—a—i-n^
MH
mtmm

Nadaljnji koraki v ustavno preobrazbo



/>
Mercator
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA MERCATOR
LETO XV. LJUBLJANA, FEBRUARJA 1977	Št. 2
Ob razpravi o Zakonu o združenem delu smo opravili v vsaki TOZD tudi analizo samoupravnih razmer in skupno programsko analizo o samoupravni organiziranosti in samoupravnih odnosih v Mercatorju. Na teh podlagah so se delavci v TOZD na svojih zborih z večjpo odločili, da se Mercator organizira kot sestavljena organizacija združenega dela s tem, da se nekatere TOZD prej organizirajo kot »enovite« delovne organizacije, druge se združijo z drugimi TOZD v delovno organizacijo in spet tretje se na novo organizirajo kot TOZD.
Navidez zapletena reorganizacija, vendar smo se delavci Mercatorja zanjo odločili predvsem zaradi vsebine, ki nas povezuje in druži. Za nas je bila in bo odločilna večja samoupravna in gospodarska uspešnost, večja socialna varnost v TOZD in SOZD, obetavna prihodnost, ki mora vsakemu in vsem dati več, če bomo bolje organizirani več in boljše delali, če bomo solidarno in vzajemno sklepali dogovore o združevanju dela in sredstev in usklajevali poslovanje in celotni splet medsebojnih odnosov po načelih, na katerih so sploh zgrajeni naši samoupravni socialistični družbeni odnosi.
Pred letnimi skupščinami osnovnih organizacij
sindikata
Ugotavljamo, da se aktivnost naših osnovnih organizacij sindikata VSe Lolj veča in da se sindikat uvršča na mesto, ki mu je določeno v Ustavi in zakonu o združenem delu. Seveda pa temu ni tako v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, kjer še vedno ni sindikat J^tkan v vsa dogajanja samoupravnega in političnega življenja. To pot omo napisali nekoliko o tistih, ki so bili v preteklem letu uspešni. Te dni bodo v TOZD redne letne skupščine osnovnih organizacij sindikata, kjer borno ocenjevali preteklo delo in si zastavili nove na-°ge in povsod tam, kjer bodo poročila o dosedanjem delu skromnejša upamo, da bodo načrti bolj ambiciozni.
o<j^na izmed najuspešnejših sindikat pobudnik, in predlaga-novnih organizacij sindikata v telj vseh političnih akcij. Še bi^rcatorjn v preteklem letu je posebno veliko nalogo je opravil a v TOZD Grmada, kjer je bil pri vključitvi v razpravo o novi
samoupravni organiziranosti Mercatorja. V kolektivu so se pojavili odkloni posameznikov glede reorganizacije, vendar je sindikat ubral pravo pot. Zadolžil je vse poverjenike, da so seznanili člane v svojih sredinah, o reorganizaciji, njeni potrebi in njenih pozitivnostih. Razprave so zatem potekale na razširjenih sestankih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov do zborov.
Vse naloge, ki čakajo v tem letu sindikat nove TOZD Grmada, ki se je že konstituirala, načrtovane, Nadaljevanje na 2. strani
Samopostrežba v Sodražici, ki smo jo odprli koncem prejšnjega leta, je naša 589. trgovina.
To je bilo, je in bo moralo biti tisto, kar mora prevladati in odločiti, ko bomo ta načela uporabili v vsakodnevnem življenju; bodisi tedaj, ko se bomo v TOZD odločali, denimo o srednjeročnem načrtu investicij in njihovem prednostnem redu, ali tedaj, za primer, ko bomo sredstva skupne porabe združevali za zmogljivosti skupnega standarda, namesto, da bi jih v celoti razdelili v žep, na primer za regres za dopust in tedaj, ko bomo sprejeli kriterije za delitev osebnih dohodkov, ki bodo priznavali delavcu, ki več in boljše dela višji osebni dohodek kot njegovemu sodelavcu na enakem delovnem mestu, vendar s slabšim delovnim učinkom.
To moramo biti sposobni in znati napraviti, ne glede na zapletenost človeške narave, na vrline in človekove slabosti, kot so biti sposoben podrediti svoje interese interesom drugih in večine, znati poslušati druge in privzemati tudi njihova mnenja, končno znati vrednotiti tudi delo drugih, ne samo svoje itd. To moramo torej znati in hoteti napraviti kot ljudje, ki smo delavci in samoupravljalci.
Po tem znanju in sposobnosti, samostojnem odločanju, ki pomeni oblast, medsebojnem zaupanju in vzajemnosti se predvsem ločujemo od vseh drugih demokracij, od drugih družbenih sistemov, kjer država, oziroma njena upravna in politična administracija ureja te zadeve, oziroma privatni kapital njegove družbe ter njegov administrativni aparat.
Zakaj je potrebno ob tem, ko se pogovarjamo o svojem, o Mercatorjevem življenju tako razmišljati?
Nadaljevanje na 2. strani

Nadaljnji koraki v ustavno preobrazbo
Nadaljevanje s 1. strani
— Zato, ker se moramo zavedati tega svojega bogastva, bistva naše svobode, naše demokracije, našega položaja in seveda zaradi takega položaja svojih nalog, pravic in dolžnosti delavcev samou-pravljalcev.
— Zato, ker se moramo v samoupravnem življenju nečesa odvaditi. Ponekod v TOZD, DO, gotovo zvečine ne zlonamerno, ali drugih samoupravnih organizacijah in njihovih tlesih mislijo posamezniki, da lahko nekaj ali vse napravijo, opravijo in odločijo namesto delavcev. Pa to niso vedno le vodilni in vodstveni delavci. Takšne volje so dostikrat tudi izvršni organi družbenopolitičnih organizacij, delegati, ki so »izgubili« stik s svojo samoupravno osnovo in drugi posamezniki ter skupine.
— Zato, ker se moramo vsi potruditi, od delavca v trgovini, skladišču, v proizvodnji, hladilnici itd., sekretarja osnovne organizacije Zveze komunistov, direktorja, predsednika delavskega sveta, računovodje, predsednika osnovne organizacije sindikata, delegata itn., zelo veliko naučiti, se dobro organizirati v oblikah političnega in samoupravnega odločanja, ki jih imamo, da bomo v tej naši izjemni demokraciji sposobni in znali poleg načel najti tudi povsem praktične rešitve za naš samoupravni sistem, po njih delati in živeti in samo tako dokazovati svojo pripadnost samoupravnemu socializmu, spreminjanju družbenoekonomskih odnosov in tako potrjevati svoj samoupravni položaj in vlogo.
ORGANIZIRANO V NOVE NALOGE
Pred nami je zdaj čas, na katerega smo se pripravljali še posebno zavzeto vse lansko leto, ob razpravi osnutka zakona o združenem delu, ko bomo morali pozabiti vse svoje izkušnje, vse znanje in zrelost za to, da si bomo na podlagi že dogovorjenih in sprejetih programov, kakšna bo naša organizacija in kaj ji bo navdihovalo življenje, zgradili čvrst notranji sistem medsebojnih družbenoekonomskih odnosov.
Po programu, ki ga je kot del nalog, ki izhajajo iz 660. člena Zakona o združenem delu na zadnji seji sprejel skupni izvršilni odbor, skupaj z izpopol-
njenim besedilom osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator (izšlo v 1. posebni letošnji številki Mercator), moramo do konca aprila praktično rešiti v vseh samoupravnih organizacijah dogovorjene dohodkovne in druge medsebojne odnose in te praktične rešitve zapisati v samoupravni sporazum in v statut. Preko zborov delavcev in referendumov moramo dalje na najbolj demokratični način sprejeti sporazume in statute ter opraviti druge naloge, ki so povezane z ustanovitvijo temeljnih, delovnih in sestavljene organizacije združenega dela, kot so izvolitev delavskega sveta in imenovanje vršilca dolžnosti poslovodnega organa.
Za delavce Mercatorja, v katerega združujemo za sedaj 35 TOZD in 11 delovnih organizacij, torej 46 samoupravnih organizacij in subjektov dogovarjanja ter samoupravnega odločanja to ne bo lahka naloga. Zanjo se moramo dobro organizirati v vsakem samoupravnem okolju, vsi — od samoupravnih organov in delegatov družbenopolitičnih organizacij do poslovodnih organov in strokovnih služb. Za obravnavo in odločanje delavcev moramo pripraviti take strokovne podlage in razlage, ki smo si jih med seboj razjasnili in razčistili ter praktično že rešili nekatera bistvena vprašanja našega prihodnjega sožitja. Ponoviti moramo vse samoupravne, gospodarske in socialne motive, razrešena praktična vprašanja združevanja dela in sredstev, ki so bili razlog za večinsko odločitev delavcev, da se združimo v SOZD Mercator. Hkrati pa je potrebno stvarno in razumljivo obvestiti o vsem, kar je vsebinsko novega. Ustvariti moramo vzdušje, da se delavci odločamo o lastni organizaciji, o konkretni vsebini in oblikah našega položaja in razvoja ter, da smo se zato dolžni ustvarjalno vključiti v obravnavo in odločitve.
KAJ BOMO ZAPISALI IN KAJ BOMO PODPISALI Jasno je, da bodo osnutek in predlog besedila samoupravnega sporazuma in statuta oblikovali v člene strokovni delavci, ponavadi so to pravniki. Nič ne de, če si bodo za zgradbo samoupravnega sporazuma in statuta svoje
samoupravne organizacije »izposodili« samoupravni sporazum in statut od bolj sposobne, ustvarjalne sosednje ali sorodne OZD, ki »slovi« po tem znanju. Vendar si bomo napravili medvedjo uslugo, če bomo po »vzglednih« sporazumih in statutih na hitro »zmašili« svojega, da bo zadovoljen registrski sodnik, ker da bomo o delikatnih vprašanjih mislili in jih razreševali tedaj, ko pridemo v praksi do njih. Po našem samoupravnem sporazumu in statutu ne bo živel registrski sodnik niti drugi družbeni organi, ki dajejo mnenja in soglasja k internim aktom, ampak mi. In nihče izven nas ne more presoditi ali smo si napisali življenjski sporazum in statut, seveda skladen z Zakonom o združenem delu, ali pa sporazum in statut, ki mu glede na določila Zakona ni mogoče sicer očitati niti pike in vejice, vendar bi lahko v njegovem naslovu, pisala katerakoli firma in zato ni nič naš. Namreč, osnovni principi glede delavčevega položaja, njegove vloge in nalog v OZD, ki jih
Nadaljevanje s 1. strani ker se pojavljajo sproti, v program'pa so vključili osem akcij temeljnega pomena. To so naslednje:
—	dokončna izpeljava konstituiranja TOZD, DO in SOZD;
—	uskladitev samoupravnih sporazumov in drugih internih aktov z zakonom o združenem delu;
—	kadrovanje delegatov v nove samoupravne organe in
- družbenopoltične organizacije;
—	obveščenost o vseh vprašanjih, ki so pomembna za delavčev družbeno ekonomski položaj, od TOZD, DO in SOZD, in sicer o:
finančnih rezultatih, o pridobivanju in delitvi dohodka, o rezultatih nove organiziranosti, o sklepih samoupravnih organov in njihovem izvrševanju na ravni TOZD, DO in SOZD;
—	izobraževanje delegatov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij;
—	izvrševanje nalog in funkcij, ki sindikatu kot množični, razredni družbenopolitičnih organizacij določa zakon o združenem delu, kar pomeni, da mora biti sindikat prisoten povsod, na
ustanavlja z drugimi delavci in načela po katerih pridobiva in deli dohodek ter še vrsta drugih načelnih opredelitev, veljajo za vse enako!
Ta načela je potrebno določneje opredeliti za naše življenje, za naše samoupravno ravnanje. In na tem je vsa teža snovanja samoupravnih sporazumov in statutov in zato tega od začetka do konca ne more napraviti en sam človek, ampak čimveč delavcev TOZD, prej kot slej pa vsi delavci. Zato je tudi Zakon o združenem delu v tem postopku tako določen: delavci na zboru obravnavajo in potrdijo sporazum, nato ga še z osebnim izrekanjem in referendumom sprejmejo in slednjič se vsak delavec s posebno pismeno izjavo svobodno odloča ali se z njim strinja.
Torej je več kot jasno, da bomo podpisovali, tako delamo tudi sicer v življenju, samo tisto kar poznamo, s čemer se strinjamo in kar bomo tudi sposobni uresničiti ter spoštovati.
poslovnem in družbenopoiitič' nem področju;
—	utrjevanje družbene sam0' zaščite na vseh področjih.
IZREDNI OBČNI ZBOR V PTUJU
Kolektiv delovne organizacij Panonija se je 22. januarja sest^ na izrednem občnem zboru sindj' kata, ki so mu prisostvovali sekretarka republiškega odbor3 sindikata delavcev v trgovin'' tovarišica Mira Frol in podpred' sednik občinskega sindikalne^3 sveta Ptuj, tovariš Franc Kle' menčič. Sestanek so sklica*! zaradi nove organiziranost1 Panonije, obenem pa je bil to tud1 ustanovni občni zbor novih sin' dikalnih organizacij.
Ustanovljene so bile:
—	osnovna	organizacij3
Maloprodaja
—	osnovna organizacija Vel6' prodaja
—	osnovna organizacija Zas' čita
—	osnovna	organizacij3
Skupne službe.
Izvolili so posebno komisijo r pripravo osnutka pravil, ki r.
Nadalj. na naslednji str^'
IVANKA VRHOVČAK
Pred letnimi skupščinami osnovnih organizacij sinditata

m* moraio osnovne organizacije sPrejeti na konferencah najka-sneje v dveh mesecih.
Osnovna organizacija sindi-ata Maloprodaja bo imela 420 anov, ki bodo povezani v 15 mdikalnih skupinah, medtem ko 1® v Veleprodaji razdeljena na 11 Sindikalnih skupin. Tudi v Zaš-Clti in skupnih službah so organi-Z1rane sindikalne skupine, v prvi Sedem, v drugi pa pet.
. Vse sindikalne skupine so že zv°lile poverjenike, imenovani Pa so bili tudi delegati, in sicer ejegati v konferenco sindikata elovne organizacije Panonija ni °bcinski odbor sindikata delavcev v trgovini in v obrti. Konfe-enca osnovnih organizacij sin-Ptata šteje 25 delegatov.
7	manjkalo je več zagnanosti vseh članov
SINDIKATA
t ^sedanji predsednik sindika-v. ’ Franc Lesjak, je prebral poro-^ 0 o lanskoletnem delu. Ena
8	avnih nalog sindikata je bila javna razprava o osnutku zakona
združenem delu, ki so jo vodili jSkupinah, tako, da je v njej hko sodelovalo kar največ de-avcev. Določila osnutka je razla-gai° ^	članov sindikata.
spešnn so opravili tudi druge ^kcije. Tako je v celoti uspela , Keija za vpis posojila za ceste, aterega plan so znatno presegli. rav tako so bili uspešni pri soli-arnostni akciji zbiranja pomoči a prizadete občane Posočja, saj m v TOZD Panonija zbrali 144 soc dinarjev. Ne smemo prezreti udi sodelovanja nekaterih čla-„ov v akciji za referendum o
arnoprispevku, ki je visokood-
stotno uspel. Pozabili niso tudi na razvedrilo svojega članstva; kolektivni izlet, športno udejstvovanje itd.
Čeravno je bilo njihovo delo vsestransko in kvalitetno niso povsem zadovoljni, ker se je v sindikalno aktivnost vključevalo še premalo delavcev, kljub temu, da so imeli za to vse pogoje.
SREDI
RAZPRAV O NAJVAŽNEJŠIH
SAMOUPRAVNIH AKTIH
Občni zbor sindikata je bil v času, ko se je znotraj Panonije pričela razprava o notranji zakonodaji, ko je v zaključni fazi razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju s SOZD Mercator, ko resno razmišljajo o tem, kako bomo organizirali delo in življenje v posameznih temeljnih organizacijah, delovnih organizacijah in sestavljeni organizaciji združenega dela. In prav tu bosta morala biti usmerjevalca Zveze komunistov in sindikat.
Na zboru so sprejeli okvirni program dela osnovne organizacije sindikata DO Panonija, v katerem so poudarjene naslednje naloge:
—	ocena delovanja družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v DO Panonija;
—	sprejem pravil osnovnih organizacij sindikata;
—	sodelovanje pri uresničevanju zakona o združenem delu;
—	sodelovanje z drugimi osnovnimi organizacijami sindikata v SOZD Mercator;
—	dosledno izvajanje tistih določil zakona o združenem delu, ki neposredno zadevajo delavca;
—	povečanje produktivnosti, varčevanje in boljše izkoriščanje notranjih rezerv;
—	doslednejše informiranje delavcev v DO in TOZD;
—	intenzivnejše reševanje stanovanjske problematike;
—	zagotavljanje možnosti za rekreacijo, za cenena letovanja in še druge akcije, ki so stalna naloga sindikata.
Po občnem zboru pa so pripravili še zabavo, ker je bil tokrat zadnji skupni občni zbor sindikata Panonije.
ČIMPREJ DELITEV PO DELU IN USPEHIH DELA!
Osnovna organizacija sindikata TOZD Preskrba Tržič si je v letošnjem programu dela zadala precej nalog. Še v naprej bo usmerjala svoje delovanje na vsa tista področja, kjer je delovala že v preteklem letu, ena temeljnih nalog pa je sodelovanje pri uresničevanju zakona o združenem delu. Sprejeli so naslednje temeljne naloge:
— Razvoj	samoupravnih
odnosov
Realizirali bodo programe, ki so bili sprejeti ob razpravah o zakonu o združenem delu in aktivno delovali pri razvijanju samoupravnih odnosov.
— Združevanje dela in sredstev
Zavzemali se bodo za enotno združevanje dela in sredstev na podlagi sporazumov TOZD, DO in SOZD.
— Gospodarska stabiizacija
Še v naprej se bodo trudili za ekonomično prodajo s čim manjšimi stroški in doseganjem čim-večjega prometa.
— Povezovanje trgovine s potrošniki
Aktivno Se bodo vključili pri organiziranju potrošniških svetov in pri snovanju vsebine dela
svetov potrošnikov ter v razpravah o perečih vprašanjih.
— Usklajevanje samoupravnih aktov z določili zakona o združenem delu
Prevzemali bodo iniciativo in sodelovali pri neposrednem vplivu urejanja razmer in pomembnih vprašanj novih odnosov, o čemer se bodo še predhodno dogovarjali.
— Samoupravno sporazumevanje o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke
— Uveljavitev delitve sredstev za osebne dohodke po delu in sadovih dela delavcev
Sindikat mora vztrajati, da organi samoupravljanja in ustrezne strokovne službe TOZD pristopijo k delu za uveljavitev delitve po delu in uspehih dela slehernega delavca.
— Spremljanje uporabe določil samoupravnega sporazuma in politike delitve dohodka in osebnih dohodkov v TOZD
Osnovna organizacija sindikata pa bo na osnovi pokazateljev po periodičnem obračunu oziroma po zaključnem računu ugotavljala rezultate poslovanja in politiko delitve dohodka v TOZD.
— Ljudska obramba in družbena zaščita
— Planiranje
Aktivno bodo sodelovali pri uresničevanju sprejetega plana za leto 1977.
Poleg tega se bo sindikat sprotno in aktivno vključeval na področju reševanja stanovanjskih vprašanj, izobraževanja delavcev, letovanja, športnega in kulturnega udejstvovanja.
NADA RIHTAR FRANC ZADRAVEC
Dohodkovno povezovanje med proizvodnjo in trgovino
;e
•a
i,
!'
v
li
ti
Ji
I'
i
'
tl
li
Komisija pripravo predloga samoupravnega sporazuma s proizvodnimi organizacijami v Mercatorju, je pripravila novo izpopolnjeno besedilo osnutka sporazuma. Sporazum je goden, da ga lahko predložimo iniciativnemu odboru za ustanovitev samoupravne poslovne skupnosti. Vsebuje nove praktične prvine sporazumevanja, ki jih je pomagal končno izoblikovati v novembru sprejeti Zakon o združenem delu, predvsem pa je sporazum rezultat dveletnega zavzetega iskanja nove vsebine in rešitev za praktično urejanje dohodkovnih odnosov med prozivodnjo in trgovino.
reri Ve k°> k° smo se vzpo-u ,n° s pripravami na lastno v ?Vn° organiziranost in novo ]U lno medsebojnih odnosov v
dnCK101^	ene od osnov
Il0 z°en°-ekonomskih odnosov v 2o 1 Ustavni preobrazbi — pove-ha trgovine in proizvodnje '‘dohodkovnih osnovah, cata to nat°g0 smo imeli v Mer-jjg ori.u dovolj razlogov. Zanjo ja^ niSo samo formalno spodbude! Us.tava in zakon o združenem razni • Posebej opredeljujeta ta na .-Keria' ampak predvsem lastni 1 tu lastne potrebe, saj je in v°llašega poslovnega procesa riajh. taga 'dohodka prav mate-1 odnos med proizvodnjo in
trgovino. Mimo tega pa smo v tej zvrsti blagovnega prometa, kot ga opravljamo v Mercatorju občutili večji del pristranskosti starih poslovnih odnosov med obema osnovnima partnerjema v prometu blaga.
Naše pobude, da vsi čimprej uredimo razmerja na podlagi nove ustave iz zakona o združenem delu, so zadele pri vrsti proizvajalcev, s katerimi dolga leta sodelujemo v vseh republikah, na odziv. Zato smo prišli zelo hitro do koordinacijskega odbora za ustanovitev samoupravne poslovne skupnosti, ki ga sestavljajo zaenkrat predstavniki dvajsetih proizvodi ni! organizacij in
OZD Mercator (kot smo v začetku imenovali to našo skupno samoupravno institucijo). Ob tem iniciativnem odboru pa smo ustanovili tudi pomožno telo odbora — komisijo za pripravo predloga samoupravnega sporazuma s proizvodnimi organizacijami, ki deluje v Mercatorju in jo vodi generalni direktor Miran Goslar.
CILJI POVEZOVANJA NA DLANI
Za osnovne cilje skupnega sodelovanja smo se zelo hitro sporazumeli in jih lahko oblikovali že v prvem osnutku spora-Tr.	^ u sKupni cilji?
Med drugim mora novo sodelo-
vanje zagotoviti kar najboljši razvoj in izkoriščanje proizvodnih in ‘ trgovskih zmogljvosti; večjo poslovno učinkovitost; skupno načrtovanje proizvodnje in blagovnega prometa na domačem in tujem trgu; čimboljšo založenost trga in zadovoljevanje potrošnikov; povečevanje dohodka v proizvodnji in trgovini; enakopravna delitev skupaj ustvarjenega skupnega dohodka; skupno odločanje o namenih uporabe tega skupnega prihodka in podobno.
Seveda je te cilje mogoče uresničiti ob predpostavki, da sta obe strani — proizvodne in trgovske organizacije enakopravne, da medsebojno vplivajo na razvojno in poslovno politiko v proizvodnji in prometu blaga, da ne vsaka zase, ampak skupaj raziskujejo in uresničujejo propagandne akcij® H.-> skupej določijo planske elemente v progra-Nadaljevanje na 4. strani MERCATOR 3
Dohodkovno povezovanje med proizvodnjo in trgovino
Nadaljevanje s 3. strani miranju skupnega prihodka in enake kriterije za njegovo delitev, skupaj določijo cene, skupaj prevzemajo rizike in določijo pravila obnašanja za vrsto zadev, ki so odločilne za medsebojno zaupanje in ki zagotavljajo poštenost odnosov.
OSNOVNA
VSEBINSKA VPRAŠANJA
Cilje, kot rečeno, je bilo razmeroma lahko določiti. Veliko težje pa je bilo dobiti najustreznejše odgovore, kako priti do cene proizvodov, na kakšni podlagi ugotoviti delež proizvodnje in trgovske organizacije v maloprodajni ceni, kako ugotavljati skupen prihodek in kako, glede na vložena sredstva in delo, deliti dohodek; nadalje, kakšno evidenco poslovanja nastaviti, katere kazalce in podatke potrebujemo za spremljanje in primerljivost uspešnosti poslovanja. In slednjič — kakšna naj bo, poleg že znanih oblik stikov s potrošniki, nova vsebina teh odnosov, po katerih se potrošniki vključujejo v blagovni krog kot eden izmed polno pravnih partnerjev v prometu blaga in storitev. Še posebno zahtevno je ugotoviti možnosti, kako in v kakšni meri bi naj potrošniki bili udeleženi na delu dohodka, ustvarjenega v skupni proizvodnji in prodaji blaga.
To so torej bila osrednja vprašanja, ki jim ni bilo lahko najti odgovorov (no, še danes nekateri niso kristalno čisti) in zaradi katerih se je sporazum vsake toliko časa zataknil in zato snoval dve leti.
Toda pravkar sprejeti zakon o združenem delu in dveletno zavzeto iskanje nove vsebine in rešitev odnosov — proizvodnja — trgovina, je rodilo sad. Na zadnji seji komisije, koncem januarja je njen predsednik Miran Goslar predložil zadnje izpopolnjeno besedilo osnutka sporazuma, ki so ga člani komisije, prisotni so bili tudi predstavniki novih OZD v sestavu Mercatorja s področja kmetijstva, proizvodnje, trgovine za domači in zunanji trg, ocenili kot dobro podlago, dqslej najbližjo praktičnemu poslovnemu življenju in zrelo osnovo, na kateri je mogoče zdaj pripraviti končno besedilo sporazuma hitreje in bolj pogumno podpisati prve sporazume in seveda napraviti korak od načel v prakso.
ALI JE POTREBNO
SKLEPATI SPORAZUME IN KDO JIH MORA
SKLENITI?
Eno izmed začetnih vprašanj, ki jih pogosto slišimo je, ali je res potrebno sklepati sporazume in kdo jih mora skleniti?
Zakup o združenem delu obvezuje samoupravne organizacije, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino in trgovino na debelo, da morajo urediti svoje odnose s proizvajalci na principu trajnega združevanja dela in sredstev. V nasprotnem primeru se lahko taka organizacija ukine. Za trgovino na drobno sicer tak sporazum ni obvezen, vendar morajo temeljiti odnosi med trgovino na drobno in proizvodnjo na enakem principu, ki jih vsebuje sporazum za »obveznike«.
Samoupravnim sporazumom se ni mogoče ogniti in jih nadomestiti s fizičnim združevanjem, to je združevanjem temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo in sestavljeno organizacijo združenega dela. To pomeni, da mora vsaka TOZD ne glede na to, kako in s kom je fizično povezana urediti odnose po enakih principih in na enakih podlagah.
Kateri so vsebinski elementi, na katerih mora biti urejeno sodelovanje: prvi je trajno poslovno sodelovanje; drugi so družbenoekonomske osnove zgrajene na kategoriji skupnega prihodka in tretji — oblika in dokument sodelovanja je samoupravni sporazum.
Niti zakon niti razlagalci zakona nikjer ne »predpisujejo« institucionalne oblike, niti skupnega organa upravljanja. V našem primeru sproža to vpraša-
nje, ali bomo poimenovali našo obliko združevanja — poslovno skupnost, kot smo se vzačetku sporazumeli ali kako drugače. Člani komisije so bili mnenja, da je pomembna vsebina, ne pa ime oblike sodelovanja in da je tako potrebno tudi razumeti smisel zakona. Zato je smiselen naslov samoupravni sporazum o trajnem združevanju dela in sredstev...
DVE CENI
Največ novosti v zadnjem osnutku sporazuma zadeva stvarne poslovne odnose, ali konkretno: kaj so objektivna merila, ki naj omogočijo čimbolj točen izračun kateri del skupnega prihodka pripada posamezni reprodukcijski fazi — torej v našem primeru, kateri del proizvajalcu, kateri del trgovini na debelo in kateri del trgovini na drobno.
Izhodišče osnutka samoupravnega sporazuma je v dveh cenah, ki sta osnova za izračun, kaj in koliko pripada posameznemu udeležencu sporazuma:	prva
cena je reprodukcijska cena, ki pomeni kalkulativno vrednost vloženega dela in sredstev v proizvodni organizaciji (materialni stroški, amortizacija, zakonske obveznosti, pogodbene obveznosti, vkalkulirani bruto osebni dohodki, del sredstev skupne porabe).
Druga cena je »stvarna cena«, maloprodajna ali izvozna, torej
trgovska kalkulativna cena i®
pomeni vrednost vloženega del® in sredstev v trgovski organizaci' ji. Trgovsko kalkulativno cen« sestavljajo seveda enaki elementi, kot proizvodno. Trgovsk® kalkulativna cena je sestavni del reprodukcijske cene.
To bo osnova za dogovor, pr) čemer bomo eni in drugi izhajali iz družbenopotrebnih stroškom po drugi strani pa bo to vzpodbuda za večjo produktivnost i® večji dohodek, kajti v primeru, č® uspe posamezni proizvajalec ali trgovska organizacija proizvajat) ali opraviti storitev z manjšimi stroški, kot bo priznan družbeno potreben strošek, bo ta uspet izključno v prid uspešnemu partnerju.
Delili bomo torej kot skupni dohodek le tisti del, ki ga zajemata kalkulativna proizvodnja 1® trgovska cena. Tako bomo prišli do normativov in do vzpodbud z® večjo produktivnost in do elementov za delitev skupnega pri' hodka med proizvodnjo in trgovino.
Na katerih osnovah je mogoč® izračunati delež proizvodn® organizacije in trgovskih organi; zacij Mercator v reprodukcijski ceni?
To je nedvomno ključno vprašanje.
Osnutek amoupravnega sporazuma pravi v svojem 28. člen®'
Delež proizvodne organizacij® in trgovskih organizacij Mercato®
Delegati skupnega delavskega sveta so se v lanskem letu sestali sedemkrat. Posnetek je z zadnejga zasedanja 28.12.1976, ko so delegati med drugim že razpravljali o izhodiščih za plah za leto 1977 ter plan stroškov za delovno skupnost SOZD, informirani pa so bili tudi o poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, o dosedanji razpravi o osnutku samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator in o integracijskih procesih.
V______________________________ " _________________________________________________________________1
v rnaloprodajni ceni se izraču-aava na osnovi:
—	deleža proizvodne kalkula-dvne cene in trgovske kalkula-Uvne cene v reprodukcijski kal-^ulativni ceni in
—	deleža v razliki med reprodukcijsko ceno in maloprodajno ceno, in sicer v sorazmerju, ki Ustreza udeležbi amortizacije in Uovo ustvarjene vrednosti proi-zvodnje in trgovine v skupno novo ustvarjeni vrednosti in uuiortizaciji.
Na tej osnovi se ugotovi delež proizvodne cene v maloprodajni ceni, ki pripada proizvodni organizaciji, in delež trgovske cene v maloprodajni ceni, ki pripada trgovskim organizacijam Mercator.
Proizvodno ceno torej sestavlja proizvodna kalkulativna cena in del razlike med reprodukcijsko ceno in maloprodajno ceno.
Trgovsko ceno torej sestavlja trgovska kalkulativna cena in del razlike med reprodukcijsko ceno
in maloprodajno ceno.
Na podlagi tako izračunanih elementov se v letnem proizvod-no-prodajnem planu določi pro-centualni delež proizvodne organizacije in trgovskih organizacij Mercator v maloprodajni ceni brez prometnega davka, in sicer po proizvodih oziroma skupinah proizvodov, ki jih predvideva letni plan.
Na koncu nam ostaja tudi tokrat odprto vprašanje, to je udeležba potrošnikov v dohodku
proizvodnih in trgovskih organizacij. Temu bo seveda mimo drugih, še ne povsem zadovoljivo rešenih vprašanj, veljalo naše prihodnje razmišljanje.
Komisija za pripravo samoupravnega sporazuma daje torej v javno razpravo vendarle izdelek, ki nas bo hitreje premaknil v zadnje dejanje, to je v sprejem in podpis samoupravnega sporazuma med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami.
IVANKA VRHOVČAK
Tradicionalno novoletno srečanje naših upokojencev
Ob novem letu spet nasvidenje!
Ob izteku preteklega leta smo sPet povabili na novoletno sreča-uje naše nekdanje sodelavce, ki so upokojeni. Zbrali so se v Domu jugoslovanske ljudske armade, Mer smo zanje pripravili zakusko 111 zabavni program s plesom.
. Prišli so skoraj vsi. Mladostni }n dobre volje so si podajali roke lri se zapletali v živahne pogovo-jj6- Za mnoge med njimi je bil ta dan edini v letu, ko se srečajo z dekdanjimi delovnimi kolegi, ko ubudijo spomine na dni graditve Mercatorja.
. V veliki dvorani Doma JNA se le zbralo blizu 300 naših nekda-uph delovnih tovarišic in tovari-
šev iz 13 TOZD širšega ljubljanskega območja. Med prvimi jih je pozdravil tovariš Marjan Gradi-šar, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata, ki je v svojem nagovoru orisal samoupravne in politične dogodke v Mercatorju v letu 1976. Med drugim je povedal:
»To leto je bilo za vse naše delovne ljudi leto odločnega boja za uresničitev stabilizacijskih načrtov in boljšega gospodarjenja. Še več! V tem letu je vladala v Mercatorju prava revolucionarna zagnanost za nekaj novega. Kljub temu, da niste več aktivni člani našega kolektiva pa smo trdno
Nekdanji sodelavci in prijatelji spet med seboj
arjan Gradišar, predsednik IO konference snovne organizacije sindikata: Leto 1976 je bilo j'’"' --ubilizaeij .k*! nanoro" in hotenj po novi ai>ioupravni organiziranosti Mercatorja.
V imenu upokojencev se je zahvalil za pozornost Vilko Korenčan
prepričani, da ste preko našega glasila sledili našim naporom za kvalitetno razpravo zakona o združenem delu in hotenjem po novi organiziranosti. Naš kolektiv scN tem času obiskali visoki družbenopolitični delavci, tako republiški kot zvezni, ki so se želeli prepričati, kako se pripravlja Mercator na uresničevanje novega zakona o združenem delu. Naše delo v tej smeri so ocenili pozitivno, dani napotki pa so nas vzpodbudili še k večji aktivnosti in prizadevnosti.
Lahko se pohvalimo, da smo uspeli. V novem letu se bo Mercator organiziral v sestavljeno organizacijo združenega dela ki bo združevala 21 delovnih organizacij in okoli 50 temeljnih organizacij.«
Za njim je prevzel besedo namestnik generalnega direktorja, tovariš Vukadin Nedeljkovič, ki je bil med našimi upokojenci prvič, saj je prišel v našo delovno skupnost pred nekaj meseci.
V svojem govoru je povedal tudi tole:
»Še vedno so sveži sledovi vašega dela in neprecenljivo je bogastvo, ki ste nam ga pustili, s katerim gospodarimo in še naprej bogatimo naš kolektiv. Ne moremo mimo vašega minulega dela. Prav vi ste prispevali k skupnemu uspehu, pomagali ste razviti Mercator v veliko, gospodarsko čvrsto delovno organizacijo.
Upokojencem je spregovoril tudi novi namestnik generalnega direktorja Vukadin Nedeljkovič
Francka Zajc, avtorica pesmi Pozdravljeni Mercatorji
Jaki Anica, upokojenka TOZD Grosist: V pokoju sem že pet let pa sem na to srečanje prišla šele prvič. Pregovorile so me kolegice in prav nič žal mi ni, da sem danes tu. Zares je prijetno
Tudi ob koncu lanskega leta je generalni direktor Miran Goslar povabil na novoletni sprejem direktorje TOZD in sektorjev, ki je bil v prostorih TOZD Kavarna Evropa
Mnogi med vami ste bili jedro Mercatorjevega kolektiva, tistega kolektiva, ki je skrbel za razvoj, mehanizacijo, modernizacijo in razširitev- trgovskega omrežja. Sadovi takega gospodarjenja so tako bogato obrodili, da ste danes* kot soustvarjalci Mercatorja lahko ponosni na svoje minulo delo, ponosni, da ste bili priče tako velikemu razvoju podjetja.
Upokojitev na žalost pomeni tudi odmik od rednega aktivnega
Eden naših najstarejših upokojencev je prav gotovo 84-letni Janko Milost iz TOZD Grosist. Vsako leto rad pride na srečanje upokojencev, lani pa se ga zaradi bolezni ni mogel udeležiti.
Poslal nam je pisemce, v katerem je med drugim zapisal tudi tole:
»Prosim lepo, da posredujete mojo zahvalo za povabilo prirediteljem z najboljšimi željami za uspešno in zdravo leto 1977 ter vsem starim znancem najboljše želje za zadovoljno in zdravo leto 1977.«
Upamo, da je tovariš Janko okreval in če prej ne, se vidimo spet ob koncu leta na naslednjem srečanju upokojencev, do tedaj pa ga vsi nekdanji sodelavci prav lepo pozdravljajo.
Pozdravljeni Mercatorji!
Ali ni to res lepo, ko se tukaj zberemo, da nas niso pozabili in zopet so nas pogostili.
Pripravili lepo so vse, da nam je lepše srečanje!
Kljub temu, da smo upokojeni, o, pa nismo zagrenjeni, čeprav so ušesa že bolj gluha, čeravno nas duši naduha, če nam srce bolj slab’ deluje, če ožilje pojenjuje.
Včas’ še revma nas boli, da kar pokajo kosti pa če zobje ven letijo, saj umetni se dobijo.
Povrhu pa še teta gripa vsako leto nas potipa.
No, to je že bolj hudo, ker se cene vsak dan dvigajo.
A zoper to imamo zdravilo, da nas bode pomirilo —
sem prišli,
če nas bodo povabili se jim bomo zahvalili.
Za novo leto pa nam vsem, v tolažbo naj še to povem, da tudi naše pokojnine se bodo nekaj spremenile.
Potem naj pa še muzika nam kakšno fletno zaigra, da b’ se veseli in pa zdravi veliko let še srečevali!
kar Mercator kavo pijmo!
Pa bomo zdravi, čili vsi spet drugo leto
d°gaj anj a na prej šnj em delovnem ttiestu in odmik od dogodkov v oelovni organizaciji nasploh. Vendar človek ne more kar tako Pretrgati s preteklostjo, rad se sPominja svojih sodelavcev, misli se vračajo na mlada leta, na naj-Polj ustvarjalna leta, vračajo se v "Mercator. Sprašujete, kako je oanes, kaj je novega in kako bo naprej?
Naravno je, da vsak človek stremi po nečem novem, boljšem, tudi po nedosegljivem. Včasih tudi pokritiziramo vsevprek, naštevamo slabosti, pri ■ tem pa
pozabljamo, da hitro živimo in da se ta naša hotenja vrtijo na neskončnem filmskem traku. Odtod v naši družbi in naši delovni organizaciji množica predlogov in zasnov o našem skupnem jutrišnjem delu. Živahno smo razpravljali na vseh naših zborih o novi samupravni organiziranosti. Ob tem smo ugotovili, da potrebujemo še mnogo in da imamo za uresničitev vsega še veliko moči. Spremenili bomo našo delovno organizacijo, ker se bomo reorganizirali, in jo napravili še bogatejšo.«
Venceslav Petrič; upokojenec TOZD Grosist: Delal sem še pri Živilih na samem začetku. Takrat je bilo vse skromno in borili smo se s celim kupom težav. Bili smo pionirji današnjega velikega Mercatorja, ki je v poldrugem desetletju zrasel v zares ugledno podjetje. V pokoju sem že dvajset let, imam že 76 let, ampak na to srečanje rad pridem, ker se srečam z nekdanjimi prijatelji. Lepo je, da se nas spomnite, le drago je vse skupaj, kajne
Po pozdravnih govorih in kosilu pa so se naši upokojenci sprostili ob zabavnem programu Franca in Mita Trefalta in Metke Leskošek. Za prijetno vzdušje so tudi tokrat poskrbeli člani ansambla Janeza Jeršinovca.
Ure srečanja so hitro minile. Spet smo bili priča ganljivim stiskom rok in prijetnim željam ob slovesu. Prav vsem nekdanjim sodelavcem želimo tudi mi v uredništvu prijetno počutje v pokoju, decembra pa jim kličemo
spet nasvidenje. Seveda pa jih tudi vabimo, da med letom obiščejo svoje nekdanje kolektive v trgovini, skladišču, tovarni ali pisarni. In še nekaj bi radi zapisali,skar sta v svojih govorih povedala tudi tovariš Gradišar in Nedeljkovič. Ob vseh uspehih, ki jih doživljamo, nikoli ne pozabimo na njih, ki so postavili temeljne današnjemu Mercatorju. Še naprej nam bodo za vzgled in obljubljamo jim, da bomo tudi v prihodnje dobri gospodarji in samoupravljavci.
NADA RIHTAR
Priprave na letno skupščino konference osnovnih organizacij sindikata
Pred dnevi je bila sklicana 10. Seia sekretariata konference °sriovnih organizacij sindikata. 'Ia njej smo obravnavali osnutek Samoupravnega ' sporazuma o združitvi v SOZD Mercator, sPrei5lljanje izvajanja zakona o združenem delu, pogovarjali pa smo se tudi o ustanovitvi šport-nega društva Mercator.
Vzporedno z novo samoupravno organiziranostjo Merca-orja se tudi družbenopolitične organizacije pripravljajo na novo 0rganiziranost. Zato je sekreta-lat konference osnovnih organizacij sindikata pripravil predlog Poslovnika o notranji organiziranosti in načinu delovanja koordi-aeijskega odbora osnovnih organizacij sindikata v SOZD uercator, kakor se bo imenoval a sindikalni organ v bodoče. °leg poslovnika smo pripravili Udi predlog programa dela in Predlog finančnega načrta.
V razpravi o predlogu finanč-ega. načrta smo podprli pred-adnika konference tovariša ^arjana’ Gradišarja, ki se ne stri-Ja s programom novega načina
financiranja sindikalnih organizacij. Sklad skupne porabe, ki je določen z odstotkom na podlagi ustvarjenega dohodka, je obdavčen in zaradi tega bomo za akcije kot so novoletna obdaritev otrok in upokojencev, žena za osmi marec in raznih športnih prireditev imeli na voljo toliko manj sredstev. Pripombe so bile tudi na način odvajanja sredstev sindikalne članarine glede na vloge za dotacije sredstev, ki so zbrana na mestnih oziroma občinskih sindikalnih svetih. Bolj pravično in pošteno bi bilo, da se zniža odstotek odvajanja sredstev od pobrane sindikalne članarine.
SINDIKAT JE DRUŽBENOPOLITIČNI DEJAVNIK ZA URESNIČEVANJE USMERITEV, KI JIH JE IZOBLIKOVALA ZVEZA KOMUNISTOV Vsebina programa dela koordinacijskega sindikalnega odbora osnovnih organzacij sindikata, kot jo narekujeta zakon o združenem delu in ustava, je utemeljena kot bistven in nena-
domestljiv dejavnik v graditvi in razvoju samoupravnega združenega dela,- samoupravnih, družbenoekonomskih in drugih odnosov v združenem delu. Sindikat mora biti družbenopolitični dejavnik, ki realizira usmeritve izoblikovane v zvezi komunistov.
V tem trenutku je naša primarna naloga, da vse osnovne organizacije sindikata v naših organizacijah združenega dela razpravljajo in sprejemajo sklepe in stališča o dopolnitvi rokovnika, ki je sestavni del samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD, pripravijo referendume in kandidacijske postopke za volitve v samoupravne organe, ne glede na mandatno dobo delegatov.
Pri programu izvajanja zakona o združenem delu moramo uskladiti samoupravne akte z zakonom, vsaka TOZD in DO mora sprejeti svoj program. Imenovati moramo tudi komisije, ki bodo spremljale izvajanje zakona in koordinirale delo z občinskimi skupščinami in organi v sami organizaciji združenega dela.
USTANOVITEV ŠPORTNEGA DRUŠTVA MERCATOR
Delovna skupnost SOZD je predlagala ustanovitev športnega društva Mercator, ki bo združevalo naslednje športne dejavnosti: nogomet, streljanje, košarko (moška in ženska ekipa), smučanje, kegljanje, balinanje, šah, plavanje in planinarjenje.
Društvo bi imelo status pravne osebe, svoje samoupravne organe ter komisije v posamezni panogi. Vanj bi se lahko vključili tudi družinski člani naših delavcev, v primerih, ko bi šlo za rekreacijo. Napravili bi anketo in izbrali člane za posamezno dejavnost. Društvo bi financirale temeljne oziroma delovne organizacije. Naloga društva ne bi bila samo organiziranje rekreacije temveč tudi tekmovanj znotraj in zunaj organizacij združenega dela.
Sekretariat je predlog o ustanovitvi športnega društva Mercator sprejel ter ga vključil v sv^j program dela.
SUZANA MODRIJAN MFRCATOR 7
Komercialni plan SOZD Mercator za leto 1977
Na osnovi komercialnih planov temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij je komercialni sektor v skupnih službah pripravil skupni komercialni plan SOZD Mercator, v katerega so vključene tudi novo pripojene delovne organizacije.
Z vključitvijo novih delovnih organizacij se dejavnost Mercatorja razširja še na primarno kmetijsko proizvodnjo, zunanje-
Pomembna februarska seja sveta ZK
Zadnji dan v januarju se je sestal sekretariat zveze komunistov Mercator. Sejo je vodil tovariš Franc Škof, razpravljali pa smo o pripravah na sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator in rokovnika za izvedbo programa prednostnih nalog za samoupravno organiziranje ter sprejeli predlog statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju organizacij ZK v SOZD, predlog poslovnika o delu organizacij ZK v SOZD Mercator, predlog programa dela za leto 1977 in poročilo o kadrovski problematiki ter pripravah na razpise ob konstituiranju v SOZD in DO.
O vsem tem bodo ponovno razpravjali člani sveta ZK na sestanku, ki bo 14. februarja. Nanj so povabljeni tudi predsedniki osnovnih organizacij zveze komunistov temeljnih in delovnih organizacij, ki so se na referendumih odločile za združitev v SOZD Mercator.
VASJA BUTINA.
trgovinsko dejavnost na področju prehrane in neživilskega blaga ter živilsko industrijo. To narekuje, da se povežejo vse dejavnosti preko skupne poslovne politike v koordiniran in učinkovit poslovni sistem, ki bo omogočil doseganje uspešnih poslovnih rezultatov.
Kaj prinaša skupna poslovna politika?
Cilji skupne komercialne politike so naslednji:
—	zagotoviti čim boljšo založenost maloprodajne mreže sestavljene organizacije združenega dela ter organizirati racionalno in trajno preskrbo potrošnikov;
—	trajno prilagoditi prodajni program zahtevam tržišča preko organiziranega marketinga;
—	doseči večjo poslovno učinkovitost;
—	zagotoviti čimvečj o izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti primarne kmetijske proizvodnje ter predelovalne industrije za pokrivanje potreb lastne maloprodajne mreže;
—	se sporazumevati z večjimi proizvajalci, s katerimi že trajno sodelujemo, o združevanju dela in sredstev ter delitvi skupno ustvarjenega dohodka;
—	zagotoviti dohodkovne odnose med organizacijami reprodukcijskega procesa v sestavi SOZD in primarne kmetijske proizvodnje do trgovine na drobno,
Preko osem milijard realizacije v letu 1977
V letu 1976 smo v Mercatorju uresničili komercialni plan 99-odstotno in smo dosegli
5.353.421.000,00 DIN realizacije. Letos predvidevamo porast v
Rafko Pavlovič — novi direktor TOZD Veleblagovnica Beograd
S prvim januarjem je nastopil delovno razmerje v TOZD Vele-
blagovnica Beograd tovariš Ratko Pavlovič, ki ga je razpisna komisija izbrala za novega direktorja TOZD.
Tovariš Ratko Pavlovič ima 35 let. Po poklicu je diplomirani ekonomist, študira pa še pravo na beograjski univerzi. Ima čez sedemnajst let delovne dobe, od tega petnajst v trgovini kot neposredni izvrševalec, organizator procesa dela in vodilni delavec v splošni, finančno-knjigovodski, organizacijski, analitično planski in komercialni službi. Nazadnje je bil direktor TOZD Velepromet trgovskega podjetja Trgopromet Kraljevo.
Od leta 1961 je član Zveze komunistov Jugoslavije in je aktiven družbenopolitičen delavec.
višini 8 do 9 %, izraženo v številkah 8.6T4.083P000 v kar so upoštevane že tudi novo vključene delovne organizacije.
Skupna nabava trgovskega blaga je v lanskem letu znašala 3.767.101.605 dinarjev, od katere so TOZD nabavile znotraj delovne organizacije za
913.000.000, kar predstavlja 24 % celotne nabave, medtem ko so pri zunanjih dobaviteljih kupile za
2,850.000.000,00 din. Za tekoče leto	planiramo	za
5.018.486.200,00 din nabave, razmerje med interno in eksterno nabavo pa bi bilo 25%:75%. Po blagovnih skupinah smo nabavili za 2.048.732.850 din živil, na katere odpade 49 % vsega blaga, neživil za 757.059.400 ali 18,4% od celotne nabave. Indeks za letos znaša za živila 108, za neživila 110.
— Tudi jaz sem zbiral slike nogometašev, ko sem bil majhen!
0 našem informiranju
Navada je, da ob koncu vsakega leta ugotavljamo njegovo uspešnost, se zamislimo ob rezultatih, napakah in prihodnjih nalogah. Za leto, ki je minilo, lahko zapišemo, da je bilo poslovno, predvsem pa samoupravno in politično zelo bogato in razgibano. O poslovanju še ne moremo pisati, ker bodo podatki zaključnega računa znani šele februarja, spomnili pa smo se na bilanco v informativni službi, ki smo jo potegnili ob novem letu.
Sami soditi in pisati o tem, koliko smo bili v informiranju uspešni je težko. Lahko priznamo, da nismo bili povsem zadovoljni, čeravno smo se trudili pri izpolnjevanju svoje funkcije. Ob tem naj zapišemo tudi to, da smo bili kadrovsko prešibki in da so nam naše strokovne službe nudile še premalo pomoči.
Tokrat bomo navrgli le nekaj podatkov o pismenem informiranju preko našega glasila Mercator. V preteklem letu smo izdali 6 rednih številk, in sicer pet v obsegu 24 strani, eno pa 20. Poprečna naklada je bila 5881 izvodov, ki so jih prejemali vsi zaposleni, naši upokojenci, nekaj pa smo jih pošiljali našim poslovnim partnerjem in občin-
skim ter drugim institucijam. Natisnili smo tudi pet posebnih številk grasila v poprečni nakladi 2187 izvodov, in 5 Internih obvestil po 1200 primerkov, ki smo jih natisnili doma.
Vseh enajst številk glasila nas je veljalo 294.072,80 dinarjev, od tega smo za honorarje namenili 26.380,00 dinarjev v neto znesku, oziroma 35.173,30 bruto. Pri pisanju sestavkov in tehničnem delu je poleg dveh delavcev, ki sta bila redno zaposlena v informativni službi sodelovalo še 11 drugih honorarnih sodelavcev v glavnem članov naše organizacije združenega dela.
Ob koncu naj zapišemo tudi to, da sta se z novim letom oziroma z novo samoupravno organiziranostjo Mercatorja, tajništvo samoupravnih organov, ki je bilo v sklopu splošnega sektorja, in informativna služba v sektorju ekonomske propagande in informativne službe, organizirali v center za obveščanje, ki sodi v splošni sektor. Pripravljamo nov koncept obveščanja v Mercatorju v duhu novega zakona o združenem delu, ki opredeljuje informiranje delavcev kot bistveni pogoj za uresničevanje njihove samouprav-Ijavske funkcije.
NADA RIHTAR
INTEGRACIJE - INTEGRACIJE - INTEGRACIJE - INTEGRACIJE - IN
Sedmim delovnim organizaci-}am> ki so se odločile združiti delo 'n sredstva v SOZD Mercator, so Se konec decembra pridružile še nadaljnje štiri. Te so: Slovenija sadje in Contal iz Ljubljane, Agrokombinat Krško in Kmetij-ska zadruga »Zasavje« Sevnica. A teku pa so še razgovori za integracijo gostinskega podjetja Vič, g°stinskega podjetja Ilirija, obrt-nega podjetja Conditor in Seme-narne iz Ljubljane.
cONTAL, proizvodnja, trgovina, Servis n. sol. o.
Delovna organizacija Contal je l*a ustanovljena 1. 1. 1951. Na osnovi ustavne preobrazbe se je v etu 1974 reorganizirala; ustavljene so bile tri TOZD, od Katerih sta se TOZD Conimex in ibes na lanskoletnem decembr-referendumu odločili za vKljučitev s SOZD Mercator.
” letu 1975 je imela delovna organizacija 279 zaposlenih.
stvarili so 817.068.740 dinarjev Trv^nega dohodka, od tega rp^D Conimex 789.950.860 in V20 Cibes 27.117.880 din. t	Conimex opravlja biro-
ehnično, gostinsko in grafično
sna Žagar, sekretarka a sad*6 komunistov Slov le:	Osnovna organiz
0 e*e komunistov v naši de v ®anlzac*il številčno ni m' o ndar smo kljub temu usj uravili SV0j0 nai0g0 pn Gd
r» ° n.ovl samoupravni orga VsV«. Temeljito smo pr« In® Nlj® in smotre te integr; B , smo razširjen sestar škodnimi organi in i Na surnoupruvnlh org: n«,.Referendum smo šli pn] sih *n’ *n prepričana sen 0 s® pravilno odločili
dejavnost, zunanje in notranje trgovinske _ posle in zastopanje tujih firm; TOZD Cibes pa servisira in opravlja montažo artiklov precizne mehanike, finomehani-ke, elektromehanike in elektronike ter artiklov široke potrošnje, in gostinske opreme, nadalje proizvodnjo artiklov elektro in finomehanike in izdelkov iz plastičnih mas, prodaja na debelo in drobno papir in kemikalije za fotokopirne in razmnoževalne stroje ter rezervne dele, in nabavlja in prodaja na veliko in malo birotehnične stroje, merilne instrumente in orodje za opremo birotehničnih in elektronskih servisov.
Obe TOZD sta do 30. 9. 1976 dosegli 591.535.910 din realizacije oziroma 7.642.616 ostanka dohodka.
Z vključitvijo delovne organizacije Contal se bodo razvijale, predvsem pa dopolnjevale nekatere dejavnosti. Mercator doslej ni imel razvite birotehnične dejavnosti, medtem ko je Contal dosegel na tem področju velik razvoj. Contalova gostinska dejavnost se bo dopolnjevala z dejavnostjo Mercatorjeve TOZD Investa, ki se poleg prodaje gostinske opreme ukvarja tudi s projektiranjem. Razmere na tržišču narekujejo, da mora organizacija, ki opremlja objekte nuditi celoten servis storitev. Z vključitvijo delovne organizacije Contal
Božo Kuhar, skladiščni manipulant: Na referendumu smo se odločili za boljši jutrišnji dan, ki upamo, da bo. Razočaran pa sem bil, ko smo že prvi mesec v Mercatorju dobili kasneje osebne dohodke
Mitja Marinšek, v. d. generalnega direktorja Slovenija-sadje: V predhodnih razgovorih, ki smo jih imeli z Mercatorjem pred našo odločitvijo za vključitev v SOZD, smo našli veliko stičnih točk, katere bodo omogočile uspešno in racionalno poslovanje. Odstotek glasov za integracijo v Mercator je bil zelo visok, 92%. Delavci so bili o vsem dobro obveščeni, saj sta sindikat in zveza komunistov akcijo uspešno vodila
bo SOZD Mercator tudi dopolnjevala svoj program z zastopniško opremo Contala, Contal pa bo vključil v plasman lastno opremo za gostinsko dejavnost, ki jo je Mercator razvil doslej.
Večjo uspešnost vidimo tudi v grafični dejavnosti. Mercator se je dosedaj pojavljal le pri prodaji papirja, manj pa se je ukvarjal s plasmajem uvoženih izdelkov za potrebe grafične industrije. Mercator je deloval le na področju naše republike, medtem ko je Contal prisoten na širšem jugoslovanskem prostoru.
Dopolnjena bo tudi dejavnost široke potrošnje in s tem omogočen učinkovitejši nastop na celotnem domačem tržišču.
Okrepila se bo tudi zunanjetrgovinska dejavnost, še posebej izvoz. Delovna organizacija Contal uvaža in izvaža opremo ter reprodukcijski material za proizvodne in druge delovne organizacije. Te posle bi vršila v prihodnje tudi za potrebe vseh delovni organizacij in TOZD v okviru SOZD Mercator in njihove poslovne partnerje.
Delovna organizacija Contal ima razvita predstavništva v Beogradu, Novem Sadu in Zagrebu, ki bodo v prihodnosti služila tudi SOZD Mercator.
*
Pozabiti ne smemo na servisiranje, katerega bo v SOZD prevzel TOZD Cibes. To je izredno pomembno za hitrejši razvoj prometa s tehničnim blagom, kar predstavlja enega izmed ciljev SOZD Mercator in še posebej zaradi poostrenih predpisov, ki urejajo to področje.
Ivanka Zajec, skladiščna delavka:	Mercator cenim, čeravno
poznam le dve njegovi trgovini tu v Zalogu, ki za potrošnika dobro skrbita. Zato sem se kar takoj odločila zapisati na referendumu za, pa tudi zaradi tega, ker vem, da se v velikem podjetju z združenimi sredstvi veliko več ustvari
Zgradbe hladilnice Slovenija-sadje

V enem prostoru kar sedemsto ton jabolk
SLOVENIJA SAJE, trgovsko, izvozno-uvozno, proizvodno-predelovalno in uslužnostno podjetje Ljubljana, p. o.
Slovenija sadje se uvršča med najpomembnejša jugoslovanska podjetja na področju izvoza iz uvoza sadja in zelenjave. Njegova dejavnost je raznolika, saj se ukvarja s trgovanjem na debelo in drobno, s kmetijsko proizvodnjo, skladiščenjem, hlajenjem, zmrzovanjem, sušenjem in praženjem blaga, proizvodnjo sadnih in zelenjavnih pulp, sokov in koncentratov, proizvodnjo ledu in javnim tehtanjem. Zelo uspešno se uveljavlja tudi na področju zunanje trgovine in zastopanja tujih firm.
Od ustanovitve leta 1948 do danes beleži Slovenija sadje lepe uspehe. V letu 1975 je delovna organizacija	dosegla
580.280.372,25 dinarjev celotnega dohodka. Veliko pozornost pri poslovanju posvečajo izvozni dejavnosti, saj se po devizni realizaciji uvrščajo v sam vrh v Jugoslaviji v svoji branži. Okoli 96 odstotkov izvoza odpade na konvertibilno področje. Obsežen izvoz pa omogoča delovni organizaciji, da je tudi med prvimi jugoslovanskimi uvozniki sadja in zelenjave.
Z rastom poslovne uspešnosti so se skladno razvijali tudi druž-
benoekonomski odnosi in stopnja samoupravne organiziranosti. Dvestošestdestčlanski kolektiv se je v lanskem letu odločil, da organizira štiri temeljne organizacije združenega dela ter da se vključi v sestavljeno organizacijo združenega dela. Po temeljiti analizi večih možnosti za pristop k integraciji so sklenili, da se vključijo v SOZD Mercator. Ta odločitev bo prinesla delovni organizaciji Slovenija sadje naslednje prednosti:
—	močnejši položaj in enotno nastopanje na nabavnem in prodajnem notranjem in zunanjem trgu;
—	boljšo poslovno organiziranost in delitev dela, ki bo temeljila na dohodkovnih odnosih;
—	povezavo maloprodajne mreže in grosistične dejavnosti Mercatorja z dejavnostjo Slovenija sadja, ki se bo prilagajala potrebam notranjega in zunanjega trga;
—	pridobitev pravic za še večji uvoz blaga široke potrošnje;
—	večja vlaganja v osnovna in obratna sredstva;
—	vključevanje v širše družbene razvojne načrte, večje možnosti pri pridobivanju finančnih sredstev.
Delavci delovne organizacije Slovenija sadje pa bodo z integracijo med drugim razširili in
izboljšali svoj materialni in družbeni položaj, povečali svoj dohodek in skupni dohodek družbe, zvišali produktivnost svojega in celotnega družbenega dela.
Bodoča delovna organizacija »Mercator« Slovenija sadje bo imela štiri TOZD, in sicer TOZD Trgovina Ljubljana — zunanja trgovina in trgovina na debelo na notranjem trgu, TOZD Hladilnica Bohova pri Mariboru, TOZD Hladilnica Zalog in TOZD Maloobmejni promet Ovčja draga. Vse TOZD bodo imele skupni žiro račun, ki se bo postopoma vključil v temeljno banko Mercator. Delovna organizacija bo obdržala svoj dosedanji predmet poslovanja, opravljene bodo le manjše preusmeritvene in dopolnitvene, kot na primer razširitev dejavnosti še na pakiranje za celotno maloprodajno mrežo Mercatorja. Samostojno bo delovna organizacija najemala kredite za osnovna in obratna sredstva. Delovna organizacija prevzema celotni živilski del zunanje trgovine Mercatorja in s tem tudi določeno število delavcev našega zunanjetrgovinskega sektorja in vodi naprej naše tekoče zunanjetrgovinske posle. Dosedanji samou-pravni organi in družbenopolitične organizacije bodo opravljali 'še naprej enake funkcije kot doslej, imenovani bodo le delegati v
osrednje organe SOZD. Prispevek za kritje stroškov delovne skupnosti SOZD bo izračunan po ključu, ki bo določen v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD Mercator, ki bo predvidoma dokončno usklajen in sprejet meseca marca.
V svojem srednjeročnem planu želi delovna organizacija Slovenija sadje uresničiti investicijske programe, ki predvidevajo vlaganja v predelovalne, skladiščne in hladilniške zmogljivosti ter neposredno proizvodnjo. Do leta 1980 predvideva rast družbenega proizvoda z 10-odstotno stopnjo, medtem ko naj bi se celotni, promet povečal za 60 odstotkov.
Dve tretjini hladilniških zmogljivosti sta namenjeni sadju
i 1 .-fer
IfIBIII
»■ ■
s
1 .
.. H
i
i Li

mm
m - •"
. '.
J
Velike zmogljivosti v moderni hladilnici Slovenija sadje v Zalogu
Delovna organizacija Slovenija sadje ima velike skladiščne, predelovalne in hladilniške zmogljivosti. Obiskali smo hla' dilnico v Zalogu, ki sprejme naenkrat 12 do 15 tisoč ton, ozi' roma do 1500 vagonov blaga.
Prvi objekt so zgradili pred dvajsetimi leti, kjer je bilo pro-strora le za 4000 ton blaga. Zmr-zovalni tunel je sprejel le 10 do l2 ton. Z leti so potrebe po hladilni' cah vse bolj naraščale in vzpO' redno z njimi je kolektiv Slovenija sadje vlagal sredstva v adaptacije, opremo in izgradnjo novih
Tile kompresorji poganjajo sistem hlajenja
j 'JPacitet Največ so investirali v etu 1975,kosov rekordnem času ^ekaj mesecev odprli nov objekt s .00 kvadratnimi metri površine ln najsodobnejšo opremo.
Moderno hladilnico ima delovna organizacija Slovenija sadje še v Bohovi pri Mariboru, ki skupno z zaloško predstavlj ata 3 8 odstotkov slovenskih hladilnih zmogljivosti. V Zalogu hladijo in zmrzujejo predvsem sadje, ki
zaseda dve tretjini prostora, v ostalih prostorih pa so uskladiščeni maslo, mlečni izdelki, meso in ribe. Razmerje med tujimi strankami, ki koristijo hladilne storitve, in domačimi potrebami gre v korist tujih strank, med
katerimi so največje Emona, Sadje _ zelenjava, Perutnina Zalog, Živila Kranj, Živinopro-met Gorica, Perutninarski kombinat Pivka in PIK Vrbovci Bo-rinci.
NADA RIHTAR
Marjan Gradišar — TOZD Preskrba
SejEm upokojencev in ubdaritev otrok
ka?Sn°Vna organizacija sindi-ta je v decembru organizirala r^anje upokojenih članov ko-v . ,a' Potekalo je v prijetnem To? ju pogovorih. Direktor k Jože Mokorel jim je na atko povedal dogodke v kolek-v letu 1976, spregovoril je o sPodarjenju in pripravah na ^^organiziranostMercatorja v
Ob slovesu so si naši upoko-
jenci stisnili roke z željo, da bi se zdravi in mladostni spet kmalu srečali. Za vsakega smo pripravili tudi novoletno darilo.
Tudi tokrat je dedek Mraz ob koncu lanskega leta obiskal malčke staršev TOZD Preskrba. Zanje smo pripravili kratek program in darilne pakete v vrednosti 100 din.
Jože Renar — TOZD Grmada
Nova TOZD Grmada — 67 prodajaln, 430 delavcev in 80 učencev
Ves kolektiv novo konstitui-
Dedek M
raz med malčki v TOZD Preskrba
rane TOZD Grmada se je že pred ustanovitvijo in pričetkom poslovanja v novi samoupravni organiziranosti vsestransko in temeljito pripravil za nove naloge.
Sedanja TOZD Grmada ima 67 poslovalnic, 430 delavcev in 80 učencev v gospodarstvu. Vanjo so se vključile prodajalne iz naslednjih reorganiziranih TOZD maloprodaje:
1 poslovalnica TOZD Špecerija
4 poslovalnice TOZD Emona 3 poslovalnice TOZD Polje 7 poslovalnic TOZD Rožnik
11 poslovalnic TOZD Jelka Gornji grad
41 poslovalnic TOZD Grmada
Pred novim letom in pričetkom poslovanja smo imeli zbore in številne sestanke samoupravnih organov, družbeopolitičnih organizcij in komisij. Izvolili smo začasne organe in vodstva in se dogovorili o njihovih nalogah. Na vseh zborih in sestankih je bila izražena enotna volja in želja po vsestransko uspešnem poslovanju v vseh naših poslovalnicah, ki so na območju stotih kilometrov.
ZAČELI SMO Z INVENTURAMI
Prva naloga, ki smo jo opravili po konstituiranju je bila letna inventura v novoletnih praznikih. Tokrat smo imeli z njo nekoliko več opravka; opravili smo jo lahko šele po novem letu. Zaradi obračuna prometnega davka smo popisovali po blagovnih skupinah. Obvestilo o povišanju stopenj prometnega davka smo dobili zelo pozno in postaviti smo morali nove cene zaradi spre-
membe stopnje prometnega davka. Nekatere prodajalne so bile odprte že zadnji dan praznikov in prav delavke teh kolektivov — dan poprej so delale popise, ki so trajali od 14 do 30 ur— so dve tretjini praznikov preživele na delovnem mestu.
S popisi smo končali. Življenje v trgovini teče dalje. Prizadevanja za zadovoljevanje potrošnikov so vsak dan večja. In tako bo tudi v novi TOZD Grmada.
Janez Remškar — TOZD Grosist
NOVI ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV
Tudi v naši TOZD smo v preteklem letu okrepili vrste Zveze komunistov. Sprejeli smo 10 novih članov, predvsem so to mladi delavci v centralnem skladišču, ki so pred tem uspešno delovali v mladinski organizaciji.
Novim članom je na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi drugi člani osnovne organizacije, spregovoril sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Mandič Polde in med drugim dejal:
»Vsem novo sprejetim članom čestitam in želim, da bi se v vrstah ZK počutili kot enakopravni člani z vsemi starejšimi tovariši, ki v vrstah ZK delujejo že leta. Aktivno je potrebno sodelovati v vseh nalogah, ki izhajajo iz Programa in statuta Zveze komunistov Jugoslavije, nadaljevali delo naše revolucije, razvijati samoupravni družbeni sistem, kot osnovno merilo naše družbe in
Novi člani zveze komunistov iz TOZD Grosist
podpirati ideje neuvrščenosti in prehojeno pot tovariša Tita.«
Komunisti so postali: Danica Ciglič, Sonja Zupan-Rovšek, Janez Remškar, Miha Medved, Marjan Šafar, Dušan Šetina, Jože Jenko, Jože Žargi, Jože Čuden, Anton Lišter.
Čestital nam je tudi direktor naše TOZD in izrazil upanje, da se bomo dobro razumeli in sodelovali pri reševanju perečih vprašanj kolektiva.
TEKMOVANJE KEGLJAČEV
V soboto, 29. januarja, je naš mladinski aktiv pripravil tekmo-
vanje v kegljanju v gostilni Jamnik na Vrhovcih. Tekmovali nismo samo mladi ampak tudi naši starejši delovni koelgi.
Sekretar 00 ZSM tovariš Miha Medved in Srečo Kozamernik sta najboljšim podelila pokal, medalje in diplome. Najbolje se je uvrstil Slavko^ Randželovič, drugi je bil Drago Žorn tretje mesto pa je osvojil Milan Oblak.
Prireditev je lepo uspela in menim, da so taka športna srečanja vzpodbuda mladim, da se v večjem številu udeležijo tudi drugih akcij, ki jih organizira mladinski aktiv.
Kegljači iz TOZD Grosist
Branko Kampuš — DO Panonija
MERCATORJEV VEČER V PTUJU
SREČANJE POTROŠNIKOV, PROIZVAJALCEV IN TRGOVCEV
Delovna organizacija Panonija Ptuj letos že četrtič zapored pri-
pravlja tradiconalno srečanje potrošnikov, proizvajalcev ter trgovcev. Ta družabni večer bo 19. marca v dvorani Kidričevo (600 sedežev), ob sodelovanju priznanih pevcev Ivice Šerfezija, Višnje Korbar in Djurdjice Miličevič in ansambla Novi Fosili, v baru pa bo skrbel za dobro voljo domači ansambel Kreže s pevcema Heleno Verglez in Rudijem Trojnerjem.
Namen prireditve je srečanje
potrošnikov, proizvajalcev in trgovcev ob začetku poslovnega leta. Pokrovitelj večera bo Pivovarna Laško. Pripravljalni odbor predvideva, da bo sodelovalo pri organizaciji tega srečanja več kot dvajset dobaviteljev.
Letos bomo gostje Mercatorjevega večera imeli na mizah oranžne svečnike v znamenju črke M, ki so izdelki tovarne keramike iz Liboj. Poslej bodo krasili domove več kot 300 domov obiskovalcev.
Pripravljalni odbor vabi Met' catorjeve delavce, da se udeležij0 tega srečanja in si pravočasno rezervirajo vstopnice (100,Od din).
Naj zaključim z ugotovitvi]0' kot jo je zapisal Mercatorjev lis* pred štirimi leti: Navdušenje k uspeh tega srečanja nas obvezujeta, da Mercatorjev večer letos ni bil enkratno dejanje, ampak odslej tradicionalna priredite'1 delovne organizacija Panonijo
Takole je pričakala dvorana v Kidričevem goste Mercatorjevega v'e' čera pred tremi leti. Letos ne bo nič manj slovesno
Jože Repše — TOZD Standard
SREČANJE Z UPOKOJENCI
Že tradicionalna so postala srečanja naših nekdanjih sodelavcev, danes upokojencev, ob izteku zadnjih dni v letu. Tudi v letu, ki se je pravkar izteklo je bilo tako.
Osnovna organizacija sindikata je z veliko mero prizadevnosti in dobre volje organizirala srečanje 27. decembra. Presenetljivo visoka udeležba je dala temu prijetnemu srečanju še poseben pomen. Starim znancem so se ob srečanju in ob novo obujenih spominih obrazi razvedrili in videli smo, da so taka srečanja zares prijetna.
Zbranim je najprej spregovoril predsednik izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata tovariš Franc Kuzma in naglasil, da so vsakemu zdravemu kolektivu taka srečanja s svojimi nekdanjimi sodelavci naj dragocenejša. Tovarišica Veselova pa je zbranim orisala preteklo poslovno leto, ki je bilo uspešno, kljub težavam, ki so nas spremljale.
Ker pa je TOZD Standard le de Mercatorja so gostje z veliki111 zanimanjem spremljali besed6 direktorja, ki je govoril o bodo01 organiziranosti Mercatorja. Pr°' gotovo ni bilo nikogar, ki si koncu ne bi dejal: »Mercator f velik, toda iz dneva v dan i6 večji.«
Ure prijetnega popoldneva s° minile. Besede slovesa pa so sl bile močno podobne, če že 1,6 enake kot vedno doslje: Čimpr01 naj mine leto, da se bomo p°' novno vsi zdravi in zadovolji srečali.
GRADNJA MUZEJA NOB ^ LJUDSKE REVOLUCIJE V NOVEM MESTU
Delež Dolenjske in njenih ljud1 v času narodnoosvobodilne bork6 je bil ogromen (2323 mož in žeU9 je padlo v boju, 1419 jih je unrrj0 kot žrtve nasilja, uničenih je bd6 932 stanovanjskih, 3515 gosp0' darskih in 61 javnih zgradb). v -
Mlajšim rodovom smo dolž^ ohraniti revolucionarno dedis01' no, žrtvam pa postaviti dostoj01' spomenik.	..
Prav zaradi tega in žara0! nemogočih prostorskih raz n1'’1 Dolenjskega muzeja, je bil mar0
1975 imenovan poseben odbor, ki naj pripravi in vodi gradnjo novega objekta muzeja NOB in ljudske revolucije v Novem mestu.
Občinska skupščina in Kulturna skupnost Novo mesto sta uvrstila izgradnjo muzeja kot Prioritetno investicijo na področju kulture. Podpisan pa je bil tudi družbeni dogovor, ki obvezuje vse OZD in TOZD, da prispevajo za gradnjo po 0,5 % od bruto osebnih dohodkov v letu 1975 in 1976, torej se v to akcijo vključuje tudi naša TOZD.
Gradnja se bo predvidoma Pričela letos aprila. Po idejnem načrtu bo novi objekt imel na-
slednje prostore:	urejen bo
vhodni prostor v muzejski kompleks, kjer bo obiskovalec dobil informacijo o zbirkah v Dolenjskem muzeju, kakor tudi o vseh pomembnejših kulturno zgodovinskih spomenikih na Dolenjskem. V glavni razstavni dvorani bo na sodoben način prikazano predvojno revolucionarno gibanje ter politična, vojaška, gospodarska, kulturna in druga dogajanja med vojno na Dolenjskem. V posebnem razstavnem prostoru bo prikazano umetniško ustvarjanje v času NOB profesorja Božidarja Jakca.
Urejen bo poseben prostor za občasne razstave v povezavi s
spominsko avlo, ki bo skupaj z vhodnim amfiteatrom služil tudi za občasne svečane prireditve. Urejena bo posebna predavalnica s knjižnico, ki bo služila za učne ure, predvajanje filmov in študij gradiva. V objektu bodo vsi potrebni delovni in drugi prostori za potrebe oddelka NOB, ter upravni prostori.
Objekt bo imel v celoti okoli 1400 kvad. m površin in bo ustrezno vkomponiran v okolje. Obiskovalec, ki bo obiskal muzej bo dobil na enem mestu celovit pregled dogajanj na Dolenjskem, po drugi strani pa bo omogočen tudi študij zbranega gradiva iz tega obdobja.
Urejena dokumentacija in gradivo bosta prispevala, da bo lahko muzej ob primerni kadrovski zasedbi in sodelovanju krajevnih skupnosti postopno urejal krajevne zbirke in spomenike v naravi.
Z novim objektom bo torej Dolenjska dobila skromen, toda dostojen spomenik, ki bo ohranil pričevanje o revoluciji in pokazal obiskovalcu kulturno zgodovinski preporod Dolenjske, po drugi strani pa bodo ustvarjeni pogoji za proučevanje in urejanje krajevnih zbirk in drugih spomenikov.
Vrzeli v delovanju potrošniških centrov
Že v letu 1973, decembra je bil v Ljubljani podpisan družbeni dogovor o poslovnih in etičnih Oormah, pravicah in obveznostih ter sodelovanju potrošnikov z delavci TOZD v trgovinah na drobno, na kratko imenovan ^potrošniško kodeks«. Podpisale ?p ga tedanje naše TOZD Emona, Lrajja, Grmada, Špecerija in Rožnik, v imenu Mercatorja pa generalni direktor.
Ni naključje, da sta prav veliki ^govski hiši, kot sta Emona in ^lercator, dali pobudo in tudi ves Cas aktivno sodelovali pri snovanju vsebine družbenega dogovora, iskanjem oblik in področij dels potrošniških svetov.
Obe organizaciji sta čutili potrebo po organiziranem odnosu s Potrošniki, po obojestranskem dajanju pobud in skupnem reše-vanju problemov v preskrbi, založenosti, iskanju najustreznejših lokacij za izgradnjo trgovske mreže in podobno.
Družbeni dogovor je opredelil vsebino dela sveta potrošnikov in nakazal vse tiste vrste odnosov nred trgovskimi organizacijami 'n potrošniki, ki izvirajo iz poslovne etike, socialistične morale ln dobrih poslovnih običajev.
Področje dela:
—	svet varuje interese delovnega človeka, kot potrošnika v ^seh oblikah zadovoljevanja življenjskih potreb;
—	sodeluje pri sprejemanju in oblikovanju programa razvoja in dela proizvodnih, trgovskih in drugih storitvenih in komunalnih dejavnostih;
—	zbira in ocenjuje pripombe, Pritožbe in reklamacije delovnih ijudi in občanov, če se nanašajo nn nezadovoljivo preksrbo potresnih dobrin in urejuje ta vpra-sanja neposredno z organizacijo 2druženega dela, ali posredno s Pomočjo nadzornih služb, ali po delegatski poti do ustreznih Organov družbenopolitičnih skupnosti;
■— skrbi za izobraževanje, ^zgojo in obveščanje potrošnikov;
—	sodeluje z ustreznimi organi
pri oblikovanju politike cen;
— spremlja uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se sklepajo v okviru varstva interesov potrošnikov in udeležencev teh dogovorov in sporazumov.
Stik s sveti potrošnikov v krajevni skupnosti vzdržujejo delavci iz TOZD, največkrat so to poslovodje prodajaln, oziroma bi morali biti, na nivoju občinskih svetov in mestne konference pa delavci iz strokovnih služb, ki običajno tudi pripravljajo gradiva in sodelujejo pri sestankih in dogovorih, ko gre za nove lokaci-
je, dogovore za preskrbo mesta med prazniki, redni delovni in ■dežurni čas trgovin in podobno.
V ustanavljanju je tudi republiška konferenca svetov potrošnikov, ki bo po delegatski poti združevala interese na vseh ravneh.
Na področju mesta je do sedaj ustanovljenih nekaj nad sedemdeset svetov potrošnikov, ki so bolj ali manj aktivni. Nekateri šele iščejo smeri svojega dela. V drugih krajih Slovenije pa jih pravzaprav še ni, oziroma so šele v zametku. Polno pa bodo zaživeli potrošniški sveti šele, ko se bo
tudi krajevna skupnost, v kateri delavci uresničujejo celovite svoje življenjske interese in potrebe, samoupravno ustrezno organizirala in vzpostavila delegatske odnose in razmerja.
Imamo pa že nekaj zelo dobrih izkušenj v sodelovanju s potrošniškimi sveti, ki delavce v trgovini lahko opogumljajo, saj smo uredili poslovni delovni čas prodajalne ob sobotah popoldne in podpisali samoupravni sporazum. To je bil primer usklajevanja interesov, ko je vendar šlo za prelamljanje tradicije. Treba je povedati, da je večina svetov
Dela v naši samopostrežnici v poslovnem centru v Trnovem ob Riharjevi cesti gredo h koncu. Trgovino bomo odprli 15. februarja.
Samopostrežna prodajalna z bifejem sev pritličju novogradnje in bo imela skupno 538 kvadratnim metrov površine, od tega bo 238 kvadratnih metrov prodajnega prostora, 72 pa je namenjenih bifeju.
Predračunska vrednost, kamor so vključena gradbena dela in oprema prostorov, velja približno 11,5 milijona dinarjev. Oba lokala je opremila naša TOZD Investa, trgovina pa bo v upravljanju delavcev TOZD Dolomiti.
potrošnikov razumevajoče prisluhnila našim željam.
Tudi v razgovorih za nove lokacije, za gradnjo novih trgovskih objektov, so v nekaterih KS zelo intenzivni.
S potrošniškimi sveti smo tudi sodelovali pri ustanavljanju samoupravne interesne skupnosti za preskrbo mesta in podpisali družbeni dogovor. Mercator je po
svoji dejavnosti in poslanstvu pomemben nosilec preskrbe.
Trgovske organizacije združenega dela so kot vmesni člen dolžne aktivno sodelovati pri usklajevanju interesov delovnih ljudi — proizvajalcev in delovnih ljudi — potrošnikov. Tako nas obvezuje Zakon o združenem delu, tako je tudi zapisano v 8. in 26. členu osnutka samouprav-
nega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator, n. sub. o. Naša obveznost se začenja pri posredovanju potreb potrošnika do planirane proizvodnje, do brezhibne preskrbe in do priznavanja deleža, ki potrošnikom pripada za njegovo udeležbo. Organiziranega potrošnika pa je treba tudi stimulirati in mu priz-
nati delež v ustvarjenem dohodku.
Kodeks potrošnikovih pravic je v vseh svojih načelih in vsebini veljaven in nas obvezuje, treba pa ga bo odgrajevati in poiskati način, ki bo potrošnika pritegnil k čistemu sodelovanju in vzpostavljanju družbenoekonomskih odnosov, ter razmerij med proizvodnjo, trgovino in potrošnjo.
IVANKA ZAJC
Mercatorjev mozaik ■ Mercatorjev Diezalk - Mercatorjev mozaik

PRED NOVIM LETOM so v TOZD TMI izdali že četrto število Notranjih informacij. Na šestnajstih straneh je res veliko zanimivosti iz dela in življenja v kolektivu. Niso pozabili na dan republike, opisali so degustacije mesnih izdelkov, veliko pa so zapisali o težavah, ki pestijo mesno industrijo.
V NOTRANJIH INFORMACIJAH TOZD TMI smo prebrali tudi naslednje: V naslednjem letu bomo precej povečali proizvodnjo trajnih izdelkov, skušali uresničiti zamisel o delikatesnem oddelku, predvsem pa je potrebno modernizirati delovne prostore. Zavedati se moramo, da imamo prodajo urejeno v okviru
TRŽIČANI SE SPRAŠUJEJO
Mercatorja in da je naša naloga predvsem proizvodnja.
SINDIKATI SO V JANUARJU pripravili več seminarjev za predsednike in sekretarje v Osnovnih organizacijah sindikata. Največ časa je bilo na predavanjih namenjenega Zakonu o združenem delu, govorili pa smo še o odgovornosti pri opravljanju samoupravnih in političnih funkcij, družbenoekonomskih odnosih in položaju delavca v združenem delu, pa o tekočih nalogah sindikata in drugo. Seminarja so se udeležili tudi Mercatorjevi sindikalni delavci.
MILE BITENC
Še ne bo konec težav s pohištvom?
V novoletni številki našega časopisa smo že opisali dobre, in pa tudi senčne strani sodelovanja naših tržiških sodelavcev na sejmih. Takrat smo med težavami kot najvecjo omenili prav prodajo pohištva. Medtem, ko je bil naš časopis v tisku, so delavci TOZD Preskrba na novoletnem sejmu v Kranju spet skušali spraviti v denar čimveč pohištva.
Oglasil sem se na sejmu in v pogovoru s poslovodjem, Janezom Paplerjem zapisal naslednje:
»O pohištvenih težavah smo se že večkrat pogovarjali. Ob tem človek vedno misli na bolje, toda
prav v tem primeru se je stanje še poslabšalo. Predvsem so res zelo dolgi dobavni roki. Če moraš na kupljeno pohištvo čakati celih 120 dni, je to več kot preveč. Toda že tako dolga čakalna doba se je še podaljšala in nemalokrat je treba čakati na pohištvo celo 150 dni. Odveč je, če povem, koliko je ob tem negodovanja kupcev. Z nizkimi osebnimi dohodki se marsikdo za nakup težko odloči. In potem se začnejo težave.
Teh nemalokrat ob prejemu blaga po nekaj mesecih še ni konec. Zgodi se, da v originalno zaprtih kartonih manjkajo dolo-
— Povejte mi še kaj
o vašem hotelu...!
— ...toda Matilda, če me že hočeš na vsak način zapustiti, potem vzemi prosim lepo še tvojo mater s seboj...!
čeni deli, pa vijaki in podobno. Začne se tekanje kupca k trgovcu, ki je seveda tarča vseh nepravilnosti. Ob tem nemalokrat slišimo grožnje, da pri nas ne bodo več kupovali in da je to slaba reklama za nas. Toda moram takoj povedati, da se s takšnimi in podobnimi težavami srečujejo prav vsi prodajalci pohištva.«
»In kaj je potrebno storiti, da se takšne težave odpravijo?«
»Recepta za to ni. Skušali smo že marsikaj. Vsi dogovori ostanejo le dogovori. Kupcem ob odločitvi za nakup pač vljudno povemo, da je treba na pohištvo
čakati nekaj mesecev zaradi težav v proizvodnji in s tem se skušamo opravičiti.«
Vendar je bila tudi tokrat prodaja pohištva zadovoljiva. V nrimerjavi s prejšnjim letom se je ta povečala kar za 100 odstotkom
Spet gre nekaj besed zapisati na račun tistih, ki so pohištvo prodajali. Tu namenoma ne uporabljam besede prodajalec. Teh je bilo namreč le nekaj, vsi ostali pa so se kot prodajalci izkazali odlično, pa čeprav so to farmacevti, študentje, potniki in drugo.
MILE BITENC
Odmev
Po izjavi tovariša Boža Kuharja iz delovne organizacije Slovenija-sadje smo v uredništvu sklenili, da tudi v glasilu objasnimo, zakaj delavci te delovne organizacije, ki se je vključila v SOZD Mercator, niso prejeli osebnih dohodkov v času, kot poprej (izplačevali so vsakega prvega v mesecu), čeravno so bili o tem informirani pravočasno in so prvega prejeli akontacijo.
V	skupnih službah Mercatorja imamo organiziran računski center, ki med drugim obdeluje tudi podatke za osebne dohodke, in sicer za delovno skupnost podjetja, za TOZD Grosist, Grmada, Standard, DO Panonija in na novo tudi na novopripojno delovno organizacijSloveni-ja-sadje.
V	enem obračunskem obdobju zajemamo podatke za ves mesec, zato smo se odločili, da bomo izplačevali osebne dohodke v času od 12. do 15. v mesecu za pretekli mesec. V lanskem letu so naši delavci prejeli osebne dohodke po 12. v mesecu samo dvakrat, in sicer enkrat 13. in drugič 14. v mesecu.
Zaradi lažjega razumevanja tudi navajamo posamezne faze izračunavanja osebnih dohodkov, ki so naslednje:
— zbiranje podatkov obra-
čunskih referentov, ki jih dostavijo v ERC do 3. v mesecu;
—	kodiranje podatkov (priprava za vnos v računalnik), to delo traja dva dni;
—	računalniška kontrola podatkov in popravljanje napak, ki so se pojavile pri kodiranju in pri izpolnjevanju dokumentov v posameznih obračunskih oddelkih. To delo opravljamo do 7. oziroma 8. v mesecu;
—	izračun kuverte z vsemi potrebnimi izpisi, za kar apotrebujemo dan ali dva;
—	naslednja dva dni pa obračunski oddelek v TOZD in banka potrebujeta za dokončno pripravo vsega potrebnega za izplačilo.
Zaradi preobremenjenosti lastnega računalnika uporabljamo za obdelavo osebnih dohodkov računalnik Iskra-commerca. Vse podatke obdelamo naenkrat za vse TOZD. V primeru, da bi obračunavali podatke večkrat bi za to porabili tudi več računalniškega časa, kar bi pomenilo tudi večje stroške obdelave.
Ob koncu naj zapišemo tudi to, da bi se rok za obračun osebnih dohodkov lahko precej skrajšal, če bi podatke obdelovali na lastnem računalniku. Tako pa smo vezani na vrstni red pri Iskracom-mercu, kjer obdelujejo podatke tudi druge delovne organizacije in ustanove.
t
V Sodražici so dobili novo prodajalno
• koncu preišniesa leta smo	n	«*«***:	m	* «	——.
Ob koncu prejšnjega leta smo °dprli novo sodobno samopo-strežno prodajalno z bifejem.
Prodajalna je nastala ob velikih naporih in prizadevanjih delavcev TOZD Ribnica, ki so v ta namen združili velika sredstva. Zamisel za gradnjo tega lokala ®ega še v čas pred združitvijo z Mercatorjem, po integraciji pa je s sodelovanjem matične hiše Prišlo do hitrejše realizacije izgradnje.
Samopostrežba v Sodražici je naš 589. objekt oziroma 87. samopostrežna trgovina. Trgovski prostor je urejen v moderno samopostrežno s 100 kv.m. prodajne površine, bife meri 60kv.m, 60kv.m pa je namenjenih skladišču in pomožnim prostorom. Skupna vrednost objekta velja po Predračunu več kot 550 milijonov starih dinarjev. Ureditev notra-njosti, načrte za opremo in nad-?or nad deli je opravila naša ■^OZD Investa.
N.R. Objekt, v katerem je naša nova sodobna samopostrežba v Sodražici
Tudi novega bifeja so se krajani Sodražice razveselili
Izid žrebanja novoletne križanke Kolinska
Tokrat smo prejeli veliko število rešitžv, kar 612. Med pravilnimi je žreb naklonil nagrade naslednjim reševalcem:
!• Ljudmila Jakopič, Obrežje 90, 61433 Radeče
2.	Miha Smole, Koroška 12, 61000 Ljubljana
3.	Marija Žansky, TOZD TrgoprometKočevje
4.	Alma Selih, Prijateljeva 30, 61000 Ljubljana
5.	Nada Božič, Smrekarjeva 22, 61000 Ljubljana
6.	Mirko Gamzer, Podgrad 4, 69250 Gornja Radgona
7.	Maja Klančar, Bolgarska 12, 61000 Ljubljana
8.	Vinko Zajc, SP Viška 29, 61000 Ljubljana
9.	Mija Vidmar, Dol. Straža 38, 68351 Straža
10.	Ivanka Meglič, Bistrica 183, 64290 Tržič
Vsem nagrajencem v imenu Kolinske iskreno čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
SPOZNAVAJMO NAŠE DOBAVITELJE

Delamaris vam predstavlja
V tej rubriki smo vas v preteklem letu seznanjali z novostmi iz proizvodnje Delamarisa. Predstavili smo več novih izdelkov, ki smo jih ponujali tudi na degustacijah. S takšno obliko obveščanja bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu.
Tokrat pa smo za spremembo pripravili nekaj drugega. V komerciali smo povprašali, katere izdelke Delamarisa imamo v zalogi. Povedali so nam in pripravili smo naslednji seznam, ki bo prav gotovo dobrodošel marsikateremu trgovskemu delavcu.
Juhe in Začinka
Kokošji briketi dvojni 44 gr Kokošji briketi trojni 66 gr Kokošja juha Ikg
Goveja juha briketi dvojni 44 gr Goveja juha briketi trojni 66gr Goveja juha Ikg
Domača goveja juha 30 gr Domača kokošja juha 27gr
Začinka v Kozarčku 75 gr
Zelenjavne konzerve
Paradižnikov koncentrat tube 150 gr
Hren čisti v kozarčku 170gr
Kuhan fižol rjavi 470gr Kuhan fižol rjavi 900gr Kuhan fižol beli 470 gr Kuhan fižol beli 900 gr
16 MERCATOR
Srbski pasulj 4 50 gr Srbski pasulj 890 gr Srbski pasulj s klobaso 400 gr Prebranec 410 gr
Tomato ketchup steklenica 340 gr
Paprika ketchup steklenica 315gr
Paprika pikant ketchup steklenica 315 gr Argo fondin 390gr Worchester omaka 340 gr
Sterilizirane ribje konzerve
Sardina v semenskem olju doza Ikg
Sardine Izola Brand-Mercator 125gr
Sardine Alpe Adria v paradižnikovi omaki 125 gr Riba z zelenjavo Weekend 125gr
Delmar skuša v dresing omaki 125gr
Delmar skuša v dresing omaki 195 gr
Paštete
Turistična pašteta 100 gr Kokošja pašteta lOOgr Kokošja pašteta alu doze 35 gr
Instant napitki
Kakao 3 50 gr
Čaj 450gr
Limonada 450 gr
Mešanica za belo kavo 125 gr
KAVA Delamaris
RAGU Delamaris 2 50 gr
DELAMARIS
ORLI - cocktail vinjak orange
Ni še dolgo tega, ko se je na prodajnih policah pojavila nova alkoholna pijača ORLI. Cocktail vinjak oragne ORLI je nov proizvodov FRUCTAL — ALKO, predstavlja pa tudi novost na jugoslovanskem tržišču.
Kakšna pijača pa je pravzaprav ORLI? Pripravljena je na osnovi kakovostnega vinjaka, ki že sam zagotavlja izjemno kakovost. Temu so dodani še naravni destilati posebnih vrst zrelih pomaranč, kar daje pijači izvrstno aromo in poln, prijeten okus. Za pitje je primeren kot samostojna pijača, lahko ga pa uporabljamo tudi za pripravo cocktailov, sladic in za flambiranje.
FRUCTAL — ALKO polni cocktail vinjak orange ORLI v ekskluzivno steklenico 0,7 litra.
Omenili smo, da ORLI lahko uporabljamo tudi za pripravo raznih sladic in napitkov. Morda vam bo dobrodošel recept za pripravo ORLI KAVE.
V ognjevarnem kozarcu segrevamo 0,03 L Orlija in ko zagori, ob steni kozarca počasi dolijemo dvakratno količino vroče turške kave (prej jo seveda precedimo). Temu prilijemo tekočo sladko smetano. Poživljajoči napitek ponudimo v skodelici za črno kavo.
Za več oseb lahko napitek pripravimo v džezvi iz jena stekla. Ko segrevamo ORLI, pa ga v tem primeru, predno zavre, prižgemo z vžigalico.
FRUCTAL — ALKO
z
K
li
S
n
š
v
0
1
Li
de
50 th it( gi
51 ča
a
m
štj
COCKTAIL VINJAK ORANGE
Sladkogorska vabi k sodelovanju
sladkogorska
Tokrat kar trije kuponi
Tokrat kar trije kuponi V tej številki zaključujemo z nagradno igro Sladkogorske. Objavljamo še tri zadnje kupone; enega smo vam dolžni še iz prejšnje številke. Izpolnite jih in pošljite na naslov našega uredništva. In še nekaj: na kuverto ne pozabite pripisati:	NAGRADNA IGRA
SLADKOGORSKE.
Kako dobro poznate proizvode Paloma
Žari6" ^ans^* ieseni smo pričeli z nagradno igro SLADKOGORSKE. V ^ ^jih dveh številkah Mercatorja smo vas seznanili o široki uporab-koStf nehater*h izdelkov iz bogatega proizvodnega programa papirne ntekcije Paloma. Hkrati smo objavili tudi kupone, v katerih smo vas Maševali za mnenje o izdelkih Sladkogorske. Žal pa smo doslej na slov našega uredništva prejeli le malo število izpolnjenih kuponov. ^ 4atP vas ponovno vabimo k sodelovanju. Pobrskajte med starimi šes°PiSi, vzemite svinčnik v roke in pazljivo izpolnite kupone. Ničesar v naroreč niste zamudili, kajti ob koncu igre bomo vse kupone poslali Pregled in oceno strokovnjakom v Sladkogorski. Najizčrpnejše štiri govore bodo nagradili z bogatimi kolekcijami Paloma izdelkov.
Higienska papirna konfekcija Paloma — udobje današnjega dne
> r^°d zaščitnim znakom PA-^MA poznamo vrsto proizvo-SoV.’ki jih srečujemo vsak dan. To . zepni robčki, serviete, večna-^ke brisače, toaletni papir, ■ Vsem tem proizvodom hi-o -Pske papirne konfekcije pa je .^ADKOGORSKA v zadnjem 'Su Priključila še en proizvod in
sicer higienske samolepilne vložke.
Morda se bodo starejše bralke še spomnile nekdanjih vložkov iz bombaža, včasih so bili tudi pleteni, ki jih je bilo potrebno pritrditi s pasom ali s trakom. Bili so nerodni, žulili so, tudi premikali
Paloma izdelki so prisotni v sleherni naši prodajalni
so se in občutka varnosti niso dajali. Sicer so dobro vpijali, ampak so vlago prav tako hitro tudi prepuščali in zelo pogosto jih je bilo potrebno menjavati. In kar je bilo nemara najhuje, treba jih je bilo prati. To hudo neprijetno opravilo je bilo dolgotrajno; namakanje se je vrstilo za namakanjem, potem izpiranje pa miljenje, mencanje, spet izpiranje, kuhanje v lugu, ponovno izpiranje, sušenje in končno likanje. Gotovo si je vsaka ženska globoko oddahnila, ko so se najprej sramežljivo v lekarnah, potem v drogerijah in rtazadnje še v drugih trgovinah pokazali prvi vložki iz vate in staničevine, ki so bili namenjeni samo za enkratno uporabo. Imeli so sicer še nekatere slabosti, predvsem jih je bilo treba privezovati, pripenjati ali pa kupiti še posebne higienske hlačke, toda pomenili so velik korak v razvoju higiene.
V tem razvoju pa smo sedaj naredili še nov korak naprej.
Tovarna SLADKOGORSKA s Sladkega vrha je začela izdelovati samolepilne higienske vložke PALOMA. Pričeli so jih izdelovati leta 1973 in jih zdaj prodajajo že po vsej Jugoslaviji, na tujem pa predvsem v Italiji in Nemčiji. Lani so proizvedli skoraj milijon in pol paketov, proizvodnja pa iz leta v leto skokovito narašča.
Kako je izdelan samolepljivi vložek PALOMA?. Nekaj plasti celulozne vate, ki odlično vpija, obdaja zelo mehak svilnat papir. Vse skupaj je v zaprti pravokotni vrečki iz enako mehkega, voljnega vlaknastega ovoja, ki še malo ne ovira pri hoji in sedenju. Na tisti strani, ki se bo dotikala hlačk, je pod zunanjo vrečko pričvrščena še plast nepropustne folije. Vlaga torej ne more pronicati na perilo, tudi če bi bilo priložnosti, da bi vložek ob pravem času zamenjali. In še ena novost takih vložkov: na zunanji strani vrečke je po sredini po dolgem
prilepljen lepljiv pramen papirja. Ko hočemo vložek uporabiti, papir zlahka potegnemo stran. Vložek obrnemo tako, da je lepljivi trak na tisti strani, kjer se bo dotikal hlačk. Ko hlačke oblečemo, se vložek nanje dobesedno prilepi. Nobenih trakov ne potrebujemo več, nobenih pasov ali varnostnih zaponk. Vložek je dobro pritrjen in niti ni potrebno, da bi bile hlačke posebno tesne. Je prav, da se ravno lepo prilegajo. Ko vložek odstranimo, ga spet zlahka odlepimo in perila niti najmanj ne poškodujemo.
Uporabljeni vložek enostavno odvržemo, lahko tudi v školjko, najprimerneje pa je, če ga skurimo. Večina proizvodov PALOMA ima lastnost, da se v vodi razvla-knijo — razpadejo na majhne dele. To je prednost vseh tissue proizvodov.
Novi čas je torej prinesel velik napredek. Ob vseh pridobitvah se na tegobe naših babic še ne spomnimo ne. In prav je tako. Novi čas skrbi za človeka, za njegovo udobje, za higieno. Med proizvode sodobnega časa pa proizvodi PALOMA prav gotovo sodijo!
Sodobna higiena zaposluje papir Paloma merilo kulturnih navad
Tokrat vam predstavljamo še postala kar nepogrešljiva doma, zadnjo skupino proizvodov Slad- na poti, na dopustu... Skratka kogorske: toaletni papir. Vrsta vedno in povsod. Paloma toaletni proizvodov, ki prihajajo na tr- papir, je med prvimi izdelki, ki so žišče z znakom PALOMA, je ponesli dober glas Sladkogorske
v svet.
(kUpOn 4) plenice
Sodelujte in povejte svoje mnenje!
PALOMA V OČEH POTROŠNIKOV
1.	Kvaliteta plenic PALOMA je po vašem mnenju:
a)	odlična
b)	dobra
c)	slaba
2.	Če plenice PALOMA redno uporabljate, nam napišite, katere pomanjkljivosti ste opazili
3.	Plenice PALOMA lahko kupite v vaši trgovini:
a)	vedno
b)	občasno
c)	nikoli
4.	Plenice PALOMA uporabljate, kadar ste z otrokom:
a)	doma
b)	na poti
c)	na dopustu
d)	....................................
5.	Imate kakšen predlog ali idejo v zvezi s plenicami PALOMA?
Ime: .. Priimek: Poklic: Naslov:
Danes proizvaja Sladkogorska toaletni papir v več kvalitetah ter ga embalira v rolah in paketih. Za vsako vrsto toaletnega papirja je mogoče dobiti tudi praktična in higienska plastična držala. Za določeno vrsto se bomo odločili glede na potrebe. V javnih prostorih bodo naprimer najprimernejše rolice, doma pa zavojčki.
K vsakodnevni higieni spadajo tudi večnamenske brisače Paloma. Zanje velja isto kot za Palomin toaletni papir, le da so včasih preveč redek gost v javnih toaletnih prostorih. Še najslabša navada, ki jo mnogokje srečamo, je »neskončna brisača« iz blaga. Na kovinske, zaklenjenem ali kako drugače pritrjenem držalu je brisača, včasih nekoliko daljša zašita na obeh koncih — pravi raj za umazanijo in bacile. Kako malo je pa pravzaprav potrebno, da zadovoljimo osnovne higienske zahteve! V plastičnem zidnem držalu je lahko 50 papirnatih brisač PALOMA. Iz držala se izvleče vsaka posamezno, medtem ko ostale ostanejo nedotaknjene. Po uporabi jo seveda zavržemo v poseben koš.
V zadnjih letih smo kljub vsemu dosegli na področju javne in osebne higiene lep napredek; veliko po zaslugi SLADKOGORSKE. Higienske navade v večini
gostinskih lokalov niso na zavid-ni višini. Običajno je zadovoljeno osnovnim predpisom (ki so k sreči zelo strogi), manjka pa vsakodnevna skrb za te prostore. Tovarna Sladkogorska proizvaja celo serijo plastičnih držal za brisače in toaletni papir; tisti v : rolicah in zavojčkih. Ob turistič- j nih poteh od srednje Evrope do ; Jadrana bi lahko na prste prešteli ] lokale, ki imajo solidne toaletna ] prostore. Pa poglejmo javna stra- ] nišča in navade v njih. Mimogre- i de, javnih stranišč je sploh zelo malo, pa še tako čudno so označe- i na, da jih najdejo samo domačini f Kot da bi se jih sramovali. Saj so 2 jih lahko. Ko odrinete dinar ali j dva, vam največkrat delavkai s ki skrbi za red in čistočo, »odšte- č je« dva ali tri lističe Palomineg3 z toaletnega papirja. Roka, ki po- g bira denar, pomiva tla, čisti r školjke in umivalnike, vam s t papirjem odšteje tudi precoj s nehigiena. Držala in nosilci, ki s° v te namene pripravljeni, pa so g zares pravi posmeh higieni ^ Osebna higiena, prva stopničk3 C] kulture, se začenja z malenkostmi, ki pa nam od časa do čas3 § prinesejo črne koze, kolero i3 k: druge bolezni, se ne bi smeli igr3' ti! Odločno zahtevajmo to, kar Se spodobi in kar je prav.	P
SLADKOGORSKA p Propagandni oddelej u
Sladki vrl lj
d: je b, ni b!
te
(kupon 5) vložki
Sodelujte tudi vi in povejte svoje mnenje! PALOMA V OČEH POTROŠNIKOV
1.	Samolepljivi higienski vložki PALOMA so na trgu že 3 leta. Men1' te, da je seznanjenost z njimi:
a)	dobra
b)	zadovoljiva
c)	slaba
2.	V kakšni barvi je odtisnjen zaščitni znak za higienske vložke PALOMA na embalaži:
a)	modra
b)	vijolična
c)	zelena
Pl
P(
Po
ca
Ha
Po
3.	Ocenite kvaliteto samolepljivih vložkov PALOMA:
a)	odlična
b)	dobra
c)	slaba
4.	Zadolženost trgovin s samolepljivimi vložki PALOMA je P° vašem mnenju:
a)	dobra
b)	zadovoljiva	V’
c)	slaba	• A
5.	Imate kakšne predloge ali ideje v zvezi s samolepljivimi vlož^ PALOMA:
Vaše mnenje in predlogi bodo pomagali raziskavi tržišča in razvo] ^ službi največjega proizvajalca higienske papirne konfekcije SLA ‘•oj KOGORSKI. 4 bralci ki bodo sodelovali, bodo prejeli bogate kolekc proizvodov PALOMA.
Kajenje — razvada, ki krajša življenje

i
a
i
s
j
o
o
i.
a
a
n
i'
;e
A
ifc
•1)

Ke
Lani smo v viškem dispanzerju 2a medicino dela med drugimi Pregledali tudi 127 delavcev, ki so '•sposleni v živilskem skladišču "Mercatorja. Pregledujemo jih že nekaj let, zato imamo kar lep Pfegled nad njihovim zdravstvenim stanjem.
Omenim naj samo, da je med njimi vsakokrat manj nosilcev Patogenih bakterij v blatu, pri zadnjem pregledu celo nobenega. Pred dvemi leti smo našli kar štiri a temi klicami, ki lahko povzro-cijo tifus in paratifus. To je bil 2nak slabe osebne in splošne hi-giene. Tudi črevesnih parazitov je n^nogo manj. Nosilca jajčec acsa-ris lumbricoides — človeške gli-ste, sta samo dva, tricuhuris tric-
Stevilo
Okajenih
C1garet
povilo
^dilcev
od 20 od 25 do 10 do 20 do 25 do 30
4	27	12	8
Menim, da so to dovolj zgovorni Podatki, kako sami sebi strežemo P° zdravju. Pri tem pa moramo Poštevati tudi to, da so to mladi jndje, ki bodo morali v življenju Pati še veliko od sebe in sprašu-Jerno se, ali bodo to zmogli, ali ne P°do prehitro omagali pod težo ^kotina in oboleli ne samo za ronhitisom, ki lahko povzroči ®žko invalidnost, ampak tudi za Poučnim rakom, ki je danes vse
P°gostejši.
Kajenje cigaret je razvada, ki je P°vezana s pogostejšim oboleva-. jem za pljučnim rakom. Ameri-^ni so o tem delali velike študije, i.a katerih so opazovali milijon ^udi. Rezultati raziskovanj so fnkazali, da je umrljivost pri adilcih nasploh večja kot pri
hura — parazit, ki spada v vrsto človeških glist, pa ima pet ljudi. War je bil v vseh primerih negativen, urin je bil patološki v štirih primerih, dočim je bilo primerov zvišane sedimentacije 11.
Že prejšnja leta smo pri pregledih ugotavljali precejšnje število kadilcev, zato smo letos posvečali temu še posebno pozornost. Dobili smo podatke o kadilcih in številu pokajenih cigaret.
Anketiranih je bilo 127 oseb, med katerimi je 41 nekadilcev, dvanajst oseb pa se ni jasno izrazilo. Med njimi so tudi tisti, ki v soboto in nedeljo ne kadijo in pa taki, ki imajo rano na želodcu, jemljejo zato zdravila, pri tem pa pokadijo 30 cigaret dnevno.
40 in	neka-	prilož-	nezna-
več	dilci	nostno	tno
13	41	10	12
nekadilcih. Čimveč cigaret pokadijo na dan (40!) tem bolj si krajšajo življenje. Večja umrljivost je pri kadilcih cigaret, kakor pri tistih, ki kade cigaro.
Dokazana je vzročna povezanost kajenja cigaret s pljučnim rakom. Nevarnost za razvoj pljučnega raka narašča s trajanjem kajenja in število pokajenih cigaret in se zmanjšuje z nerednim kajenjem. Kajenje tudi vpliva na razvoj kroničnega bronhitisa s pljučno naduho (em-fizem). Umrljivost zaradi kroničnega bronhitisa je med nekadilci dokaj redka. Pri kadilcih so pogostejša tudi obolenja koronarnih arterij.
Vsakdo, v starosti nad 45 let, ki je kadilec, bi moral poznati zgodnje bolezenske znake na pljučih (kašelj, gnojni izmeček, tudi bežni sledovi krvi v izmečku, včasih celo pljučnica) vsako leto pa bi moral rentgensko kontrolirati pljuča.
Mnogi kadilci občutijo škodljivost tobaka, in sicer imajo slab tek, manjšo telesno težo, težave v želodcu, na srcu, pri hoji, popuščajo pa jim tudi telesne in duševne zmogljivosti.
Menim, da se ob tako skopih besedah lahko zamislijo vsi tisti, ki pokadi j o 2 5,3 0 in še več cigaret na dan. To naj store čimprej in ne šele tisti dan, ko se v njihovem telesu rakava celica začne že nezadržno razmnoževati ali pa je zaradi kroničnega bronhitisa že pričelo popuščati tudi srce.
Slavka Gradišar Višja medicinska sestra
(kupon 6) toaletni papir
Sodelujte in povejte svoje mnenje!
PALOMA V OČEH POTROŠNIKOV
Sladkogorska proizvaja toaletni papir PALOMA v več različnih kvalitetah, in sicer v zavojčkih in rolah. V zavojčkih lahko kupite toaletni papir velin in extra, v rolah pa tissue, extra in standard.
1.	Kvaliteta toaletnega papirja velin je po vašem mnenju:
a)	odlična
b)	dobra
c)	slaba
2.	Ocenite toaletni papir PALOMA extra:
a)	odličen
b)	dober
c)	slab
3.	Kvaliteta toaletnega papirja PALOMA tissue je po vašem mnenju:
a)	odlična
b)	dobra
c)	slaba
4.	Založenost trgovin s toaletnim papirjem PALOMA je po vašem mnenju:
a)	dobra
b)	zadovoljiva
c)	slaba
5.	Imate kakšen predlog ali idejo v zvezi s toaletnim papirjem PALOMA:
Ime: ___
Poklic:
Naslov:
— Če me takoj ne postrežete, ga bom spustila!
— Kaj se je zgodilo, dragi. Ali si kaj pozabil?
— Povej mi, Emil, kakšen okus je to, jaz sem namreč pozabila kaj sem hotela skuhati...!
Sindikalna lista 1977
Delegati Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so že ob koncu preteklega leta sprejeli sindikalno listo za leto 1977, ki je sestavljena na podlagi dogovorov organizacij in organov sindikatov in republiškega sindikata. V njej so določene smernice za enotno urejanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in internih aktov temeljnih in drugih organizacij.
Sindikalno listo za leto 1977 si lahko v celoti preberete v prilogi časopisa Delavska enotnost z dne 28. 12. 1976, mi pa objavljamo le povzetke nekaterih določil, ki so zanimiva za večino delavcev.
Najnižji osebni dohodki
Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najenostavnejša dela v normalnih delovnih razmerah ter dosega normalni delovni uspeh, znaša najmanj 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi zavod SRS za statistiko v Uradnem listu SRS.
Najnižji osebni dohodek se izplačuje delavcu za doseženi normalni delovni uspeh (stoodstotni individualni učinek delavca), če je udeleženec dosegel normalni (planirani) poslovni uspeh, kot je opredeljeno v samoupravnem splošnem aktu, v skladu z določili samoupravnega sporazuma dejavnosti.
Najnižji osebni dohodek, določen v tej točki, ne pomeni zajamčenega osebnega dohodka v smislu zakona o združenem delu.
Če delavec dosega normalni individualni delovni učinek, temeljna organizacija pa ne dosega planiranega poslovnega uspeha, vendar še ne posluje z izgubo, ima delavec pravico do zajamčenega osebnega dohodka v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga sklenili delavci temeljne organizacije združenega dela z delavci v drugih temeljnih organizacijah z družbenim dogovorom in z zakonom.
Najvišji osebni dohodek
Najvišji osebni dohodki morajo biti tako kot drugi osebni dohodki odvisni od individualnih uspehov delavcev glede izpolnjevanja nalog na sistemiziranem delovnem mestu ter od uspešnosti delovanja temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti.
V območnem družbenem dogovoru o razporejanju dohodka se udeleženci dogovorijo o enotnih kazalcih, po katerih bodo periodično obravnavali izplačila naj-
višjih osebnih dohodkov. Pri tem ocenjevanju upoštevajo podatke službe družbenega knjigovodstva o izplačanih najvišjih osebnih dohodkih in po potrebi ukrepajo za odpravo neskladij in nezakonitih pojavov v njihovem gibanju.
Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni
Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni znaša 90% poprečnega mesečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. Osnova za obračun nadomestila se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila Skupnost socialnega varstva Slovenije v prilogi Delavske enotnosti »Vzajemnost«.
Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal.
Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni od prvega dneva bolezni dalje je lahko določeno v drugačnem odstotku le v tistih primerih, ki jih določa zakon.
Nadurno delo in dežurstvo
Za delo, ki traja dlje kot poln delovni čas, gre delavcu dodatek v višini 50 odstotkov obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas.
Individualni poslovodni organi in drugi vodilni ter vodstveni delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ne bodo prejemali plačila za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo). Izjemoma je možno plačilo za tako delo le v primeru, ko pristojni samoupravni organ tako sklene za vsako delo posebej. Osnove in merila za obračun osebnih dohodkov za čas dežurstva in stalne pripravljenosti, določijo udeleženci v samoupravnih sporazumih dejavnosti.
Deljen delovni čas
Dodatek za deljen delovni čas znaša največ 320 dinarjev mesečno (bruto), če terja prekinitev delovnega časa več kot eno uro in največ 640,00 dinarjev mesečno (bruto), če terja prekinitev dve uri ali več.
,Ta dodatek pripada pod enakimi pogoji tudi učencem poklicnih šol ter študentom in učencem na praksi.
Če delavec dela v deljenem delovnem času samo občasno, se znesek dodatka preračuna na dneve, ko dela v deljenem delovnem času.
Dnevnica za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja
Dnevnice so za vse delavce enake.
Dnevnica znaša:
—	za čas odsotnosti od 8 do 12 ur največ 110 dinarjev,
—	za čas odsotnosti nad 12 ur največ 170 dinarjev.
Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 195 dinarjev. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu pripada za prenočevanje največ 85 dinarjev na noč.
Udeleženci samoupravnega sporazuma dejavnosti lahko določijo tudi znižano dnevnico, ki znaša za čas odsotnosti od 6 do 8 ur največ 55 dinarjev. Do tako znižane dnevnice so upravičeni delavci, ki nastopijo službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa ga končajo vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa.
Dnevnica za službena potovanja v tujino
Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe. Dnevnice so pod enakimi pogoji enake za vse delavce.
Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki so pri svojem poslovanju vezani tudi na maloobmejni promet, določijo v svojem samoupravnem sporazumu višino dnevnice za potovanje v maloobmejnem prometu, ki traja manj kot 8 ur.
Kilometrina
Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene — kilometrina — znaša za vsak prevoženi kilometer največ 1,50 dinarja.
Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku.
Povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela
Temeljna in druga organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost lahko povrne stroške z-.
prihod na delo in odhod z dela V višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na določeni relaciji s tem, da delavec sam prispeva najmanj 40 din. Ti stroški se povrnejo za prevoz od stalnega ali začasnega bivališča do kraja delovnega mesta. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 0,50 dinarja za prevoženi kilometer.
Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela pripada tudi učencem poklicnih šol ter študentom in učencem na praksi.
Pogoje za pridobitev pravice do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela in višino tega povračila, določijo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu z določili območnega družbenega dogovora.
Regres
za prehrano med delom
Organizacije sindikata si mO' rajo prizadevati, da si delavci v temeljni in drugi organizacij’ združenega dela oziroma v delovnih skupnostih zagotovij0 med delom (v vseh izmenah) organizirano toplo prehrano. takšno se šteje prehrana, organ’' zirana v temeljnih in drugih organizacijah združenega del3 oziroma delovnih skupnostih, al’ prehrana, ki je po dnevnih obrO' kih pogodbeno zagotovljena 2 ustreznim obratom.
Temeljne in druge organizacij6 združenega dela oziroma delovn6 skupnosti, upoštevajo pogoje težavnost dela, regresirajo pt6! hrano med delom največ v viši”1 285 dinarjev mesečno na delavc”:
Izjemoma se lahko delavcern, h’ jim zaradi narave dela ni možn° organizirati prehrane po prve”1 odstavku te točke, regresira pre' hrana v obliki vrednostnih bon0' za živila v enaki višini kot drugi”1 delavcem. Soglasje za regresi””' nje prehrane v obliki vrednost”’^ bonov daje za določen čas obči”' ski svet Zveze sindikatov Slov6' nije, upoštevaje dogovorje”6 kriterije.
V obliki vrednostnih bonov 3 lahko regresira prehrana tu” delavcem, ki z zdravniškim p°tr' dilom dokažejo, da imajo pred?’' sano dietno prehrano, če tafv prehrane ni mogoče zagotovi med delom.
Do regresa za prehrano 5. upravičeni tudi učenci poklic”’{ šol in učenci z učno pogodbo študenti in učenci na praksi t6 drugi, ki delajo deljen ali skralj šan delovni čas v temeljni in dr”» organizaciji združenega d° oziroma delovni skupnosti.
Regresa za prehrano v no”
nem primeru ni mogoče izplačevati v gotovini.
Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in drugi, navedeni v tej točki, za tiste dneve, ko niso na delu v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti, to je v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni.
Udeleženci območnih družbenih dogovorov določijo, v kolikšni višini bodo regresirali Prehrano med delom delavcem, ki delajo nepoln delovni čas.
Nagrade učencem z učno pogodbo
Nagrade jim pripadajo vse leto, torej tudi v času šolskih počitnic in v času odsotnosti zaradi bolezni.
Nagrade znašajo najmanj:
—	v prvem letniku 820,00 din
neto,
—	v drugem letniku 960,00 din neto,
—	v tretjem letniku 1140,00 din neto.
Temeljne in druge organizacije združenega dela lahko določijo Po merilih v svojih samoupravnih splošnih aktih še dodatne nagrade, odvisno od učenčevega uspe-nn, in sicer v času praktičnega Pouka po doseženem učinku, v casu teoretičnega pouka pa po doseženem učnem uspehu.
Nagradi ne smeta presegati 60 odstotkov povprečnega neto osebnega dohodka na zaposle-nega v gospodarstvu SRS v pre-teklem letu.
Razmerje med denarno nagrado in izdatki za prehrano ter Za stanovanje določa ustrezni 0rgan občinske skupščine v skladu z zakonom.
Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo
V	samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stano-^anjsko gradnjo se udeleženci dogovorijo o namenskem znesku, Kl znaša 6 procentov od bruto osebnih dohodkov; v tem znesku
o skladno z družbenim dogovo-om o nalogah pri samoupravnem Porazumevanju in združevanju ^redstev za gradnjo domov za , dddce in študente v obdobju 9'6-1980 zajeta tudi sredstva za sradnjo dijaških in študentskih domov.
V	posebej upravičenih primejo je lahko namenski znesek za
anovanjsko gradnjo tudi višji.
Izobraževanje
Osnovne organizacije sindi-ata se morajo zavzemati za strežno »strokovno organizira-°st kadrovskih in izobraževal-01 s*užb v temeljnih in drugih ganizacijah združenega dela
oziroma v delovnih skupnostih za uresničevanje družbenega dogovora o štipendiranju ter ustvarjati pogoje za splošno strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje delavcev na podlagi določil občinskih dogovorov o kadrovski politiki in v skladu s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi in delovanju klubov samoupravi j avcev.
Osnovne organizacije sindikata so dolžne skrbeti, da udeleženci družbenih dogovorov o razporejanju dohodka v občinah določijo v svojih samoupravnih aktih merila, s katerimi bodo zagotovili tudi sredstva za financiranje dogovorjenih programov izobraževanja delavcev.
Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 1,5 procenta bruto osebnih dohodkov.
Ta sredstva so porabljena za strokovno in družbeno izobraževanje ter usposabljanje delavcev; tretjina teh sredstev pa se združuje v sklad za štipendiranje na ravni občine.
Regres za letni dopust
Sredstva regresa se oblikujejo v višini najmanj 1.100,00 in največ 1.400,00 din na delavca, kamor so všteti tudi učenci poklicnih šol.
Tako oblikovana sredstva se povečajo za morebitne obvezne dajatve.
Osnove in merila za delitev regresa določijo delavci v območnih družbenih dogovorih in samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij združenega dela oziroma delovnih skupnosti. V samoupravnih splošnih aktih delavci določijo, kolikšen del sredstev regresa združujejo in namenjajo za povečevanje možnosti za aktivno izrabo letnega dopusta ter konkretna merila in osnove za delitev sredstev regresa, upoštevaje ekonomsko-so-cialne, delovne in zdravstvene razmere delavcev (višino osebnega dohodka oziroma dohodka na družinskega člana, samohranilci, težje delovne razmere, delo na zdravju škodljivih delovnih mestih, zdravstveno stanje itd.).
V	teh aktih delavci lahko določijo tudi višino osebnega dohodka oziroma dohodka na družinskega člana, nad katero delavcem glede na njihovo ekonomsko stanje ne pripada regres za letni oddih.
Regresa za letni oddih ni mogoče deliti vsem delavcem v enakem znesku.
Delavec je upravičen do regresa za letni oddih, potem ko pridobi pravico do izrabe letnega dopusta, in to v tisti organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, v kateri izrabi letni dopust.
Regres za letni oddih gre tudi učencem poklicnih šol.
V	oblikovanih sredstvih regresa za letni dopust je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne.
Nagrade za delo ob upokojitvi
Nagrada ob upokojitvi delavca znaša najmanj dva in največ tri neto poprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, ki ga objavi zavod SR Slovenije za statistiko. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve.
Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim družinskim članom.
Udeleženci družbenega dogovora o razporejanju dohodka določijo merila za višino te nagrade. Pri tem se upošteva ob upokojitvi ali smrti priznana delovna doba.
Nagrade ob delovnih jubilejih
Če	udeleženci v območnih
družbenih dogovorih o razporejanju dohodka ali v svojem samoupravnem splošnem aktu določijo nagrade za delovne jubileje glede na delovno dobo, lahko znašajo najvišji zneski teh nagrad:
—	za 10	let	2300 dinarjev
—	za 20	let	3450 dinarjev
—	za 30	let	4600 dinarjev
Organizacije, ki uvajajo nagrade za delovne jubileje, jih lahko priznajo tudi delavcu, ki je enega takih jubilejev že dosegel. V takem primeru se lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej.
Pogoje za pridobitev, konkretno višino ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje, določijo temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti v svojem samoupravnem splošnem aktu.
— Ali ti lahko kaj ukreneš? Avtomat za kuhanje se sploh ne izklopi!
V	J
— Počitniški spomini.
— Mami, nič ne morem zato, če sem padel. Nisem imel časa, da hi prej slekel hlače!
— Brez besed

— Ali ste zelo razočarani nad menoj, tovariš inštruktor?!
Pogovor z igralcema NK Mercator
Nogomet je njun hobi
Še dober mesec pa se bo pričela nogometna mrzlica za igralce in številne navdušence tega športa, ki bodo vse do poletja polnili stadione in bodrili svoje ljubljence. Tudi viški stadion na Gerbičevi v Ljubljani bo oživel, čeravno ne moremo reči zanj, da zdaj sameva, saj se tamkaj dvakrat na dan urijo fantje našega nogometnega kluba Mercator.
In kdo so ti fantje? Prišli so od vsepovsod, iz različnih krajev Slovenije pa tudi iz sosednjih republik. To so mladi ljudje, ki jih druži predvsem njihov hobi, nogomet. Zanj so se odločili še v deških letih, pot med nogometne »zvezdnike« pa je bila pri vsakem pač drugačna. Nekateri izmed njih so tudi zaposleni v naši organizaciji združenega dela in namenili smo se, da vam dva predstavimo. To sta Mišo Klemenc in Milan Koblencer, sodelavca v skupnih službah.
Miloš, ki ga kličemo raje kar Mišo, je svojo nogometno žilico občutil še v časih, ko je bil pionirček. To nagnjenje so hitro opazili tudi drugi in Mišo je pričel igrati pri pionirjih nogometnega kluba
Mišo Klemenc, Mercatorjevo levo krilo
Rudar Trbovlje. Tu se je naučil prvih lekcij nogometa, ki so bile osnova za njegov nadaljnji vzpon. Pri sedemnajstih letih je že brcal pri članih, pri devetnajstih pa so ga povabili v vrste mlade slovenske amaterske reprezentance, kjer se je izkazal kot dober nogometaš in že je dobil prvo ponudbo nekega prvoligaša, ki pa je ni sprejel zaradi vpoklica k vojakom. Čeravno je štel nogomet za najvažnejšo stvar v svojem življenju, tudi šola ni izostala. Uspešno je končal kovinarsko šolo, vendar so bile vse njegove ambicije usmerjene v nogomet. Prihodnost je videl v Ljubljani, zato je zapustil rodne Trbovlje in nogometni klub Rudar, v katerem se je razvil v dobrega športnika. Pred tremi leti se je vključil v vrste igralcev nogometnega kluba Mercator.
Pustila sva spomine na začetke in pogovarjala sva se o novejši zgodovini. Spraševala sem, Mišo pa je dobrodušno odgovarjal.
Kako je bilo sprva?
»Po resnici povedano, težko sem se aklimatiziral. Bil sem mlajši igralec in naletel sem na povsem drugačen red kot v domačem Rudarju. Klub je bil bolje urejen in organiziran.«
Kaj pa služba?
»To mi je našel klub, tu v Mar-catorju. Tudi stanovanje so mi preskrbeli.«
Torej opravljaš kar dve službi v Mercatorju?
» Redno sem zaposlen v skupnih službah kot ekonom — gospodar, svoj prosti čas pa preživljam v delovni sredini kluba, na treningih in tekmovanjih.«
Ko sem ga povprašala, kaj mu pomeni nogomet in kaj mu nudi, je bil Mišo še posebno zgovoren.
»Zelo veliko. Največ je to, da se ob njem sprotim, da svoj prosti čas preživljam ob koristnem delu. Ker sem igralec kluba, uživam prednosti, ki mi v življenju veliko pomenijo. Klub mi plačuje sobo in del prehrane, v službi imam kot igralec izredno plačan dopust za čas priprav. Z nogometom si izboljšujem tudi svoj standard. Hudo pa mi je, če kdo kdaj pokaže s prstom za menoj in reče, češ, ti nogometaši pa živijo, dobijo plačo v službi pa še tam. Na prvem mestu je vsekakor služba, potem pa nogomet, kajti od samega športa se ne da živeti.«
Kaj pa tvoj delež pri uspehih kluba?
»Prvo leto sem bil v krizi in sem slabo igral. Ko sem se privadil na soigralce in na nov sistem igre, vsak klub ima svojega, sem prišel v formo in sem s svojimi uspehi zadovoljen, čeravno menim, da bi lahko dal od sebe še več.«
Nogomet ni edini šport:,-' ki zanima levo krilo NK Mercator. Mišo spremlja vse športno življenje, aktivno pa je svoje čase igral še rokomet.
Pred njim je nova nogometna sezona. Čuti, da je v formi. Zadovoljen je z novim trenerjem Gu-goljem in upa, da bo klub v novi sezoni obstal v II. ligi.
Milan Koblencer je doma iz Murske Sobote, koder je pričel svojo športno pot pri pionirjih nogometnega kluba Mura. Tu je koval svoj nogometni talent kot
pionir, mladinec in član. Vmes je igral za mlado reprezentanco Slovenije, v državni amaterski reprezentanci in kot profesionalec pri nogometnem klubu Maribor, v času vojaščine pa pri celjskem Kladivarju.
Povsod si je nabral bogate izkušnj e in z nj imi leta 19 7 5 prišel v ljubljanski Mercator, kjer je napadalec. Tu se je hitro vživel, saj je stopil med prijetne in delovne kolege.
V	svoji športni karieri je doživel veliko uspehov, bila pa so tudi razočaranja. Užival je ob priznanju gledalcev in soigralcev, spet drugič se je jezil na slabo igro in počutjem, ljubezen do nogometa pa je ostala vedno enako goreča.
V	čem je čar nogometa, sem ga povprašala.
»Zanimiv je kot vsaka druga igra. Trudiš se, vlagaš napore in ti morajo obroditi sadove. Nogomet je zanimiva in dinamična igra.
Kakšno pa je življenje športnika nogometaša?
»Dopoldne smo v službi, popoldne na treningih. V času priprav imamo vsakodnevne treninge, dopoldne in popoldne, v vsakem vremenu. Tudi ob nedeljah ne počivamo; igramo sebi in drugim v razvedrilo. Način življenja izven igrišč, moramo prilagoditi zahtevam, da ohranimo najboljše fizične sposobnosti. Ponočevanje, uživanje alkohola, kajenja so ^stvari, ki jih moramo črtati iz našega vsakdanjika ali pa jih omejiti na minimum. Skrbeti
Milan Koblencer tokrat ni v napadu
moramo za pravilno prehrano in počitek.«
Šport pa ni edino Milanovo razvedrilo. Še na eno stvar se je v življenju navezal, na klasično glasbo oziroma violino, za katero pa ostaja bolj malo časa. Poleg službe in športa ima še eno obveznost, izredno študira na visoki ekonomsko komercialni šoli.
V njem se skriva veliko nemirnega duha. Zato nisem mogla tudi mimo vprašanja o njegovih prihodnjih načrtih, ki so prav gotovo veliki. Pa je ostal Milan pri svojem odgovoru kar v realnih vodah in povedal je:
»Star sem osemindvajset let in mislim, da imam pred sabo še dve, tri leta aktivnega igranja, vendar pa nogometa ne mislim pustiti-Rad bi obiskoval trenersko šolo in poučeval pionirčke, jih navduševal za ta lepi šport, ki mi je nudil V življenju toliko radosti.«
NADA RIHTAR
Športna rekreacija
Skoraj leto je od tega kar smo v našem časopisu brali o rekreaciji naših delavcev. V tem obdobju nismo veliko naredili, ali pa sploh nič. Na poziv uredništva, da poročamo o svojih predlogih in izkušnjah, ni bilo odziva. Vseeno pa ob tem ne smemo biti ravnodušni, ker vemo, kaj pomeni rekreacija za človeški organizem. Dobro vemo, da so v delovnih organizacijah s stalno in organizirano športno rekreacijo znižali število bolniškega staleža, obenem pa so občutno povečali tudi produktivnost.
V naših TOZD je organizacija rekreacije v večini primerov prepuščena športnim referentom, ki pa sami ne morejo storiti ničesar, kljub dobri volji. Ni dovolj, če se vsa organizacija rekreacije začne in konča z nekaj natipkanimi vrsticami na oglasnih deskah, češ da je ta dan in ob tej uri kegljanje, mali nogomet itd.
Vedeti moramo, da rekreacija
ni stvar posameznika. Zato ji moramo z družbenega in zdravstvenega vidika posvetiti vse več pozornosti. Ne moremo tudi več govoriti o pomanjkanju športnih objektov za rekreacijo, niti 0 finančnih težavah, ker je nešteto možnosti za poceni rekreiranje-Aktivna rekreacija niso samo športna srečanja ob raznih obletnicah in praznikih! Vendar pa ta srečanja pomenijo prvi korak k zainteresiranosti delavcev za stalno rekreacijo.
Zato športne rekreacije ne bi smeli prepustiti le športnim referentom in komisijam, ampak bi zanjo morali zainteresirati vse, ki jim je zdravje človeka važno, ker tudi dobro počutje na delovnem mestu pomeni dvig storilnosti oziroma bi morali zanjo poskrbeti tudi sindikat, mladinska organizacija, osnovna organizacija Zveze komunistov, pa tudi vodilni delavci, kajti v ustavi sm° zapisali, da je šnort obveza vseh;
STE O DOŠENOVIC

Degustacije. Degustacije.
V sodelovanju z nekaterimi proizvajalci smo v lanskem letu pripravili več degustacij za potrošnike. Ob tem smo jih skušali na najbolj neposreden način spoznati z nekaterimi novostmi, ki se pojavljajo na prodajnih policah. Zanimanja je bilo veliko in s takšno obliko propagande bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu. — Obenem smo na prodajnih mestih z raznimi obešankami kupce opozorili na novosti. Nekatere elemente za dekoracijo so nam poslali proizvajalci, nekatere pa smo izdelali v našem aranzerskem oddelku. - Levi posnetek je naš fotoreporter napravil v samopo-strezm blagovnice v Tržiču. Takole smo kupce opozorili na Knorr juhe. — V isti prodajalni ■ učnimi kartonskimi obešankami potrošniku ponudili novosti Žita: Pizzo, Pito in Lasagr
: smo z
?ne.
tecite mi, doktorica, ali ne bi dri ^ ' .,noie bolezn' imenovati kako 'lna namre^ ze moja
In kaj se zgodi, če na tale gumb pritisnem?
r# I
— Gornji prstan stane dvatisoč dinarjev.
— O, strela! Koliko pa spodnji? — Dve streli!
— Toda, če si že zjutraj padel, zakaj se potem šele zdaj jokaš, Tonček?
— Zato, ker te zjutraj ni bilo zraven, mamica.
IZ ..DNEVNIKA” DNE: 15. II. 1977
• PODATKI NA ZAČETKU LETOŠNJEGA LETA ZASKRBLJUJOČI
Žrtev alkohola vedno več
Zanimivo je, da so zimski meseci najbolj nevarni -V minulem januarju je bilo med devetimi mrtvimi sedem pešcev ,od teh jih je bilo kar pet povzročiteljev, ko so se opiti znašli na vozišču - In če sta okajena pešec in voznik?
(ip) LJUBLJANA, 15. — V Dnevniku smo 10. t.m. objavili sestavek »Alkohol pokopal tretjino žrtev,« v katerem so navedeni pokazatelji o tegobah, ki jih v prometu povzroča alkohol. Podatki za letošnje leto so še bolj zaskrbljujoči. Od trinajstih smrtnih žrtev, kolikor jih je doslej umrlo v prometu na območju ljubljanske uprave javne varnosti, je kar devet ljudi izgubilo življenje zaradi alkohola. Torej je skoraj 70% smrtnih žrtev pokopal alkohol (lani 34,2%). Najnižja stopnja alkoholiziranosti letošnjih žrtev znaša 0,77, najvišja pa 3,02 promila alkohola v krvi. Tolikšno koncentracijo so ugotovili pri pešcu, ki je bil povožen na magistralni cesti. Alkohol je tako zanesljivo osrednje vprašanje prometne (ne)varnosti, ki nujno terja ukrepe in razmišljanje.
Zanimivo je, da so zimski meseci v tem pogledu najbolj nevarni. Zakaj, ni znano. Mogoče tudi zato, ker imamo pozimi več časa in se raje zadržujemo v gostinskih lokalih. Žalostno pa je, da naši vozniki in drugi prometni udeleženci zelo malo vedo, kako alkohol deluje na človeka, zlasti takrat, ko je za volanom. Posebno mladi kaj radi prisluhnejo debatam, ki se sučejo okrog »dovoljenih promilov«, in o tem, da lahko voziš pijan, samo miličnik te ne sme dobiti. Kako zgrešeno. Mnogi mislijo, da je alkohol v cestnem prometu nevaren samo motoriziranim. Toda podatki iz prometnih statistik to zanikajo. Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi alkohola so prav tako številni pešci, vozniki vpreg in celo sopotniki.
V	letošnjem letu so bili žrtve alkohola v glavnem pešci (7), od teh je kar pet povzročiteljev nesreč. To pomeni, da so se opiti »znašli« na vozišču in bili povoženi. V dveh primerih pa so vsaj moralno odgovorni za smrt pešca tudi trezni občani, celo sosedje. V obeh primerih so se namreč tik pred nesrečo pogovarjali s kasnejšo žrtvijo, jo svarili pred nevarnostmi in jo poskušali spraviti k sebi. Niso pa se toliko »žrtvovali«, da bi znanca spravili na varno, domov.
V	naših gostinskih lokalih je sicer vse več primerov, ko strežno osebje odkloni postreči že okajenega voznika z alkoholom. Niso pa redki primeri, ko to zanje ne pomeni ničesar. Poglaviten jim je zaslužek, ne pa morebitne posledice, čeprav gre večkrat za ljudi, s katerimi se srečujejo vsak dan. Dokler bodo med nami takšni odnosi, bodo tudi prometne žrtve velike.
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problemom alkohola v prometu, ugotavljajo, da se pri voznikih že pri majhnih količinah popitega alkohola zmanjša sposobnost reagiranja na premikajoče se izvore svetlobe. Pri večjih koncentracijah so motnje vida še večje, kar je lahko usodno, zlasti še, ker so hkrati prizadete tudi druge sposobnosti voznika, kot na primer sposobnost hitrega reagiranja, sledenje dogodkom na cesti, obvladovanje vozila itd. Nekaj podobnega se dogaja tudi s pešci. Čeprav jih ne obremenjujejo opravki z vozilom, so prav tako pripravljeni tvegati, steči, saj jih alkohol »sili« v nekaj, česar trezni ne bi storili. Pri večji opitosti pa tudi pešcem odpovedo nekatere sposobnosti, kar nadvse dobro poznajo motorizirani, ki so se z okajenimi pešci že srečali na cesti.
In če sta okajena pešec in voznik?
IZ »DNEVNIKA” DNE: 15.11. 1977
• TRGOVSKA ETIKA IN RAZPRODAJE
Poslovati z moralo
V sedanjih zimskih razprodajah so se trgovci držali dogovorjenih etičnih načel - Le na sejmih se izogibajo spoštovanja dobrih poslovnih običajev - Nelojalna konkurenca ruši enotnost slovenskega in jugoslovanskega trga
LJUBLJANA — Ta teden se bodo iztekle zimske razprodaje sezonskih izdelkov v slovenskih trgovinah. Prvič se je zgodilo, da so razprodaje potekale v istem času in pod podobnimi pogoji, kar je nedvomno zasluga dogovora na Gospodarski zbornici iz julija preteklega leta o spoštovanju »dobrih poslovnih običajev v trgovini pri razprodajah in občasnih prodajah po znižanih cenah.«
Čeprav je od tega dogovora preteklo le dobra polovica leta, ga v prodajalnah očitno spoštujejo. Se vedno pa niso prodajalci in proizvajalci pripravljeni spoštovati pravila iz tega trgovskega kodeksa na sejmih.
Namen tega kodeksa je bil zmanjšati pojave nelojalne konkurence, ki so ogrožali enotnost slovenskega in jugoslovanskega tržišča. Trgovske organizacije v različnih krajih so nelojalno tekmovale, potrošnike zavajale in vabile s priložnostnimi prodajami po nižjih cenah. Trgovske hiše iz različnih krajev Slovenije so vabile potrošnike s posebnimi 7 do 10-odstotnimi popusti na »gospodinjske tedne«, »tedne bele tehnike« in podobno.
Potrošniki so letali iz kraja v kraj, iz trgovine v trgovino, se zadolževali in kupovali, saj za desetino nižje cene ni kazalo zanemariti. Te priložnostne prodaje so trgovci pripravljali , v dogovoru z enim ali več proizvajalci, ki so potem samo tej trgovski organizaciji dodelili popust na svoje izdelke.
Prodaja v takšnih trgovinah je cvetela, potrošniki so razgrabili po navadi celotno zalogo blaga z znižanimi cenami, kar je drugim trgovskim hišam, ki podobnih metod niso
uporabljale, zmanjševalo dohodek in prodajo.
Omenjenih prodaj v zadnjem času v trgovskih hišah ni več. Pravico na to imajo le v primeru prodaje novih izdelkov, pod pogoji, ki so v kodeksu o dobrih poslovnih običajih.
Omenjene dobre poslovne običaje ignorirajo še vedno na različnih regionalnih sejmih, na katere vabijo plakati in reklame s precej nižjimi cenami od običajnih. Argument trgovcev, ki se teh metod še vedno poslužujejo, bo, da so sejmi tudi »izredne priložnosti«. Znižane cene pa so ponavadi glavna vaba za potrošnike. Brez tega je pričakovati dokaj manjši obisk in zanimanje. Brez nižjih cen ne bodo mogli trgovci pričakovati, da bodo potrošniki mrzlično tekali od enega do drugega sejma, če isti izdelek lahko dobijo pod enakimi pogoji v trgovini v svoji ulici.
Spoštovanje omenjenih moralnih kodeksov bo trgovino prisililo, da bo potrošnike pridobivala s solidnim poslovanjem in pestro izbiro. V odnosih med trgovci (pa tudi proizvajalci) bo manj hude krvi zaradi nepoštenih trgovskih prijemov.
MIRO SIMČIČ
• SEDEM AKCIJ
LJUBLJANA, 15. — Letos bo v Sloveniji organiziranih pet republiških in dve zvezni mladinski delovni akciji, in sicer »Kozjansko« ter »Posočje«. Na delovnih akcijah bo sodelovalo približno 3.900 brigadirjev, od tega 900 iz drugih republik.
Slovenski mladinci bodo sodelovali tudi na gradbiščih Save, Kozare, Sarajeva, Beograda, Paliča, Kosova, Djerdapa, Pljač-kovice in Siska.
Dogovorjeno je, da bo vsaka brigada sestavljena iz 45 odstotkov brigadirjev — mladih delavcev ter 45 odstotkov učencev, medtem ko bodo preostali del sestavljali študentje, mladi iz vasi in drugi.

Mercator
Glasilo delovnega kolektiva »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3 — Izdaja skupni delavski svet podjetja »Mercator« —Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Edo Božič, Danilo Do-majnko, Branko Gorjup, Kancijan Hvastija, Nada Rihtar, Marjan Pogačnik, Jože Rener, Ivanka Vr-hovčak — Odgovorna urednica: Ivanka Vrhovčak — Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana
Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov