur izmed nas, tu doli, pod navpičnimi stenami Triglava, zakritimi s hladno senco kopastih oblakov, tli brezupno upanje, da vendarle ne prinaša spet in spet nove smrti... A že drugič je enako in tretjič in četrtič, ob pristajalni stezi so obležala štiri trupla.
»Okoli sto metrov ali še manj so leteli, na stene ... Ena čelada je bila, daleč daleč dol, videl sem jo ... Tu, tu je nahrbtnik, tega smo našli...,« so redkobesedni mojstranški reševalci, utrujeni, preznojeni, mrki. Ure in ure so reševali v tisti steni smrti, v črni steni, kljubujoč vsem nevarnostim, zagrizenopožrtvo-valno, brez najmanjše pomisli na oddih. Starejši in mlajši, vseh štirinajst alpinistov in reševalcev iz Mojstrane, ki so na svojih alpinističnih vzponih kot veverice, pri reševalnih akcijah pa polni srčnosti, neustav-ljivosti in poguma ter skrajne požrtvovalnosti. Vedno in zmeraj nepremagljivi junaki sten in previsov,
Vrata — Pilot helikopterja Drago
Hanželj je minulo soboto prepeljal v dolino Vrat vse štiri smrtno ponesrečene planince...
ki z vsemi pastmi smrtno nevarno kljubujejo reševalcem še bolj kot vsem tistim, ki so jih že pahnili v smrt.
V dolini Vrat je ob šesti uri zadnjič pristal helikopter, spretni in utrujeni pilot si je otrl znojno čelo. Mojstranški reševalci so še zadnjič dvignili štiri mrtve, jih položili v avtomobil, z velikimi šopki rdeče cvetoče burje izpod Triglava za zadnji planinski pozdrav, za zadnje težko slovo od gora ... D. S.
SOZD
alpetour
Škofja Loka
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
DO Creina Kranj, DS skupnih služb Kranj:
1. uvozno izvozni referent
2. knjigovodja osnovnih sredstev
3. delavec v skladišču — 2 delavca
Pogoj za zasedbo: * Pod 1.:
Dokončana srednja šola in 3 leta prakse na enakem ali podobnem delovnemu mestu, zunanje trgovinska registracija in vsaj pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Poskusno delo 60 dni.
Pod 2.:
Dokončana ekonomska srednja šola — lahko brez prakse. Poskusno delo 60 dni.
Pod 3.:
NK delavec in odslužen vojaški rok. Poskusno delo 30 dni.
TOZD Servis osebnih vozil in mehanizacije Kranj:
1. zaščito valeč dinitrol
2. pralec
Pogoj za zasedbo: Pod 1. in 2.:
NK delavec z enoletno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu. Poskusno delo 30 dni.
Posebni pogoj:
Odslužen vojaški rok in vozniško dovoljenje B kategorije.
Delo na vseh delovnih mestih se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe z dokazili sprejema SOZD Alpetour Škofja Loka — kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5 — 7 dni po objavi.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil v 55. letu naš dobri mož, oči, dedek
brat in stric
IVAN KRMELJ
šofer
Od našega najdražjega se bomo poslovili v sredo, 27. 7. 1977, ob 17. uri na kranjskem pokopališču. Do pogreba leži v mrliški vežici v Kranju.
Žalujoči:   žena   Milka,   hčerka   Milica   z  možem Janezom, hčerka Jana z možem Tomažem, vnukinji Klavdija in Barbara ter brat Franc z ženo Milko
Kranj, 25. julija 1977
II. zvezna vaterpolska liga
Odlična igra v gosteh in nove točke
S priprav beograjskega Partizana
KRANJ — Domači vaterpolski drugo-Ugai Triglav se je povsem uspešno vrnil • prvih dveh gostovanj v Kikindi in Beo-fradu. Na obeh srečanjih je zadel v črno, '•j so brez težav osvojili vse moine štiri točke. Bojazen o neuspehu na tem gostovanju je torej odpadla.
STUDENT: TRIGLAV 9:18 BEOGRAD - II. ZVL Student: Triglav 8:18 (1:2, 5:2, 1:7, 2:7), kapaliiče na Taš-■najdanu, sodnika Prvan (Split), Janek (Santa).
Student: Lasković, Musič, Arnautovič 1, Raičkovič, Rankovič, Aleksić 4, Malba&č 1, Konjevid 1, Pavlovič, Jakšić 1,1.
Triglav: Rebolj, Kuhar 2, Vukanac 2, Ča-lič 2, Svare 2, Strgar 2, Velikanje 2, Z. Mala-vaSč 1, Nadižar 5, M. Malavašič, Vidic.
Vse je kazalo na gladko zmago, toda v drugi četrtini so domačini zagospodarili v bazenu. To ni zmedlo triglavanov, zaigrali so tako kot znajo in brez težav dosegali zadetke. Ko sta pa v tretji četrtini zaradi pregrobe igre iz vode morala Raičkovič in Aleksić*, izključena sta bila brez pravice zamenjave, o zmagi ni bilo več vprašanja. Le-tej je botrovala izredno disciplinirana igra Triglava, saj niso hoteli nasesti RTobim provokacijam beograjskih študentov.
2AK: TRIGLAV 7:12 KIKINDA - n. ZVL ŽAK : Triglav 7:12
iS:S, 1:2, 1:5, 2:2), letni bazen, sodnika toaač, Brajevič (oba Herceg Novi).
Najkvalitetnej še plavalno prvenstvo doslej
KRANJ — Letni bazen bo konec tedna—od petka pa do nedelje — prizorišče enega najkvalitetnejših jugoslovanskih plavalnih tekmovanj v letošnji letni plavalni sezoni. V njem se namreč bodo najboljši jugoslovanski plavalci borili za letošnje državne članske posamične naslove, petindvajset naših plavalnih kolektivov pa še za moštveni naslov. Torej se v teh treh dneh obetajo zagrizeni boji za vsako stotinko sekunde in za vsako tako zaželeno točko, ki prinaša tudi ekipi dokaj velik zalogaj za moštveni naslov.
Vse to in še marsikaj zanimivega smo slišali na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili organizatorji tega prvenstva PK Triglav. In zakaj so se pri Triglavu po dveh letih spet odločili, da prevzamejo to naše največje plavalno manifestacijo v državi? Prav gotovo zato, ker PK Triglav to leto vstopa v trideseto jubilejno leto plavalnega športa v gorenjski metropoli - v ta namen so izdali Zbornik, v katerem je opisana vsa zgodovina tega vodnega športa — in kjer je Kranj poznan kot dober organizator najrazličnejših tekmovanj. Nemalo zaslug za to organizacijo pa imajo vsekakor tudi domači plavalci in plavalke, od najmlajših pa do starejših, saj so po vrednosti eden od najboljših plavalnih kolektivov v Jugoslaviji, tu pa je tudi plavalna tradicija.
Prvenstvo se začne v petek dopoldne ob B. uri s predtekmovanji tistih disciplin, ki bodo na programu tudi zvečer ob 19. uri, ko se bo šlo zares, in ko bodo podeljene prve kolajne. V soboto bo enak spored predtekmovanj in finalov kot prvi dan, v nedeljo bo ob 9. uri ponovno na programu predtekmovanje, finale pa ob 17. uri.
V teh treh dneh se bo tako za posamezne in ekipni naslov potegovalo nad 200 plavalcev iz vseh naših najboljših klubov. Bilo pa bi jih še več, če PZ Jugoslavije ne bi za vsa državna prvenstva, te veljajo tudi za vsa republiška, ne določila dokaj zahtevnih limitov. Le-ti pa dajejo res pravo vrednost vsem nastopajočim, saj nihče ne sme »počivati«. D. Humer
S-->
Petri č trikratni prvak BI
8ANDANSK - V tem bolgarskem mestu >o se končale letošnje balkanske igre članov in članic v plavanju. V ekipnem delu ■o slavili domačini, saj so premočno osvojili ekipni naslov, drugi so bili Romuni, tretji pa Jugoslovani. Naši izbrani plavalci in plavalke so začeli izredno slabo. Prvi dan prvenstva so namreč popolnoma zata-jili.
No, med posamezniki pa so imeli več Uspeha. Kranjčan Borut Petrič je namreč zmagal kar trikrat in tako postal najuspešnejši udeleženec »Balkana«. Z novim državnim rekordom na 200 m kravi, 1:57,24, je drugi dan najavil svoj zmagoviti Pohod. S 4:06,86 na 400 m kravi je postavil nov balkanski rekord in osvojil že drugo <lato. Tudi tretji dan se v svoji disciplini 1500 m kravi ni dal presenetiti in s 18:13,88 Postavil še en balkanski rekord in dvema zlatima odličjima dodal še tretje, na 200 m delfin pa je bil bronasti. Druga kranjska predstavnica Barbka Stembergar sicer ni Posegla po medaljah, vendar ja plavala zanesljivo in povsem opravičila zaupanje Zveznega kapetana, da jo je uvrstil v reprezentanco.
Mlajši pionirji Triglava A prvaki SFRJ
KRŠKO — V tukajšnjem letnem bazenu "o je v nedeljo zvečer končalo državno Prvenstvo pionirjev in pionirk kategorije A v plavanju.
Med dvajsetimi jugoslovanskimi plavalnimi kolektivi so v ekipnem delu največ Uspeha imeli predstavniki kranjskega Triglava. Bili so najboljši med pionirji in pionirkami ter v skupnem seštevku.
Vseekipni vrstni red: 1. Triglav 25 740, 2. Ljubljana 12 384, 3. Crvena zvezda U 683, pionirji: 1. Triglav 7 380, 2. Ljubljana 7. 325, 3. Crvena zvezda 5 323, pionirka: 1. Triglav 18 380, 2. C. zvezda 8 260 3. Ljubljana 6 091. -dh
ŽAK: Lukač, Lazil, Milovanov 1, Randjič, Katanič 1, Šargin 2, Krstanošič 2, Blače 1, Kovač, Tokič.
Triglav: Rebolj, Kuhar 3, Vukanac, Čalič, Svarc, Strgar 1, Velikanje 4, Z. Malavašič 3, Nadižar 1, M. Malavašič, Vidic.
Po enakovredni prvi četrtini je usodo domačinov zapečatil najboljši mož v tem srečanju Kuhar. Pri neodločenem izidu je namreč dvakrat lepo ukanil Lučaka in odpora vatepolistov Kikinde je bilo konec. V preostalih dveh četrtinah je bilo vprašanje le, s kolikšno razliko bodo Kranjčani to tekmo sploh dobili.
ZDAJ SPET DOMA KRANJ - Po uspelem prvem gostovanju, kjer so se triglavani domov vrnili s popolnim izkupičkom, bodo v nedeljo ob 20. uri v domačem bazenu gostili Jedinstvo iz Zadra. To je sicer dobro moštvo, vendar o osvojitvi novih dveh točk ne bi bilo treba dvomiti. D. Humer
Vodovodni stolp: Renče 13:6
KRANJ — Slovenska vaterpolska liga Vodovodni stolp : Renče 13:6 (1:1, 4:3, 3:2, 5:0), letni bazen, sodnik Kodek (Kranj).
Vodovodni stolp: Finžgar, Puhar, Kočnik 2, Slevec, Sorli 3, Ladan, J. Rebolj 4, B. Balderman 2, Mohorič 2, Blagotinšek.
Renče: Znidaršič, Lasič, Fajt, Arčon, Pahor 1, Galijaš 1. Jevšek 2,Zgonik 2, Birsa, Martinuč, Keber.
Po dokaj dobri igri v prvih treh četrtinah, ko so bili gostje iz Renč enakovreden nasprotnik, sta moštvi pokazali dopadljivo in hitro igro. Čeprav so bili domačini v stalni prednosti za zadetek ali dva, se gostje niso tako zlahka predali. V zadnji pa so nasprotniku dovolili, da je zlahka prihajal pred vratarja Znidaršiča in z nekaj metrov res ni bilo težko doseči zadetka.
Lestvica:
Kamnik 2 2 0
Vod. stolp 3 2 0
Radovljica 2 10
Renče 3 0 0
0 24:11 4
1 33:38 4 1 21:22 2 3   19:36 0
-dh
Vse padalcem ALC Lesce
CELJE — V tem savinjskem mestu se je po vseh zapletih glede slabega vremena končno le končalo letošnje republiško prvenstvo za padalce. Za republiške naslove se je potegovalo šestindvajset padalcev v kategoriji članov, članic — nastopila je le ena — in mladincev.
Vse naslove so ponovno osvojili člani ALC Lesce in ponovno dokazali, da so v Sloveniji v tem športu brez prave konkurence.
Končni vrstni red — skupne uvrstitve: 1. Humar 4,120, 1. Pesjeka 4,217, 3. Bunčič (vsi ALC) 5,130, skoki na cilj posamezno:
1. Humar (ALC) 0,000, 2. Glažar 0,056, 3. Safarič (oba Murska Sobota) 0,110, figurativni skoki z višine 2000 m: 1. Pesjak 4,083,
2. Humar 4,120, 3. Ješe (vsi ALC) 4,750, skupinski skoki na cilj z višine 1000 m: 1. ALC II 2,462, 2. ALC I 2,492, 3. Murska Sobota 4,995, končni moštveni vrstni red: 1. ALC Lesce I 26,481, 2. ALC Lesce II 29.161, 3. Murska Sobota 33,973, 4. Ptuj 39,648, 5. Maribor I 46,959, 6. Maribor II 54,371. -dh
Prvi tenisači
in strelci
KRANJ — V okviru praznovanj praznika občine bo v teh dneh niz športnih tekmovanj. Kot vsako leto bodo tudi letos domače športne organizacije organizatorice kvalitetnih tekmovanj.
Tako bo teniški klub Triglav že v sredo ob 8. uri organiziral mladinski teniški turnir. Najboljši mladinci se bodo dva dni borili na odprtem teniškem turnirju za pokal Kranja. V petek ob 15. uri pa bodo na odprtem mednarodnem turnirju pričeli tekmovati člani.
Jutri in v sredo pa bodo ob 16. uri na strelišču v Struževem merili moči strelci. V organizaciji tovarne IBI bodo nastopile najboljše strelske ekipe. -dh
Zadovoljiv uspeh
KRANJ — Iz našega glavnega mesta Beograda so se vrnili pionirji domačega teniškega kluba Triglav. Mladi triglavani - Primož Pisk, Aleš Primožič in Uroš Pivk ter pionirka Alenka Tratnik, do dvanjast let, ter Marko Aleš in Tomaž Arh, do štirinajst let — so nastopili na letošnjem državnem prvenstvu.
Čeprav niso dosegli visokih uvrstitev, pa so s svojo igro dokazali, da se uvrščajo v sam zgornji vrh jugoslovanskega pionirskega tenisa. Bili pa bi lahko še boljši, Pisk je bil od 17. do 24. mesta, Tratnikova je delila deveto do dvanajsto mesto, če ne bi že v drugem kolu naleteli na poznejše zmagovalce.
Izidi - I. kolo: Pivk : Maričič 3:6, 5:6, Filipčič : Ginič 6:1, 6:0, Tratnik : Lukič 6:2,6:4, Aleš : Pešič 6:0, 6:1, Arh: Ilia 6:0,6:0,11. kolo: Pisk : Ivica 4:6, 6:3, 5:6, Filipčič : Zorič 1:6, 1:6, Tratnik : Goleš 2:6, 2:6, Aleš : Fele 2:6, 1:6, Arh : Nedeljkovič3:6,3:6. -dh
Strelci za praznike
KRANJ - V okviru praznovanj dneva borca in dneva vstaje je strelska družina »Franc Mrak« iz Predoselj organizirala strelsko tekmovanje z zračno puško za prehodni pokal. Pod pokroviteljstvom ZZB NOV Kranj je nastopilo sedem štiričlanskih ekip.
Izidi - ekipno: 1. Iskra 1075, 2. Tone Nadižar <Čirče) 1053, 3. Franc Mrak (Predoslje) 1011, 4. Tabor (Cerklje) 987, 5. Janko Mlakar (Šenčur) 951, 6. Franc Mlakar I 933, 7. ZB Kokrica 772, 8. ZB Britof 297 (samo dva strelca);
posamezno: 1. V. Frelih 278, 2. J. Frehh 267, 3. Rozman 267, 4. Bojanič 266, 5. Zupančič 266, 6. Malovrh 264, 7. Jerman 264, 8. Zmitek 262,9. Strniša 261,10. Mugerli 259.
J. Sitar
ŠKOFJA LOKA - Pred tednom dni so na prve priprave v to mesto pod Lubnikom prišli nogometaši beograjskega prvoligaša Partizana. Ta nogometni klub, ki ima za seboj bogato nogometno tradicijo, je bil osnovan že leta 1945 pri oddelku za fizkul-turo centralnega doma jugoslovanske armade kot sekcija. In iz te sekcije se je kaj kmalu razvil veliki armadni športni kolektiv JLA-Partizan, .vendar že leta 1950 postane samostojna športna organizacija.
Na NK Partizan so vezani veliki nogometni uspehi, saj so bili prvo moštvo, ki je osvojilo pokal Maršala Tita, in tako postalo prvi pokalni prvak socialistične Jugoslavije. Tega pa so pozneje osvojili še trikrat. Bili so sedemkrat najboljši v državi in kot edini klub v SFRJ se ponašajo, da so državni naslov osvojili kar trikrat zapored. Največji uspeh pa so dosegli, ko so bili 1966 leta finalisti evropskega pokala, kjer jih je z 2:1 premagal madridski Real.
Lanskoletni državni prvak — letošnjega je z veliko prednostjo osvojila beograjska Crvena zvezda — je za svoje prve priprave izbral loški hotel Transturi8t in njegovo okolico ter stadion Stanka Mlakarja v Kranju. Tu trenirajo dvakrat dnevno in njihov vodja Ante Mladinič z dvaindvajsetimi fanti dela s polno paro, saj se vsi zavedajo, da do novega prvenstva ni več veliko časa. In če se hočejo, in to se prav gotovo bodo, vmešati v borbo za prvaka 1977-78, morajo delati res s polno močjo. Le tako dobro pripravljeni se bodo enakovredno kosali z ostalimi moštvi, ki hočejo osvojiti ta naslov. Zato vsi marljivo delajo!
Ker pa ima NK Partizan v Jugoslaviji in tudi izven naših meja veliko svojih navijačev, lepo število jih je tudi na Gorenjskem, so v sredo v hotelu Transturist pripravili ustanovno skupščino prijateljev kluba Partizana.
TRIGLAV : PARTIZAN 1:13 (1:7)
KRANJ - Stadion Stanka Mlakarja, prijateljska trening tekma, gledalcev 2000, sodnik Prigora (Kranj).
Strelci: Mokič za Triglav ter Trifunovič 4, Vukotič 3, Grubješič 1, Djurovič 1, Djorjevič 1, Zavišič 1, Varga 1, Valant (avtogol).
Triglav: Eljon (Hace), Valant (Kurtovič), Amidžič, Ocepek, Brezar (Belančič), Šprajcar, Dulič (Tomažič), Mrak (Micič), Štular (Mokič), Radosavljevič, K one (Klemene).
Nepravilen odnos do novih
TS
ŠKOFJA LOKA - Novi sistem v telesni kulturi je opredelil športna tekmovanja v rekreacijska, rekreacijsko tekmovalna in tekmovalna z vrhunskimi dosežki. TKS Škofja Loka je med prvimi ustanovila odbore za vodenje rekreacijskih tekmovanj po športnih panogah. Ravno tako je bil ustanovljen odbor za nogomet, ki vodi vsa tekmovanja v občini, celotno dejavnost pa financira TKS. Prejšnja leta je vsa nogometna tekmovanja vodila TNZG, za kar so morali klubi plačevati takse za vodenje le-teh tekmovanj, kar je bila edina pravilna pot.
Vprašanje pa je, zakaj je TNZG od klubov, ki tekmujejo v občinski ligi, zahtevala, da vplačajo takse, pa čeprav leti ne tekmujejo več v tej ligi, ker je ni več. Ker klubi niso takoj vplačali taks, je TNZG pričela s sankcijami, nakar so vsi klubi razen NK Kondor in NK Reteče vplačali takse in tako lahko nadaljevali tekmovanje, medtem ko na tekme, katere bi morala odigrati NK Kondor in NK Reteče, ni bilo sodnikov. Tako je NK Kondor od štirih tekem v konkurenci odigral samo dve, medtem ko sta bili ostali dve registrirani s 3:0 za nasprotnike. Dokončno pa je na svojem sestanku TNZG izključila ta dva kluba iz svojih vrst, ker sta se edina držala pravilne usmeritve novih tekmovalnih sistemov.
Kaže, da nekaterim funkcionarjem v TNZG še vedno niso jasne nove smernice v telesni kulturi, ravno tako pa tudi TKS Škofja Loka še ni zavzela jasnega stališča in razčistila tega vprašanja, saj je povsem jasno, da so rekreacijska tekmovanja namenjena širšim množicam ob čim manjši porabi finančnih sredstev.
J. Starman
Alpinistične novice
SKUPNA TURA AO TRZlČ
25. in 26. 6. se je nekaj Tržičanov mudilo na Okrešlju, kjer sta Slavko Frantar in Luka Kožic ponovila smer Modec-Rezek v Štajerski Hinki, ostali pa so opravili še več drugih v/ponov.
1. julija je Iztok Tomazin sam opravil 1. ponovitev Frelihove smeri v severni steni Begunjščice. Tega dne je skupina tržiških alpinistov odšla v Dolomite namesto v poljske Tat re, kot so prvotno načrtovali.
12 Clinov in pripravnikov AO Tržič" je i. in 4. julija plezalo v stenah nad Češko kočo. 4. julija sta Iztok Tomazin in Klimir Zrini v 6 urah ponovila smer Sitnem — Škarja v Dolgem hrbtu (VI. A2. večina smeri 4 in 5, 500 m), ostali člani pa so s pripravniki plezali lažje smeri v isti steni in v GrintOVCU Opravili so tudi prvenstven Vzpon desno 00 poli na Mlinarsko sedlo in jo imenovali Pripravniška smer. (III. IV., 250 m). Plezali so Marjan Oros, Matjaž Ivnik, Tomaž Koželj, Mirko, Darko in Frani Meglic ter Tone Kovačič.
V SKUPINI TREH CIN
7 članov AO Tržič se je nekaj dni mudilo v skupini Treh Cin, kjer so opravili 18 vzponov, med njimi je hila prav gotovo najpomembnejša ponovitev znane smeri Comici-Dimai v Veliki ("ini Kljub svoji starosti še vedno ohranja ugled med modernejšimi smermi, saj je po izjavah nekaterih italijanskih plezalcev težja npr. o<l Kaza Cortinskih veveric v /, Čini.
Smer Comiti—Dimai sta 3. 7. ponovili navezi Slavko Frantar, Zeljko Perko in Vili Vogelnik — Jože Rozman v 14 urah. Zgornji del smeri je bil moker, kamini pa poledeneli, zato so morali na vrhu bivakirati. Opravili so še naslednje vzpone: Rumeni raz (Frantar—Perko) in Inneikoflerjevo smer v Mali Cini (Anderle, Kožic, Markič, H rova t — AO Kranj), Dihonov raz v Veliki Cini (Anderle, Rožič, Markič, Rozman, Vogelnik, H rova ( — AO Kranj) ter Preussovo poč v Picollissimi (Markič. Rozman, Perko, Frantar).
A. S.
Partizan: Borota (Zalad), Golac (Kunovac), Kozič (Vulič), Djurovič, Stojkovič, Hatunič (Pejevič), Zavišič, Grubješič (Trifunovič), Vukotič, Varga, Djordjevič.
Tokrat so gostje iz Beograda pripravili prijetno popoldne, saj so s svojo igro navdušili številne nogometne »firbce«. S hitrim tempom,
igrali so vseh dvetdeset minut s polno močjo, so pokazali res pravi profesionalni odnos. Tudi domačini niso razočarah, igrali so tako kot znajo, vendar jim je kaj kmalu pošla sapa.
D. Humer
Foto: D. Primožič, S. Hain, M. Zivulovič
Nogometni prvoligaš Partizan iz Beograda trenira v Loki in na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. V prvi vrsti v predklonu državni reprezentant Ilija Zavišič.
Obe moštvi - Triglav in beograjski Partizan - pred pričetkom prijateljskega srečanja.
Obramba Triglava je imela v nedeljo obilico dela z razpoloženimi napadalci Partizana.
Kje ste ostali strelci?
ZlRI — Domača strelska družina »Tabor« je za dan borca pripravila strelsko tekmovanje z vojaško puško. Tega zanimivega tekmovanja se je udeležilo petnajst tričlanskih ekip iz vseh strelskih sekcij, nekaterih sindikalnih organizacij, lovcev in drugih članov SD Ziri. To lepo število nastopajočih kaže, da se strelski šport v tej gorenjski občini lepo razvija. V svoje vrste pridobivajo vsako leto več privržencev tega športa. Samo na zadnjem tekmovanju so v svoje vrste sprejeli dvanajst novih članov.
Najbolj aktivni pri tem so strelca sekcije in sindikata Kladivarja, saj nastopa vedno skoraj tretjina vseh iz te sekcije. Največ zaslug za to imata prav Livijo Giugovaz in Vinko Gladek. Skoraj neverjetno pa se žirovskim strelcem zdi čudno, da ta šport ne more in ne more zaživeti v sindikalnih organizacijah Etikete, Poliksa, KGZ Sora in še v nekaterih manjših delovnih organizacijah. Ti namreč na tekmovanje ne morejo poslati niti ene ekipe. V teh podjetjih so zainteresirani posamezniki za ta šport, vendar jih o tekmovanjih nihče ne obvešča. Če že hočemo krepiti množično športno udejstvovanje, se moramo obvezno nasloniti na sindikate v podjetjih, saj je na njih, da skrbe za šport v delovnih organizacijah. Če že sindikalni delavci ne morejo zbrati prijav za tekmovanja, naj vsaj obvestijo tiste, ki so voljni sodelovati in tekmovati. Ze prenekaterikrat se je zgodilo, da udeleženci tekmovanj sploh niso vedeli, da v njihovem podjetju obstoji strelska sekcija in da strelska družina želi kar najtesneje sodelovati s sindikati. Tako sodelovanje pa se je v zadnjem času močno povečalo s Kladivarjem, Alpino, Mizarskim podjetjem, Osnovno šolo in Čevljarskim industrijskim centrom. Prav zato so v strelski družini »Tabor« prepričani, da bodo v bodoče sindikati le bolj pripravljeni na sodelovanje.
Pereč problem pa je tudi mladinska organizacija. Vse OO ZSMS v podjetjih kakor tudi K K ZSMS so dobila pismena vabila za tekmovanje, toda ie-tem je kaj
malo mar za strelski šport in ali bodo mladi znali streljati ali ne.
Mnogokrat se mladina pritožuje, da nima prostora za zabavo in šport. Prepričani pa smo, da je mesto mladih tudi v športnih organizacijah, še posebno pa v takih, ki M pomembne za obrambno sposobnost oziroma krepitev SLO. Vsak, ki se bo želel vključiti v to žirovako strelsko organizacijo, bo z veseljem sprejet.
In še izidi zadnjega strelskega tekmovanja: ekipno - 1. SS Kladivar I 84, 2. 88 Kladivar II 79,3. SD Tabor 59;
posamezno: 1. Gladek (Kladivar) 41, 2. M. Jereb (OŠ) 36, 3. I. Jereb (Kladivar) 29, 4. S. Vehar (Privatniki) 25, 5. R. Vehar (Kladivar) 24. L. Mrak
Jelovica : Kvarner
KRANJ - Prvo kolo rokometnega prvenstva v drugi zvezni rokometni ligi — sever ae bo pričelo za rokometašice in rokometaše 3. oziroma 4. eeptembra. Na seji liga odbora v Zagrebu so pregledali delo v pretekli sezoni in ga ocenili za uspešno tako v organizacijskem pogledu kot sojenju. V ženski kot moški ligi bo nastopalo po 12 ekip.
V ženski II. ZRL eever bodo v novi sezoni poleg rokometasic Alplesa iz Železnikov igrale tudi rokometašice novomeške Krke. V prvem kolu se bosta ekipi pomerili na domačem igrišču in sicer v Železnikih: Alples -Podravka (Koprivnica).
V moški II. ZRL sever pa bodo v novi sezoni iz Slovenije nastopale tri ekipe Jelovica (Šk. Loka), Inles (Ribnica) in Jadran (Kozina). V prvem kolu se bodo pomerili Jelovica:Kvarner (Reka) ter Inles: Induatromontaža (Kutina) in Rudar (Labin): Jadran.
J. Kuhar
Po 36-letih ob tabornem ognju
Stane Fister je obudil spomine na 26. julij 1941, ko je bila v Cegelnici ustanovljena prva kranjska četa. — Foto: J. Zaplotnik
nalogo, da organizira odhod prvih partizanov v gozdove. Tedaj smo se sestajali v trojkah od Strahinja do Cegelnice in tudi za našo in Levčevo hišo. Imeli smo že nekaj orožja. Nekaj smo ga kupili. Miha Fister je prinesel ob razpadu Jugoslavije domov dve puški, tri puške pa smo dobili na Okroglem pri Ažmanu in Markušu. 26. julija pa smo se zbrali na Cegelnici za odhod v partizane.«
Najprej so izvolili komandanta in komisarja. Za komandanta je bil imenovan Franc Mrak s Kokrice, za politkomisarja pa Stane Toplak iz Kranja. Poleg njiju so bili v I. kranjski četi postrojeni: Mede Gaber in Rozka, Rudi Mede in Katarina, Anton Guček, Miha, Stanko in Franc Fister, Vinko Rejc, Joža Poličar, Miha Vinšel, Janko in Joža Praprotnik, Albin Grobelšek, Rado in Ivo Kopač in še nekaj drugih prvoborcev iz Kranja. Čeprav je bila
Srečanja so se udeležili tudi trije borci I. kranjske čete; Mede Rozka-Rezka,
Stane in Franc Fister. — Foto: J. Zaplotnik
Naklo — Na predvečer dneva vstaje so se v okviru prireditev ob krajevnem prazniku KS Naklo in v počastitev letošnjih jubilejev zbrali ob tabornem ognju borci, mladina in številni drugi krajani. Med njimi so bili tudi trije preživeli borci I. kranjske čete, ki je bila 26. julija 1941 ustanovljena v Cegelnici pri Naklem; Rozka Mede-Rezka in brata Franc in Stane Fister. Trije pa na srečanje niso prišli; Stane Toplak, ki živi v Kranju, Črto Šiška, ki je na Reki, in Ludvik Vitez. Ob stiskih rok, objemanju s soborci, ob svitu tabornega ognja ter ob zvokih harmonike Fistrovega Staneta so spomini oživeli. In, ko sem poprosila Franca Fistra in Rozko Medetovo, da bi povedala nekaj o dogodkih pred 36. leti, sta takoj pripravljena.
»Takoj po prihodu Nemcev sta pričela Mede Gaber in Franc Mrak na področju današnje krajevne skupnosti Naklo organizirati sestanke, ki so se jih udeleževali komunisti in simpatizerji. Na teh sestankih smo se dogovarjali, kako zbirati municijo in se pripravljati na oboroženo vstajo. Julija je prišel na naš teren Stane Toplak iz Kranja, ki je bil takrat že v ilegali. Dobil je
v Naklem žandarmerijska postaja, je bil odhod v partizane tako dobro organiziran, da okupatorjevi vo-hljači tega niso opazili.
»Še istega dne,« pripovedujeta Franc in Rozka, »smo se iz Cegelnice prek Uden boršta odpravili na Malo Poljano. Tja so še isto noč prišli tudi prvoborci iz Dupelj in Tržiča. Naslednji dan pa smo skupaj odšli na Veliko Poljano. Tam pa je bil 27. julija 1941 ustanovljen bataljon, ki je imel tri čete in 65 borcev. Za komandanta smo izbrali Staneta Pesjaka iz Kranja, za komisarja pa Janežiča iz Tržiča. Svečana zaprisega pa je bila nekaj dni kasneje pri Vrbičevi koči nad Lomom.«
S tem seveda spominov na borbo za svobodo še zdaleč ni konec. Štiri leta, ki sta jih sogovornika preživela v vojni vihri, so tako polna dogodkov, da bi lahko še veliko povedala.
»Ponosen sem,« je dejal ob koncu prvoborec Franc Fister, »da so naša borba in žrtve, ki smo jih darovali za svobodo, obrodili tako bogate sadove. Živimo skoraj lepše, kot smo si lahko kdajkoli zamišljali.«
L. Bogataj
Kranj — Živila Kranj so pretekli četrtek odprla prenovljeno samopostrežno trgovino v Zadružnem domu na Primskovem. Prodajni prostor je dobil novo opremo, ki omogoča sodobnejšo^ prodajo in večjo izbiro blaga. To trgovino je že doslej obiskalo na mesec nad 12 tisoč kupcev, vrednost njihovih nakupov pa se je gibala med 500 in 600 tisoč dinarjev. Predvidevajo, da bo promet sedaj, ko je prostor privlačnejši, izbira blaga pa večja, postopno naraščal in bo že proti koncu leta dosegel mesečno vrednost 700 tisoč dinarjev. Foto: D. Primožič
EXPORT — IMPORT Ljubljana
organizira v sodelavi s
Trgovskim podjetjem MERKUR Kranj
demonstracijo
rotacijskih samohodnih kosilnic ALKO
Pričakujemo vas jutri, v sredo, 27. julija 1977 na stadionu v Kranju
Jesenice — Helikopter na strehi bolnice — Minuli torek, 19. julija, je prvič pristal helikopter republiškega sekretariata za notranje zadeve na strehi novogradnje ob jeseniški bolnici, na strehi zgradbe specialističnih ambulant. Poskusni pristanek je potekal brez težav, tako da poslej ob nesrečah v gorah ali ob drugih nesrečah, ko je treba ponesrečence kar najhitreje in najbolj varno prepeljati v bolnico, ne bo potrebno več pristajati ob magistralni cesti. Pristajališče za helikopter na strehi jeseniške bolnice je eno redkih, saj so žal celo najbolj moderne bolnišnične objekte pri nas zgradili brez takšnih pristajališč. — Foto: D. Sedej
Bled — Otvoritev Kompasovega hotela na Bledu — V sredo, 20. julija so odprli prenovljeni Kompasov hotel B kategorije, pred adaptacijo imenovan Garni hotel. Tako ima zdaj novo konferenčno in družabno sobo, kavarno s slaščičarno in sejno sobo. Novi hotel ima 171 ležišč, 29 enoposteljnih in 68 dvoposteljnih sob in je nedvomno za blejski turizem precejšnja pridobitev.
Ledine pred
otvoritvijo
Kranj — Kar tri mesece pred predvidenim rokom bodo 31. julija ob 11. uri slovesno s kulturnim programom gorjanske godbe na pihala, odprli dom na Ledinah. Kranjski planinci so ga zgradili z 20.000 urami prostovoljnega dela in ob pomoči delovnih in družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih.
Planinski dom na Ledinah pod Grintavci ima izvrstno lego, gradnja pa se imenitno vključuje v naravno okolje. S 60 ležišči in 80 gostinskimi sedeži, s primernimi sanitarijami, toplo vodo in vsem ostalim je izredno funkcionalno urejen in primeren za prebivanje gostov. Planinci, ki so s to prvo slovensko gradnjo v tem področju, dokončano ob občinskem prazniku Kranja, vložili vanj veliko naporov, časa, požrtvovalnosti, v nenehni borbi z gorsko naravo, strelami in viharji, so lahko upravičeno ponosni na novi planinski dom. Na ledeniku je možna smuka, ki bo ob uporabi najbolj moderne vlečnice vabljiva za številne smučarje, še posebno pa za treninge in tekmovanja naših alpskih smučarjev. Od planšarskega jezera, po dolini Anclovo do tovorne žičnice vodi pot, od tu dalje pa lahko planinci krenejo po treh smereh, ki so primerno označene za nemoten vzpon.
Ledine bodo tako odličen prostor za množično vzgojno dejavnost in za rekreacijo, pogosti obiskovalci bodo predvsem planinci reševalci, in drugi ki bodo tu organizirali razne tečaje in akcije. Zanimanja je že zdaj veliko, saj je dom rezerviran do 10. oktobra.
Gradbeni odbor (Andrej BrovČ, Emil Herlec, Lovro Hutar in predsednik Franc Ekar) je za otvoritev poskrbel tudi za izdajo lepih razglednic, obenem pa je na voljo tudi plezalni vodnik Grintavcev. Vsi, ki se bodo otvoritve udeležili, bodo lahko tudi spremljali tekmovanje članov, v slalomu na ledeniku, obiskovalcem pa priporočajo primerno opremo in obmejno dovolilnico za vzpone na bližnje vrhove.
D. S.
cilmira
Radovljica
ALMIRA Radovljica nudi v svoji industrijski prodajalni ori tovarni — Jalnova 2
damsko jersev konfekcijo po zelo ugodnih cenah