8 TEMA MESECA SVETOVNI DAN ZAVEDANJA AVTIZMA 6 VELIKI INTERVJU ŽIGA ČAMERNIK, DRAMSKI IGRALEC, NOVINAR, PEDAGOG, KRITIK 9 AKTUALNO NAGRAJENCI CIVILNE ZAŠČITE DOMŽALE glasilo občine domžale 25. marec 2022 | letnik lxii | številka 3 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html OBČINA DOMŽALE in JSKD - IZPOSTAVA DOMŽALE vabita na SLAVNOSTNO SEJO OB OBČINSKEM PRAZNIKU v torek, 19. aprila 2022, ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Slavnostni govornik: Toni Dragar župan Občine Domžale Podelitev priznanj Občine Domžale za leto 2021 Občankam in občanom ob prazniku Občine Domžale iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje! Župan Toni Dragar in Občinski svet Občine Domžale Foto: Wake up Creation 70 let Mestne občine Domžale Prihaja praznično obarvan april V marcu smo obeležili števil- mladnega dne in predvsem dan, ko so ne takšne in drugačne pra- tudi v našem mestu po vodi zaplavali znike. Tako smo se osme- ‘gregorčki’. Ne smemo pa pozabiti niti ga marca spomnili na Dan na materinski dan, ki smo se mu po(delovnih) žena, mednarodni praznik, svetili 25. marca, dan, ko se spomniko praznujemo enakopravnost in do- mo vseh mam, mamic, babic … sežek žensk po vsem svetu. Sledil je A če ste mislili, da smo nekako 10. marec, ko obeležujemo Dan muče- spomladansko proslavljanje v Domnikov, ko se spomnimo moških v spo- žalah že skoraj zaključili, naj vas razmin na dogodek iz predprejšnjega ti- veselimo, da bo pestro tudi v aprilu. sočletja. Prijetnejši spomini so na gre- Ne samo, da nas čakajo velikonočni gorjevo, dan, ko se ptički ženijo, ali prazniki, dan upora proti okupatorju slovensko valentinovo, kot radi reče- in potem korak v prvomajsko prazničmo. Gre za dan, ko po starem koledar- no vzdušje, april prinaša tudi prav poju predstavlja praznovanje prvega po- seben jubilej naše občine. V letu 2022 namreč obeležujemo 70-letnico ustanovitve Mestne občine Domžale, ki se je zgodila v letu 1952. O tem, kaj vse se je dogajalo skozi zgodovino našega mesta, si lahko preberete v tokratnem Slamniku. Pozabili pa nismo niti na napoved vseh dogodkov, ki nas, kot se spodobi, čakajo ob praznovanju. Med drugim so v pripravi različne razstave, kot je razstava ilustracij občinskega koledarja, pa starih razgled­nic Domžal. Obeta se tudi praznična aprilska Kuhna na plac, vodeni ogled pravljičnega Šumberka, odprli bomo MTB kolesarski poligon na Šumberku, NAŠA VARNOST OKOLJE KULTURA Razglašena velika požarna ogroženost Podzemna voda 12. festival Bralnice pod slamnikom Daljše obdobje suhega vremena je že ustvarilo pogoje za povečano možnost nastanka požarov v naravnem okolju na območju celotne države. Obenem je zdaj čas intenzivnejšega odstranjevanja suhih ostankov kmetijskih rastlin in drugega rastlinja z vrtov, njiv, travnikov in gozdov, pogosto s kurjenjem in požiganjem. Ker se je število požarov v naravnem okolju v zadnjih dneh povečalo, je Uprava RS za zaščito in reševanje 14. marca 2022 razglasila veliko požarno ogroženost na območju celotne države.  13 22. marca obeležujemo svetovni dan voda, ki je letos posvečen podzemni vodi, s temo: Podzemna voda: skrito naj postane vidno. Podzemne vode ne vidimo, je pa za naše življenje izjemnega pomena: bistveno vpliva na kakovost življenja, hkrati pa ljudje z vsakim dejanjem vplivamo na njeno kakovost. V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda – podzemna voda. Zagotavlja nam vire pitne vode, podpira sanitarne sisteme, kmetijstvo in industrijo ter je pomembna za ekosisteme. 15 Miš založba z Gorjuše nad Dobom tudi letos ostaja zvesta tradiciji priprave priljubljenega mladinskega festivala Bralnice pod slamnikom. Letos poteka že dvanajstič zapored, organizatorji pa so ga odprli s strokovnim srečanjem, ki je potekalo v Knjižnici Domžale. Miš založba je svoj tradicionalni festival Bralnice pod slamnikom tudi letos pripravila v sodelovanju z različnimi knjižnicami z vseh koncev Slovenije, med katerimi je že vse od začetka tudi domača Knjižnica Domžale.  30 in v čistilni akciji očistili Domžale. Športno bo tudi dogajanje ob kegljanju slovenskih paraplegikov za pokal naše občine, šahovski turnir ob 60-letnici Šahovskega društva Domžale ter slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju. Med ključnimi dogodki pa sta slavnostna seja ob občinskem prazniku, kjer bodo podeljena priznanja nagrajencem Občine Domžale in veliko dogajanje v Češminovem parku, ko se bomo ponovno srečali na vsedomžalskem druženju Spoznajmo se, praznujmo skupaj. Domžale bodo v aprilu ponovno zaživele! OBČINA DOMŽALE in ZB ZA VREDNOTE NOB OBČINE DOMŽALE vabimo vas na OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB 27. APRILU, DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU v sredo, 27. aprila 2022, ob 15. uri v Domu krajanov v Žejah Pozdravni nagovor: tovarišica Marija Majhenič, predsednica ZB za vrednote NOB občine Domžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 28. aprila 2022. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 13. aprila 2022, do 12. ure. 2 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii aktualno Drage bralke, dragi bralci, ustanovitev Mestne občine Domžale leta 1952 je velika prelomnica v upravnem razvoju domžalske občine. V letošnjem letu obeležujemo sedemdeseto obletnico, kar bomo še posebej slavnostno obeležili na slavnostni seji ob občinskem prazniku, v torek, 19. aprila, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Na slavnostni seji pa bodo tako kot vsako leto podelili priznanja Občine Domžale za leto 2021. Temo meseca posvečamo ozaveščanju o avtizmu, ozaveščanju celotne družbe o ustvarjanju primernih pogojev za učenje, življenje, skrb in delo oseb z avtizmom. Avtizem ni bolezen, ampak je razvojno stanje in vpliva na to, kako možgani procesirajo informacije. Pojavlja se v več oblikah glede na stopnjo težavnosti in traja vse življenje. Predstavljamo vam pobudo za projekt Domžale – avtizmu prijazno mesto po modelih iz tujine. V Velikem intervjuju gostimo Žigo Čamernika, dramskega igralca, novinarja, pedagoga in kritika, ki je že skoraj četrt stoletja močno prisoten in povezan z Domžalami. Spoznajte človeka odprtega srca in svobodne duše, globoko predanega vsemu, kar počne. Med drugim si v Slamniku lahko redno preberete njegovo filmsko kritiko. Tako kot tradicionalno vsako leto je tudi letos ob 1. marcu, ko praznujemo svetovni dan Civilne zaščite na pobudo župana Tonija Dragarja poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije podelil nagrade Civilne zaščite Domžale. Spoznajte letošnje nagrajence. Domžalske občinske svetnice in svetniki so se v četrtek, 17. marca 2022, sestali na 21. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale, na kateri so obravnavali dvanajst točk dnevnega reda, med drugim so obravnavali in potrdili letošnje občinske nagrajence. Podrobnosti o seji si lahko preberete na strani Občinskega sveta. Vabim vas tudi k branju najrazličnejših društvenih, kulturnih, športnih, šolskih in ostalih aktualnih novic. Špela Čarman, odgovorna urednica ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 28. aprila 2022. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 13. aprila 2022, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com slamnik@kd- dom zale. si Sprejem nagrajencev Civilne zaščite Domžale V sredo, 16. marca, smo v sejni sobi Občine Domžale podelili nagrade nagrajencem Civilne zaščite. Srebrni znak Civilne zaščite je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Vir. Srebrni znak Civilne zaščite je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Ihan. Bronasti znak Civilne zaščite je prejel Anže Jelovčan. Srebrni znak Civilne zaščite so podelili Matjažu Merkužiču. Tako kot tradicionalno vsako leto smo tudi letos podelili nagrade, ki jih ob 1. marcu, ki je tudi Svetovni dan civilne zaščite, na pobudo župana Tonija Dragarja podeli poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije. V letošnjem letu smo pripravili kratek sprejem na občini, v uvodnem nagovoru je nagrajence najprej pozdravil župan Toni Dragar, ki je poudaril, da so nagrado prejeli zaradi svojih izjemnih dosežkov in da so nanjo lahko zelo ponosni. Izpostavil je, da je sistem zaščite in reševanja v Domžalah zelo dobro organiziran in da velik del k temu prispevajo tudi navzoči nagrajenci: »Predvsem v zadnjih dveh letih se je izkazala ta vaša pripravljenost, strokovnost in širina vašega srca in iskreno sem ponosen na vsa vaša dejanja!« V nadaljevanju je nagrajence pozdravil tudi poveljnik Civilne zaščite Občine Domžale Marko Žagar, ki je povedal: »Civilna zaščita v Domžalah je bila v zadnjih dveh letih aktivna skoraj vsak dan, pokazali smo, da smo dobro organizirani, še najbolj pa me veseli, da so pri vseh teh izrednih dogodkih pripravljeni sodelovati tudi mladi.« Izpostavil je vse nagrajence in jih spodbudil, da svoje poslanstvo s tako vnemo opravljajo še naprej. Skupaj s podžupanjo mag. Renato Kosec sta nato podelila nagrade, ki so jih prejeli: Prostovoljno gasilsko društvo Vir: »Na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije srebrni znak Civilne zaščite za 100 let aktivnega delovanja prejme Prostovoljno gasilsko društvo Vir.« Prostovoljno gasilsko društvo Ihan: »Na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije srebrni znak Civilne zaščite prav tako za 100 let aktivnega delovanja prejme Prostovoljno gasilsko društvo Ihan.« Anže Jelovčan: »Na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije bronasti znak Civilne zaščite kot pri- znanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite reševanja in pomoči prejme Anže Jelovčan.« Matjaž Merkužič: »Na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije srebrni znak Civilne zaščite kot priznanje za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izume in inovacije na tem področju prejme Matjaž Merkužič.« Po podelitvi priznanj je sledilo še fotografiranje in pogostitev. Iskrene čestitke vsem nagrajenem! Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Minilo je 78 let od tragedije na Oklu nad Ihanom Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale in Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Ihan sta v soboto, 26. februarja 2022, organizirala spominsko slovesnost pri spomeniku padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda na Oklu nad Ihanom. V četrtek, 24. februarja, je minilo 78 let od tragičnega dogodka na Oklu nad Ihanom, kjer so krogle okupatorja in njihovih pomagačev pokosile dvainsedemdeset zavednih fantov in mož. Vsako leto v spomin na ta tragični dogodek pred spomenikom na Oklu poteka spominska slovesnost, ki se je udeležijo številni obiskovalci od blizu in daleč. Letošnja tradicionalna spominska slovesnost je po sprostitvi covidnih ukrepov privabila številne obiskovalce, svojce in sorodnike žrtev ter praporščake, enoto častne straže Zveze slovenskih častnikov Domžale, tabornike ter pohodnike iz bližnje in daljne okolice, kjer jih je pričakalo tudi sonce. Praporščaki in nekaj pohodnikov se je zbralo kot po navadi v vasi Dobovlje, kjer so v skupini krenili na dober kilometer oddaljeno prizorišče tragedije na Oklu. V uvodu spominske slovesnosti je Jaka Einfalt s trobento zaigral Gozdič je že zelen, Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom zborovodje Primoža Leskovca pa je zapel slovensko himno. Moderatorka Draga Jeretina Anžin je pozdravila prisotne ter podala tudi nekaj misli o tragičnem dogodku, ki so se pred 78. leti pripetili na Oklu. V nadaljevanju programa je Marija Majhenič, predsednica ZB za vrednote NOB Občine Domžale, pozdravila vse prisotne ter spregovorila o času NOB in sedanjem času, ko si vsak zmago razlaga na svoj način. Polaganje venca in počastitev padlih Letošnji slavnostni govornik je bil dr. Martin Premk, zgodovinar in kustos v Vojaškem muzeju slovenske vojske v Pivki. V uvodu je pozdravil vse prisotne, zatem pa spregovoril o dvainsedemdesetih partizanskih žrtvah v boju z okupatorjem. »To je bil čas največje vojne v zgodovini Evrope in sveta. Čas, za katerega smo mislili, da je minil, da pa kot vidimo, temu ni tako. Druga svetovna vojna se je začela s širjenjem laži, širjenjem sovraštva, poniževanja in žaljenja drugih, prisvajanjem tujega, dokler ni prerasel v spopad, ki ga je bilo mogoče ustaviti s petdeset milijoni mrtvih. Ta spopad je leta 1941 dosegel tudi našo deželo. Tudi nas se je smatralo za manjvredne, prisvajala se je naša zemlja, naše hiše, nam pa je bilo namenjeno izginotje. Temu smo se Slovenci takrat uprli z ustanovitvijo Osvobodilne fronte,« je med drugim povedal dr. Premk. Sledilo je polaganje venca in počastitev padlih z minuto molka. K spominskemu obeležju so venec položili Marija Majhenič, predsednica ZB za vrednote NOB Občine Domžale, Janez Narat, predsednik Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Ihan, Srečo Kržan, podpredsednik Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Ihan, Branko Sojer, predsednik Krajevne skupnosti Ihan, ter častna četa Območnega združenja Zveze slovenskih častnikov Domžale. V kulturnem programu so sodelovali Jaka Einfalt (trobenta), pevka partizanskih pesmi Nataša Loborec Perovšek, Moški pevski zbor Radomlje in dramski igralec Brane Grubar. Prireditve sta se udeležila tudi župan Občine Moravče dr. Milan Balažic in podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar.  Miro Pivar Foto: Vido Repanšek SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 3 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Kuhna na plac bo ponovno kuhala za vas Vsem dobro poznan dogodek v stilu ulične kuhinje se to sezono vrača na domžalski tržni prostor. Kulinarični dogodki, ki še dodatno poživijo tržni prostor in obiskovalcem ponujajo lokalne kulinarične specialitete po dostopnih cenah, se bodo odvijali vsako prvo soboto v mesecu. Letos pa sledi še novost – predvidene so tri večerne Kuhne na plac. Domžalska Kuhna na plac bo svoje lonce prvič odprla v soboto, 2. aprila 2022, od 10. ure dalje na tržnem prostoru v Domžalah. Poleg kulinarične ponudbe hrane in pijače bo glavni poudarek na druženju. Kuhanje na odprtem in ponudba manjših obrokov po dostopnih cenah so privlačni za obiskovalce in tako ponujajo možnost, da obiskovalci poskusijo več različnih jedi in spoznajo lokalno ter sezonsko ponudbo hrane. Na račun bodo prišli tako ljubitelji burgerjev, gurmani, vegetarijanci in sladkosnedi kot tudi tisti, ki prisegajo na tipične slovenske jedi. Vse ponudnike lepo vabimo k sodelovanju, obiskovalcem pa sporočamo, da se kmalu spet vidimo na domžalski Kuhni na plac. Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale Pust v Domžalah Po lanskoletni popolni odpovedi celotnega pustnega dogajanja smo letos uspeli izpeljati vsaj nekaj aktivnosti ter razveselili naše najmlajše in njihove spremljevalce. NAGRADNI NATEČAJ V soboto, 26. februarja, smo vas povabili na vodene oglede po tematskih poteh v naši občini. Največ pustnih maškaric se je zbralo pred Gostilno Repanšek na Homcu, od koder so se podale na ogled Homške učne poti. Vzdušje je bilo res veselo, za dodatno dobro voljo so poskrbeli homški gasilci, ki so pohodnike nekje na sredini poti pričakali s pustnimi dobrotami. Iz Češminovega parka se je na ogled Pravljičnega Šumberka poda- Ivanka Brodar, letošnja dobitnica naziva Najboljši krofi v Ljubljani in okolici, in nam kljub obilici dela ocvrla slastne krofe. Najboljše maske na vsaki poti so prejele simbolične nagrade. Pustno rajanje smo, tako kot veleva tradicija, zaključili z zažigom pusta. Pod taktirko predsednika Petra Kosca - Pipija, nadvse prizadevnega predsednika društva, se je s sežigom za vse krivega pusta izte- ne Domžale ob 70-letnici obči Maškare so se potepale tudi po Homški učni poti. KAKO SI PREDSTAVLJAŠ DOMŽALE V NASLEDNJIH 70-LETIH? Vaše ideje, literarne predloge, 3D grafike, risbe, ... sprejemamo do 12. 4. 2022 na mail: tic@domzale.si Najboljši predlogi bodo nagrajeni. lo več kot petdeset našemljenih obi- klo obdobje karanten in ostalih teskovalcev, ki so se jim na poti pri- gob. S pokopom pusta se je tako židružili še mnogi naključni spreha- vljenje za leto dni spet vrnilo v svojalci. Malo manj ‘športno naravna- je tirnice. ne’ pustne šeme so se podale po Tisočletja star pust tako še naprej mestnih ulicah in raziskovale boga- ostaja trdoživ in se vsako leto poln to zgodovino slamnikarstva. Tisti, ki norčij vrača med nas. Člani Pustne so želeli izvedeti nekaj več o čebe- sekcije Striček Vir so po tednu dni larstvu, čebelah in njihovih pridel- oblast spet predali aktualnemu žukih, so se lahko odločili za obisk Če- panu Toniju Dragarju. Ciljajo pa že belarske poti od Doba proti Krtini na naslednje leto, ko bodo praznoali od Knezovih skal na Šumberku vali triintrideseti pustni karneval na do apiterapevtskega čebelnjaka pri Viru z upanjem, da ne bo spet zapiCČN Domžale - Kamnik. ranja države. Občina Domžale Da maškare na pot niso šle s praFoto: Mira Bečan znimi želodčki, je poskrbela gospa 4 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii iz urada župana slamnik@kd- dom zale. si Naš odnos do družbe se kaže tudi v vključevanju starejših Na občini Domžale se v pomladnih mesecih leta 2022 srečujemo z dvema zalo pomembnima temama za starejše občanke in občane, z zaključevanjem Strategije za starejše in implementacijo Zakona o dolgotrajni oskrbi v prakso. Častitljivih 70! Ko govorimo o letih, je navadno tako, da večje, kot je število, bolj pridobiva na vrednosti. Višji jubileji so vedno bolj cenjeni, saj s seboj prinašajo svojo zgodovino, izkušnje in posledično tudi obilo modrosti. V aprilu Domžalčani in Domžalčanke praznujemo okroglih 70 let. Naša občina je gospa v lepih letih in za seboj je dala in doživela že marsikaj. Ko sem pred kratkim ob pregledovanju starih fotografij Domžal obujal spomine, sem Domžale doživel kot lep in urejen kraj, ki se je skozi gospodarski razcvet spremenil v moderno mesto, ki ponuja obilico možnosti in priložnosti za prav vsakogar, ki tu biva. Od nekdaj so bile Domžale nekaj posebnega, velikokrat smo bili prvi, ki smo uvedli različne novitete ali spremembe, in druge občine so nas velikokrat posnemale. V svoji bogati zgodovini teh 70 let smo postavljali različne mejnike, se ob pomembnih dogodkih, pa naj bodo dobri ali slabi, vedno povezovali in delovali kot eno, reševali premnoge izzive, in danes lahko rečem, da sem na naš kraj, našo občino in na vas, spoštovani občani in občanke, izjemno ponosen. Ob občinskem prazniku smo tako mi na občini kot tudi različna društva pripravili veliko zanimivih dogodkov, na katerih upam, da se bomo srečali, si stisnili roko, poklepetali, skratka počeli vse tisto, za kar smo bili v zadnjih dveh letih prikrajšani. Naj vas tako povabim na razstavo ilustracij z občinskega koledarja, razstavo razglednic, Kuhno na plac, čistilno akcijo, na vodene oglede po naših učnih poteh, odprtje novega MTB poligona na Šumberku in še celo vrsto drugih odličnih dogodkov. Še posebej pa vsak izmed vas lepo povabljen na naš največji dogodek Spoznajmo se, praznujmo skupaj, kjer upam, da se bomo v velikem številu lahko spet družili kot nekoč! Drage občanke, dragi občani. Še enkrat velika zahvala, da skupaj z nami iz leta v leto ustvarjate čudovite zgodbe, nas podpirate, sodelujte pri razvoju občine in skupaj z nami ustvarjate prostor zadovoljnih ljudi. Sedemdesetletnica je vaš praznik, in upam, da ga bomo praznovali skupaj! Župan Občine Domžale Toni Dragar Zakaj je skrb za najstarejše tako pomembna? Zato, ker je slovenska družba ena najstarejših v Evropi in ker so aktivni in zadovoljni starejši pomembni za celotno družbo, tudi za občino Domžale – mesto zadovoljnih ljudi. Mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, je o strategiji povedala: »Za pripravo Strategije za starejše smo se odločili, ker smo želeli natančno analizo potreb in želja starejših ter njihove predloge za ustvarjanje pogojev in zagotavljanje potrebnih sredstev za njihovo uresničitev. Hkrati pa je za aktivno in kvalitetno starost pomembna tudi uspešna implementacija Zakona o dolgotrajni oskrbi v prakso, ki mora vsem zagotavljati enake storitve oziroma storitve, ki jih potrebujejo.« Priprava Strategije za starejše je v zaključni fazi in jo bo v naslednjih mesecih obravnaval Občinski svet Občine Domžale. Na občini Strategijo za starejše pripravljamo skupaj z Inštitutom RS za socialno varnost. V uvodnem delu priprave strategije so vsem ključnim posameznikom Mag. Renata Kosec in mag. Nataša Zalokar pri pregledu potrebnih aktivnosti za implementacijo Zakona o dolgotrajni oskrbi v občini Domžale. in društvom poslali obsežen vprašalnik, na podlagi prejetih odgovorov pa sklicali konsenzualno delavnico, na kateri smo skupaj z zainteresiranimi posamezniki in društvi oblikovali ideje in rešitve. Nato so sledile še tematske delavnice o pripravljenih in strukturiranih predlogih ukrepov in rešitev. Strategija za starejše je bila predstavljena občin- Pravljični Šumberk ski upravi, kjer je bila prisotna tudi mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale: »V Strategiji za starejše so kot ključna opredeljena štiri tematska področja, področje dela izobraževanja in usposabljanja; področje samostojnega, zdravega in varnega življenja; področje spoštovanje in vključevanje ter področje oblikovanja okolja za aktivno starost. Če želimo našim občankam in občanom zagotoviti mirno, varno in zadovoljno starost, bo treba uresničiti zastavljene cilje na vseh štirih področjih.« Za aktivno in kvalitetno starost je pomembna tudi implementaci- ja Zakona o dolgotrajni oskrbi. Mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, in mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale, sta pri pregledu potrebnih aktivnosti za implementacijo Zakona o dolgotrajni oskrbi v občini Domžale, ugotavljali, da toplo pozdravljata sprejem zakona, vendar pa sta hkrati opozorili, da ostaja odprtih še nekaj vprašanj, do katerih se bo morala opredeliti stroka. Mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, je pojasnila: »Občina se bo vključila v razpravo pri oblikovanju konsenza glede načina organiziranja in izvajanja zakona.« Podžupanja je tudi opozorila, da je enoletna prehodna doba za tako obsežne spremembe kratko obdobje, saj je za uspešno implementacijo pomembna sistemska ureditev: »Zadovoljen izvajalec bo dobro opravil svojo storitev, zadovoljen uporabnik pa jo bo z veseljem sprejel.« Zakon o dolgotrajni oskrbi pa ni pomemben samo za starejše, ampak tudi za mlajše, ki okrevajo po delovnih, športnih ali drugih nesrečah ali po dolgotrajnih boleznih. S storitvami, ki jih ponuja zakon, bodo imeli tako kot tudi starejši boljše možnosti za popolno okrevanje. Občina Domžale Foto: arhiv Renate Kosec OŠ Rodica je gostila vladnega predstavnika za področje vzgoje in izobraževanja Osnovno šolo Rodica je 7. marca obiskal državni sekretar za področje vzgoje in izobraževanja v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije Marjan Dolinšek. Obisku se je na povabilo odzvala tudi podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec. V sklopu regijskega obiska zavodov vzgoje in izobraževanja je za svoj obisk izbral hinjo in pogledali v telovadnico. V šolski knjižnici so učenci novinarji vladnemu predstavniku zastavili nekaj vprašanj za pripravo intervjuja, ki bo objavljen v njihovem Na vodenih ogledih po pravljično-doživljajski poti se nam pridružijo vodniki in jamarji. Zbirno mesto: Češminov park sobota 9. april ob 10. uri sobota 14. maj ob 10. uri Obvezne predhodne prijave na: domzeldol@skrateljc.org Obisk vladnega sekretarja in podžupanje na OŠ Rodica prav eno od sedmih domžalskih osnovnih šol. Na kratkem obisku si je v družbi ravnateljice Osnovne šole Rodica Milene Vidovič, njenih sodelavk in domžalske podžupanje, ogledal šolske prostore in učni proces. Gostje so obiskali nekatere oddelke, prenovljeno jedilnico in ku- šolskem glasilu. Na koncu je ostal čas za kratek klepet. Letošnje leto Osnovna šola Rodica obeležuje 50-letnico delovanja in v ta namen intenzivno pripravlja zbornik. Občina Domžale Foto: arhiv občine letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 5 iz urada župana slamnik@kd- dom zale. si Obnova Virske ceste Občina Domžale je začela z obnovo drugega dela Virske ceste. Dela na lokalni cesti LC 073061-Virska cesta v dolžini 600 metrov bodo potekala od križišča z Litijsko ulico do semaforiziranega križišča na izvozu avtoceste. Zaradi preplastitve vozišča bo v času od 15. marca do predvidoma 15. aprila 2022 vzpostavljena popolna zapora Virske ceste na tem delu. Obvoz za osebna vozila bo urejen po sosednjih lokalnih cestah, tovorna vozila bodo iz smeri avtoceste preusmerjena že na izvozu Krtina. Dela bo izvajalo podjetje Trgograd, d. o. o., iz Litije, nadzor bo vršil Grasvet, d. o. o. Pogodbena vrednost del je 330.000 evrov z DDV. Hvala za razumevanje. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Obnova drugega dela Virske ceste Župan Toni Dragar se je srečal z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem Minister za infrastrukturo je s svojimi sodelavci z ministrstva in direkcije v sklopu vladnega obiska osrednjeslovenske statistične regije obiskal Domžale, kjer ga je sprejel župan Občine Domžale Toni Dragar. Na približno eno uro trajajočem delovnem sestanku so razpravljali o aktualnih vprašanjih s področja infrastrukture v domžalski občini. Večji projekti, ki jih je vlada na občinski ravni v tem mandatu potrdila, načrtovala ali začela izvajati, so rekonstrukcija železniške postaje Domžale, nadgradnja proge Ljubljana Šiška–Kamnik Graben, ureditev Kamniške Bistrice od Kamnika do Radomelj – 2. etapa in regionalna kolesarska povezava v občini Domžale, ki je financirana tudi z evropskimi sredstvi. Med drugim so napovedali ureditev Ljubljanske ceste ob izgradnji krožišča pri Policiji, ki se bo začela v marcu, ter rekonstrukcijo mostu čez Kamniško Bistrico v Domžalah. V planu pa so tudi investicije izvoz Študa, gradnja tretjega pasu avtoceste, povezovalka Mengeš–Trzin–Študa, izvoz Avtoservis in cesta Domžale–Depala vas, železniške zapornice čez progo v Depali vasi, cesta Želodnik–Vodice, preplastitev državnih cest in drugi projekti spodbujanja lokalnih razvojnih programov, dostopni na povezavi https://www.gov.si/zbirke/seznami/ projekti-po-obcinah/domzale/. Vlada Republike Slovenije bo do konca mandata, kot je napovedal predsednik vlade na srečanju 7. julija lani, nadaljevala z obiski slovenskih regij. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Srečanje župana in ministra v okviru vladnega obiska Javna razprava o predlogu Statuta Občine Domžale Služba za evropske projekte nadaljuje z ‘zelenimi projekti’ Občina Domžale obvešča politične stranke in liste, ki delujejo na območju občine Domžale, vse krajevne skupnosti v občini, javna podjetja in javne zavode, katerih ustanovitelj je Občina Domžale, ter ostalo zainteresirano javnost, da bo v obdobju od 26. 3 .2022 do 28. 4. 2022 potekala javna razprava o predlogu Statuta Občine Domžale. Neposredna javna razprava, ki se je lahko udeleži zainteresirana javnost, bo 12. 4. 2022 ob 16. uri v sejni sobi Občine Domžale (vstop v občinsko stavbo bo možen skozi dvorišče). Besedilo predloga Statuta Občine Domžale je dostopno na spletni strani Občine Domžale. Pripombe glede predloga Statuta Občine Domžale se lahko oddajo na vložišče Občine Domžale ali na elektronski naslov: vlozisce@domzale.si. Služba za evropske projekte Občine Domžale je v letošnjem letu skupaj s partnerji iz tujine in Slovenije oddala prijavo na dva evropska projekta in en projekt sodelovanja med različnimi lokalnimi akcijskimi skupinami (LAS). Župan Občine Domžale Toni Dragar Dijaki štirih evropskih držav na obisku v Domžalah V okviru projekt ERASMUS+ KA 229 so Domžale v začetku marca obiskali dijaki iz Portugalske, Belgije, Italije in Litve. Zbralo se je 26 tujih in 10 naših dijakov ter osem tujih in štirje naši profesorji. Ravnateljica Osnovne šole Venclja Perka Domžale Petra Korošec in pomočnica Karlina Strehar sta jih pospremili v Center za mlade Domža- Nadaljevali so s kratkim sprehod po Domžalah, s postankom v Slamnikarskem parku, kjer so izvedeli vse o turističnem utripu, zgodo- Podžupanja mag. Renata Kosec je pozdravila tuje dijake, ki so obiskali Domžale. le, kjer sta dijake sprejeli direktorica centra Tinkara Koleša in podžupanja mag. Renata Kosec, ki sta predstavili občino Domžale, delovanje centra ter medsebojno sodelovanje in utrip mesta, ki so si ga lahko pričarali tudi skozi prikazan nagrajeni film o življenju v Domžalah. vini mesta, prireditvah in podobno. Ogledali so si bližnji Slamnikarski muzej in Menačenkovo domačijo. Dijaki so bili v Domžalah en teden, nato pa so se odpravili na potep po Sloveniji. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Interreg je eden ključnih instrumentov Evropske unije, ki spodbuja mednarodno sodelovanje prek financiranja projektov. Namen projektov je nasloviti različne skupne izzive ter pois­ kati skupne rešitve. Občina Domžale se je prijavila s projektom na Interreg Central Europe in na Interreg Alpine Space. Prvi projekt, katerega vodilni partner je slovenska Univerza v Ljubljani, nosi naslov Spatial Planning: Integration of Climate Change – Adaptation Aspects (SPICC). Glavni namen projekta je sodelovanje za bolj zeleno (osrednjo) Evropo in boj proti posledicam klimatskih sprememb. Partnerji iz Italije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Slovaške in Madžarske so zaznali skupen izziv: pri urbanem načrtovanju na nivoju države ne obstaja aktualna baza podatkov na lokalni ravni, ki bi zajemala problematične cone, predvsem protipoplavne. Cilj projekta bo v praksi na pilotnih območjih, kar bodo tudi naše Domžale, organizirati in realizirati digitalna orodja, ki bi te podatke imela. Glavni produkt projekta bodo na podlagi teh rešitev osnovani predlogi za nivo EU. Projekt je bil oddan v februarju in konec leta izvemo, ali smo bili pri tem uspešni. Ime drugega projekta, katerega vodilni partner je iz Italije, pa je: fosTering behaviouRal chAnge by supporting – sustaInable mobiLity (TRAIL). Partnerji so iz Italije, Nemčije, Avstrije in Francije. Glavna prioriteta tega projekta je spodbujanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisije toplogrednih plinov v alpski regiji. Partnerice v projektu smo kot enega ključnih izzivov na področju okolja prepoznale promet. Cilj projekta ni takšen, kot smo sicer vajeni na področju mobilnosti, torej sprememba infrastrukture in subvencije ter podobno, temveč naslavlja pravi izziv: navade ljudi pri mobilnostih odločitvah. Kako bi spremenili te navade in vzorce, ki izvirajo iz družbe? Cilj projekta je prepo- znati navade in vzroke za njih, šele nato pa razviti rešitve. V okviru projekta bo uporabljena mobilna aplikacija, ki jo je vodilni partner Fondazione Bruno Kessler že razvil v okviru prejšnjega projekta. Tudi v tem projektu so na koncu predlagane rešitve za celotno EU raven. Projekt za alpski prostor je drugačen kot za Centralno Evropo, saj je dvostopenjski – prijavili smo se februarja, prvi rezultati sledijo maja, nato pa je še drugi krog v poletnih mesecih. Sicer pa se bosta oba projekta začela drugo leto in trajala 36 mesecev. V okviru projekta sodelovanja med partnerji šestih lokalnih akcijskih skupin (LAS) smo se javili na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s projektom promocija eko živil (PRO – EKO). Cilj je spodbuditi trajnostno proizvodnjo in pridelavo ter prede- lavo ekološke hrane na območjih vključenih LAS, povezati ponudnike iz območij LAS ter izboljšati njihovo promocijo in prodajne možnosti na trgu, prispevati k prilagodljivosti na podnebne spremembe ter izboljšati okoljsko trajnost, izboljšati socialno vključenost ranljivih skupin na ruralnih območjih sodelujočih LAS, izboljšati ozaveščenost potrošnikov glede zdravega in trajnostnega načina prehranjevanja in pridobiti celovit pregled stanja na področju ekološkega kmetovanja 4 vključenih LAS. Na projekt smo se javili v februarju, rezultati bodo znani do poletja in s projektom bi začeli že v avgustu. Za september pa v okviru dogodka v Češminovem parku načrtujemo promocijo lokalnih eko ponudnikov in naših gostov iz drugih LAS. Služba za evropske projekte 6 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si VZAMEM SI OGROMNO ČASA ZA RAZISKOVANJE ŽIGA ČAMERNIK, DRAMSKI IGRALEC, NOVINAR, PEDAGOG, KRITIK Že skoraj četrt stoletja močno prisoten in povezan z Domžalami, od zagnanega mladinca, ki v Akumulatorju skupaj s prijatelji raziskuje film, do političnega zanesenjaka. Od politologa in antropologa, ki postane s pomočjo mentorja Janeza Vajevca predvsem igralec in trener javnega nastopanja. Spremljevalec umirajočih pri Hospicu in redni filmski kritik našega časopisa. Globoko predan vsemu, kar počne, tega pa je ogromno, tudi košarka … Človek odprtega srca in svobodne duše. Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc Ž iga pravi, da pri rosnih 46 letih lahko sklene, da je več kot pol življenja preživel v Domžalah, kar nanese 24 let ... Kako ste bili v mladosti povezani z Domžalami? Iz teh let se najbolj spominjam delovanja v mladinski in pozneje v strankarski politiki, pa treniranja in spremljanja košarke, s katero sem še vedno zasvojen, čeprav v zadnjem času bolj s kavča. Tukaj je obilica lepih spominov iz osnovne šole, prvih zaljubljenosti, angažirana žurerska leta … Na katerih področjih ste delovali v mladinskih letih? Šlo je za mladinsko politiko in aktivno delovanje znotraj MKC Akumulator, takratnega mladinskega centra, prve igralske delavnice, organizacijo predavanj … Sledila je udeležba na političnem strankarskem področju, ko so se zgodila prva mladostniška razočaranja v okviru nezmožnosti kakšnih konkretnih družbenih sprememb. Za mladega človeka je hud šok, ko mora opustiti nekatere utopije, a slednje tudi priložnost, da loči zrno od plev oziroma, da bolj jasno začne ločiti iluzije od sanj. Vseskozi se je kot tihi podton mojega interesa nekje v ozadju plazila tudi košarka s pomočjo košarkarske tradicije kluba Helios, pozneje tudi interes za spremljanje NBA lige. Še vedno so nekateri izmed najboljših prijateljev prav bivši košarkarji. Kaj pa kulturno udejstvovanje: bi lahko govorili o nekakšni domžalski šoli na področju filma, fotografije, igre? Seveda ne gre pozabiti prvih oprijemljivejših srečanj s filmom oziroma igro. Najpomembnejša je bila udeležba na seminarju filmske in video produkcije Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) Ljubljana, ki se je takrat zgodila zaradi močnega podpornika kulture Pavla Pevca, takratnega predsednika domžalske izpostave JSKD. Prav zaradi njega smo se nekateri mlajši domžalski filmski entuziasti omenjenega seminarja z zanimanjem udeležili, nekateri pa v teh vodah plovemo še danes. Žigo Čamernika si v njegovi avtorski predstavi Gospod predsednik lahko ogledate na odru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v četrtek, 7. aprila, ob 20. uri. Ravno pravšnja – za čas pred volitvami … Človek je narejen tako, da se po naravnem impulzu boji vsega novega in neznanega. In le kaj nam je lahko bolj neznano kot je to prav smrt? Nekateri filozofi pravijo, da življenje ni čisto nič drugega kot dolga priprava na smrt, s čimer se povsem strinjam. Eno glavnih vodil Slovenskega društva Hospic je, da »dodajamo življenje dnevom in ne dnevov življenju«, kar se pogosto tepe s prevladujočo medicinsko doktrino, kjer je treba reševati življenja za vsako ceno. Kdo so bili vaši umetniški prijatelji in kakšni so bili najodmevnejši dosežki? Poleg mene v prvi vrsti še režiser Darko Štante in fotograf Marko Ocepek, s katerima smo skupaj tvorili jedro domžalske Mladinske integracije ljubiteljev filma ali Društva MILF, ki je nastalo z namenom produkcije celovečernega neodvisnega filma Tošl, omnibusa šestih kratkih zgodb. Darko je eno izmed zgodb režiral, Marko je bil producent filma, sam pa sem v njem odigral naslovno vlogo študenta Davida. V Kulturnem domu Franca Bernika smo imeli daljnega leta 2007 pet zaporednih razprodanih projekcij, film pa je bil prikazan tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Sledil je še kratkometražni igrano-dokumentarni film Kratki film o drogah, ravno tako v razprodanem Berniku, in še nekaj krajših projektov. Za vami so pestra in raznolika študijska iskanja. Kaj vse je bilo na tej poti, preden ste pristali v igralstvu? Preden sem postal igralec, pedagog in kritik/recenzent tudi formalno, je bila prva ljubezen politika, saj sem po osnovni izobrazbi politolog. Tu je še novinarstvo, v okviru katerega sem imel obilico intervjujev s poznanimi slovenskimi igralci in režiserji, pa tudi tistimi z ob- močja bivše Jugoslavije. Danes pišem predvsem filmske recenzije. Tik pred snemanjem Tošla pa sem s pomočjo takratne filmske mentorice Biljane Čakić pristal v Igralskem studiu Vajevec, kjer sem se dokončno ‘okužil’ z umetnostjo igre. V čem je bil poseben in drugačen igralski laboratorij vašega dragega mentorja Janeza Vajevca? Janez Vajevec ni bil izjemen posameznik le glede svojega pedagoškega pristopa, saj je v ljudeh videl in iskal predvsem njihove boljše plati, pač pa mi je v skrajno občutljivih letih mojega življenja pogosto (ne)hote nadomeščal tudi starša. Ne samo meni, ampak tudi drugim mlajšim iščočim se ljudem, kakor je dokončno razkrila šele njegova smrt, ki se je zgodila v lanskem letu. Njegov igralski laboratorij, ki ga je vse od 80. let prejšnjega stoletja vodil skupaj z bratom Andrejem, je odlikovala predvsem pristna in predana srčna naravnanost, ki je – poleg znanja o transparentnosti razumevanja igralske kreacije - stremela tudi k dobrobiti slehernika. Tovrstna etična naravnanost pa je svetu umetnosti na žalost redkost, čeprav bi morala biti pravilo. Kaj je pomembno za dobro igro? Po merilih t. i. Method Actinga, ki sta mu (bila) v svojem pedagoškem pristopu zavezana brata Vajevec, do dobre igre pride takrat, ko sploh ne igramo, ampak živimo določeno vlogo. V tem kontekstu sicer danes obstaja vrsta nesporazumov, saj se dogaja, da igralci do te mere pretiravajo, da se določene vloge potem ne morejo znebiti niti v privatnem življenju. Igralec Shea LeBouf si je npr. na snemanju filma Jeza izpulil kar zob, Daniel Day Lewis pa je od celotne ekipe zahteval, da ga ves čas snemanja kliče gospod predsednik, medtem ko je igral vlogo Abrahama Lincolna, za katero je prejel oskarja. Menim, da takšna mistifikacija igralskega poklica dejansko ni potrebna, saj zadošča že naša imaginacija. Postavlja se vprašanje, kako biti naraven v nenaravnih okoliščinah, kar proces igre vsekakor je, saj gre za umetne okoliščine in dramsko besedilo, ki igralcu vselej pomeni tujek, kar je za igralca tujek, ki naj bi ga slednji čim bolj ponotranjil. Poleg tega predstava poteka na določen datum, ob točno določeni uri, ko moramo v trenutku postati ‘čim bolj naravni’, pa naj se nam to ljubi ali ne, se pravi, ne glede na to, kaj se nam v življenju takrat dogaja. Kaj torej pomeni: biti naraven? Biti naraven na slednji način terja kar nekaj posebnega duševnega in tudi duhovnega napora, saj se večina ljudi začne vesti izrazito ne- letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 7 veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si naravno v trenutku, ko vedo, da jih nekdo gleda. Zato je potrebna svojevrstna disciplina duha, ki je podobna jogi ali denimo vrhunskemu športu. Poleg tega je igralec ves čas v odnosu s svetom, ki ga obkroža in z njim stalno komunicira. Vselej je osredotočen na specifično nalogo, pri čemer mu pomaga njegov lasten čutni in čustveni spomin. Igralec s pomočjo lastne imaginacije razvija in spremlja svoj odziv na imaginarno kreirane dane okoliščine, prosto po Stanislavskem, še enem vrhunskem gledališkem pedagogu. Kakšne so denimo igralske vaje v vašem studiu? Osnovna vaja je imaginarna skodelica, ko v dlani dejansko začutimo težo, mišice v roki pa se napnejo. Seveda v primeru, če si skodelico v roki kar najbolj živo predstavljamo. Na podoben način jo lahko tudi vidimo, ko znotraj vizualnega aspekta prikličemo lastnosti resnične skodelice, iz katere npr. vsak dan pijemo jutranjo kavo. To so barva, velikost, tekstura in podobno. Nadalje, skodelico opremimo z imaginarno tekočino oziroma pijačo po naši izbiri (maloprej sem sugeriral že kavo), ki jo nemudoma lahko okusimo. Jasno, da tekočine ne moremo obuditi v življenje, vendar je že sama predstava lahko tako močna, da pomeni ključno razliko med ‘prej in potem’, kar je za sam kreativni proces čisto dovolj. Poleg okusa pijače se pojavi še vonj, včasih tudi sam od sebe. Na koncu ostane še zvok, ki ga lahko obudimo z zvokom žličke, ki se drgne po površini skodelice ali npr. kockami ledu. Treba je opozoriti, da v naši imaginaciji lahko združujemo tudi nezdružljivo, denimo kocke ledu v vroči kavi ali čaju, česar v življenju najverjetneje nikdar ne bi storili. Ne glede na to, da so takšne okoliščine povsem imaginarne, pa je naš odziv še kako resničen, saj se odvija znotraj fiktivnega okvirja oziroma v okoliščinah, ki smo jih določili sami. Omenjeni proces pomeni kodo za igro po Metodi, ki naj bi bila čim bolj naravna, verjetna in estetsko resnična. Osredotočenost na specifično igralsko nalogo pa je tisto, kar igralcu pomaga odmakniti fokus od publike ali kakšne druge ovire, ki okupira igralčev um. Da pa je nekaj verjetno in resnično v fikciji, mora še prej isto veljati za življenje, kar pomeni, da se odvija po identičnih zakonitostih. Aristotel, avtor slovite Poetike, morda prve knjige o dramski igri, bi dodal, da so naše reakcije – poleg verjetnosti – odvijajo tudi po načelu nujnosti. Omenjeno je izhodišče za sam psihološki profil posameznega dramskega značaja, ki je estetsko realističen oziroma resničen in identično oseben, kot smo sami v našem vsakdanjem življenju. traku prelagali že dogovorjeni projekti. Druga polovica leta 2021 pa je bila ena najbolj plodnih v moji igralski in poklicni karieri, saj sem na Hrvaškem snemal kratkometražni film Mali val in imel poletno turnejo z omenjeno predstavo Voliš li me?. Tudi pri nas so se začele ponovno igrati že utečene predstave, pa začetek vaj za novo predstavo Skomine, posnela se je kakšna reklama, itd. Kako to udejaniti? Omenjeno stanje nam pomagajo doseči različne vaje čutnega spomina. Začnemo z enostavnimi vajami, kot je skodelica, nadaljujemo pa s t. i. ‘over-all’ vajami, ki stimulirajo predvsem naše telo: hladen ali vroč tuš, sonce, veter, osebni predmet, itd., ko na naši lastni koži podoživljamo različne reakcije na naštete vaje in spremljamo svoj odziv na telesu, ki je čutne, tj. organske narave. Odločili ste se tudi za delo z umirajočimi, delujete v Slovenskem društvu Hospic. Kakšne izkušnje ste pridobili pri tem? Gre za relativno široko vprašanje. Večina, ki sliši besedo Hospic, se kar strese, ker takoj pomisli na smrt. Vendar pa zadeva ni tako črno bela, saj poleg spremljanja umirajočih društvo ponuja pomoč žalujočim, tukaj so tudi razni tabori in srečanja za žalujoče in obolele otroke, vsestranska pomoč svojcem, itd. Program je res bogat, ob njem pa se vsi sodelujoči ogromno učimo predvsem o življenju in odnosu do sveta, ki nas obkroža. Človek je narejen tako, da se po naravnem impulzu boji vsega novega in neznanega. In le kaj nam je lahko bolj neznano, kot je to prav smrt? Nekateri filozofi pravijo, da življenje ni čisto nič drugega kot dolga priprava na smrt, s čimer se povsem strinjam. Eno glavnih vodil Slovenskega društva Hospic je, da »dodajamo življenje dnevom in ne dnevom življenju«, kar se pogosto tepe s prevladujočo medicinsko doktrino, kjer je treba reševati življenja za vsako ceno. Vsakdo, ki se s tem ne strinja, pa je že vnaprej označen za ne-etičnega cepca. Na omenjenem področju tako manjka predvsem odgovoren, etičen, poglobljen in potrpežljiv javni diskurz, ki bi nam pomagal osveščati, kaj življenje in smrt sploh pomenita v evoluciji človeštva. Kako delate in se spopadate z dramskimi besedili? Imamo nekaj naših, tj. studijskih tekstov, kot je npr. hrvaška predstava Voliš li me?, monodrama Gospod predsednik pa je čisto moja, tj. v celoti avtorska predstava z drobnimi motivi Lažnivega Kljukca. Za predelavo pa izbiram predvsem besedila, ki so sama po sebi družbeno in problemsko atraktivna, predvsem pa mizanscensko lažje izvedljiva, saj v našem Igralskem studiu niti nimamo sredstev za bolj razkošne produkcije. Za vaje si vzamem kakšno leto časa, da lahko temeljito ponotranjim lik, ki ga zastopam. Na slednji način le-ta lahko v polnosti zaživi, kar se sicer po navadi zgodi šele kakšno leto po premieri. Vzamem si ogromno časa za raziskovanje, ko poskušam dramo peljati na nešteto različnih načinov, na koncu pa pride do sinteze vseh možnih vidikov kar samo po sebi. Zaradi navedenega je najbrž tudi Stanislavski vztrajal na veri, kot tistem konstitutivnem elementu, ki je – poleg imaginacije in volje – nujen za dobro igro. Treba je torej verjeti v organsko naravo posameznega dramskega značaja in da bo le-ta našla svojo pot manifestacije. Veliko se pojavljate in igrate, v reklamah, serijah, filmih, predstavah … Kako ste poklicno prebrodili korona čase? Na začetku je bilo zelo težko, saj sploh nisem vedel, če bi v ‘novem svetu’ sploh še želel igrati in mi je bilo slednje celo nekako odveč. V prvem valu epidemije sem se tako največ posvečal razmišljanju in pisanju, bilo je veliko neoprijemljivih in nedorečenih skrbi. Nato pa so se stvari obrnile, ugotovil sem, da mi je korona skupaj s karantenami kot igralcu ponudila neko ostrino in kreativno osvoboditev, s katerima prej nisem razpolagal. Leto 2020 je bilo bolj sušno, saj so se kot po tekočem Ste tudi velik ljubitelj filma, reden pisec filmskih ocen tudi za naš Slamnik. Kaj vam pomeni film? Film mi predvsem pomeni nekakšen pobeg od vsakdanje rutine, čeprav tudi sam ponazarja prav življenje kot takšno, če je le prepričljivo narejen. Ko pa o njem npr. pišem, se osredotočam predvsem na karakterje in zgodbo, ki me prepriča ali pač ne. Čeprav morda nekoliko staromodno, vendar mi je še vedno glavno vodilo pri spremljanju filmov identifikacija, in če le-ta umanjka, je film redko vreden moje pozornosti. Namreč, brez resnično avtentične zgodbe tudi življenja ni. P. S.: Žiga Čamernik je tudi prostovoljec globalnega gibanja Rešimo prst (Save Soil), v okviru katerega bo Ljubljano obiskal Sadhguru, svetovno poznana duhovna avtoriteta. Srečanje z njim bo v torek, 29. marca, ob 19.00 v ljubljanskem Cankarjevem domu. ❒ 8 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii tema meseca DA BO OKOLJE PRIJAZNO DO AVTISTOV OZN je pred desetimi leti razglasil 2. april za Svetovni dan zavedanja avtizma. Namenjen je spodbujanju ozaveščanja avtizma ter ozaveščanju celotne družbe o ustvarjanju primernih pogojev za učenje, življenje, skrb in delo oseb z avtizmom. Miha Ulčar Foto: arhiv Ane Dimc in Katarine Anderson Otrokom omogočata čim bolj ugodno in spodbujajoče okolje za učenje ali igro V počitniške vsebine vključili inkluzijo, kar je prvi takšen način dela pri nas ednarodna pobuda Light It Up Blue – Zasveti v modrem, ki nagovarja javnost, da na Svetovni dan zavedanja avtizma z modro svetlobo osvetli pomembnejše, prepoznavne objekte v lokalnem okolju, prav tako spodbuja boljše poznavanje avtizma in Aspergerjevega sindroma ter opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja in ustrezne obravnave oseb z avtizmom. Lani sta ustanovili Društvo aktivnega preživljanja počitnic na kmetiji Jurček, ki je prostovoljno, nepridobitno, samostojno združenje z namenom združevanja otrok in otrok s posebnimi potrebami ter njihovih staršev/skrbnikov in s tem prispeva k ozaveščanju družbe o načinu dela (angl. buddy system). Pravita, da se v njihovem društvu zavzemajo za prilagoditve, ki jih otroci potrebujejo skozi naš program: »Radi bi poudarili, da vsi potrebujemo prilagoditve okolja (tako domačega kot službenega), saj vsak deluje na svoj edinstveni način. Odrasli imamo to možnost, Pravita, da v Sloveniji primanjkuje počitniških vsebin, kjer je inkluzija primarnega pomena. Inkluzija je zelo koristna, saj združijo otroke z MAS in nevrotipične otroke. Tako otroci z MAS dobijo priložnost, da se naučijo veščin od nevrotipičnih otrok in obratno. Prav tako pa nevrotipični otroci dobijo tudi priložnost spoznati, razumeti ter sprejeti posebne potrebe: »V ta namen smo skozi celoten kamp ustvarili trojice (angl. buddy system) kar pomeni, da nevrotipičen otrok in otrok z MAS delujeta skupaj s strokovno usposobljenim prostovoljcem, ki jima ves čas pomaga pri opogumljanju in izvedbi nalog, podpori ter razreševanju lažjih konfliktov. Takšen način dela se je pokazal kot učinkovit v ZDA, pri nas ga še nisva zasledili in zato sva ga prenesli tudi v naš prostor.« V kamp so vključeni prostovoljci iz različnih študijskih smeri (likovna, inkluzivna, specialna in rehabilitacijska ter socialna pedagogika, psihologija, psihosocialna pomoč, psihoterapija, socialno delo in socialno delo z družino itd.). M Avtizem je razvojno stanje in se pojavlja v več oblikah Avtizem ni bolezen, ampak je razvojno stanje in vpliva na to, kako možgani procesirajo informacije. To je sta- terapevtsko podporo. Pri otrocih je postajalo čedalje bolj avtizmu prijanje, ki vpliva na to, da posamezniko- še vedno največji problem nezado- zno mesto. Ena izmed prvih stvari, vi možgani delujejo na drugačen na- stna ponudba brezplačne terapev- ki bi jo lahko uresničili v naši lokalčin – ne boljše ali slabše, temveč dru- tske obravnave, torej v okviru jav- ni skupnosti, je po besedah dr. Jergače. Posamezniki z avtizmom so del nega zdravstva, niti ni jasno določe- neje Terčon ta, da bi t. i. varne točnaše širše družbe, vendar pa se zaradi no, koliko, kdaj in do kakšne obrav- ke, ki so jih v občini Domžale uvedli posebnosti v zaznavanju in procesira- nave po postavljeni diagnozi naj bi pred nekaj leti, nadgradili na ta nanju informacij znotraj skupnosti tež- bil otrok z avtizmom upravičen. Na čin, da bi bile to tudi točke za umirije znajdejo. Velikokrat se za njihovi- žalost pa tovrstne pomoči ni za od- tev. Naslednji korak bi lahko bil na mi posebnostmi skrivajo neprecenlji- rasle osebe, zlasti za posameznike področju otroških igrišč, ki bi jih dovi talenti, ki jih zlahka spregledamo, z visokofunkcionalnim avtizmom delali s prilagoditvami doživljajskih čeprav bi se od njih lahko učili. ali Aspergerjevim sindromom. Prav igrišč za otroke s SAM. (različne čuAvtizem se pojavlja v več oblikah zato je širjenje zavedanja o tej pro- tne poti, zeliščni vrtovi ob igrišču, glede na stopnjo težavnosti in traja blematiki izrednega pomena. bolj dodelana igrala). Ob tem doda, vse življenje; otroci z avtizmom veda so nekatera igrišča v domžalski dno odrastejo v odrasle z avtizmom. Na Občini Domžale redno občini, kot je park Martina KrpaZ dovolj zgodnjo, intenzivno in in- spremljajo dogajanje in na, že oblikovani podobno in bi jih terdisciplinarno terapevtsko obrav- vedno priskočijo na pomoč, lahko samo označili, da so namennavo pa lahko bistveno vplivamo ko je potrebno sko narejena tudi za SAM. K podobna stopnjo samostojnosti in učinko- Župan Toni Dragar nam je pove- nim aktivnostim bi lahko pristopili vitosti oseb z avtizmom. Prav tako dal, da občinska stavba vsako leto 2. tudi drugi subjekti, kot so trgovine, lahko s pravilnim izobraževanjem aprila zasveti v modri barvi: »Na ta ki bi lahko imele kakšno uro na dan in podporo dosežemo, da je življe- način naša občina ozavešča o avtiz- manj prižgane močne žarnice in tišmu, tej izjemno pomembni temi. Tako jo, bolj umirjeno glasbo. Seveda je nje za ljudi z avtizmom lažje. otroci kot tudi odrasli, ki trpijo za to idej še veliko, ki pa za realizacijo ne Znanstveniki še vedno motnjo, se soočajo z različnimi izzivi, zahtevajo velikih finančnih vložkov, raziskujejo vzroke za nastanek predvsem v družbi, in dobro je, da jih ampak v prvi vrsti voljo tistih, ki odavtizma prepoznamo ter prisluhnemo. Občina ločajo, in pa seveda tudi vseh prebiMnogi strokovnjaki menijo, da ve- Domžale je v lanskem letu s sredstvi valcev lokalne skupnosti. denjski vzorec, glede na katerega se priskočila na pomoč Društvu Jurček, ki diagnosticira avtizem, ni posledica organizira kamp za otroke z omenje- Z željo po zmanjšanju enega samega dejavnika. Obstajajo tr- no motnjo. Upamo, da bomo v priho- družinskih stisk in dni dokazi, da avtizem lahko nastane dnosti lahko sodelovali tudi pri drugih izgorelosti staršev sta Ana in zaradi organskih dejavnikov, ki vpli- projektih, ki so povezani z vključeva- Katarina zasnovali idejo za počitniški kamp Jurček vajo na razvoj možganov – nikakor pa njem tako otrok kot tudi odraslih.« V naši sredi imamo tudi posameznine zaradi čustvene prikrajšanosti ali ke, ki svoje znanje in izkušnje, prenačina, kako je bil posameznik vzgo- Pobuda za projekt Domžale – jen. Vsekakor ne obstaja le en vzrok, avtizmu prijazno mesto pletene z močno voljo in strastjo, splošno pa velja, da avtizem povzroči- O tem, da lahko kot skupnost posta- posvečajo otrokom z avtizmom, s jo abnormalnosti v strukturi ali funk- nemo avtizmu prijazno mesto, smo se tem pa tudi premikajo meje. Med ciji možganov. Možganske slike kaže- pogovarjali z dr. Jernejo Terčon, prof. njimi sta Ana David, študentka majo razlike v strukturi in obliki možga- defektologije, ki je kot specialna pe- gistrskega študija psihologije v Ljunov med otroki, ki so in ki niso avtisti. dagoginja zaposlena v razvojni am- bljani in prihaja iz Izole, ter Kataribulanti Zdravstvenega doma Domža- na Anderson, univerzitetna diploV zadnjih letih v Sloveniji le. Je tudi mama otroka z Aspergerje- mirana socialna delavka iz Loke pri premiki na področju vim sindromom, tj. s spektroavtistič- Mengšu. Obe imata dolgoletne izdelovanja pomoči otrokom no motnjo (SAM). Povedala nam je, da kušnje dela na področju duševnega z avtizmom in njihovim primeri dobrih praks iz tujine kažejo zdravja ter dela z otroki brez posebstaršem na to, da se da na tem področju na- nih potreb (v nadaljevanju nevrotiAvtističnih oseb v Sloveniji naj bi rediti zelo veliko, potrebna je le volja. pični otroci) in z otroki s posebnimi bilo en odstotek, to je okoli 20.000 Pobudo za projekt Domžale – avtizmu potrebami. »Ugotovili sva, da naju ljudi, kar ni zanemarljiva številka. prijazno mesto po modelih iz tujine pa združuje velika želja in strast po delu V zadnjem času v slovenskem pro- je posredovala tudi uradu župana na z otroki, zato sva se odločili, da začstoru lahko opazimo precej proak- Občino Domžale. Ob tem je poveda- neva svojo pot na tem področju. Potivnega delovanja na področju po- la, da je Občina Domžale v preteklosti kazala se je potreba po kvalitetnem moči otrokom z avtizmom in njiho- sprejemala različne pobude za pod- varstvu otrok, predvsem otrok z movim staršem. Z večjim posvečanjem poro otrokom, mladostnikom in odra- tnjo avtističnega spektra (v nadaljeotrokom in mladostnikom z avtiz- slim z avtizmom v sodelovanju z neka- vanju MAS). V Sloveniji imamo naramom so se tudi pri nas zgodile ve- terimi nevladnimi organizacijami, ki v ščajoče število oseb z MAS, kar polike spremembe na tem področju. domžalski občini delujejo na področju meni 24-urna služba staršev, ki nikoli Vzpostavili so diagnostiko, pri šola- avtizma (Društvo Aspi, Aleana, itd.). nimajo možnosti se spočiti. Z željo po nju so otroci deležni posebnih prilazmanjšanju družinskih stisk in izgogoditev in dodatne strokovne pomo- Domžale bi lahko postale relosti staršev sva zasnovali idejo za či, imajo možnost dobiti spremlje- avtizmu prijazno mesto počitniški kamp Jurček, kjer se bodo valca. Tudi vzpostavljanje centrov V nadaljevanju smo se s sogovorni- lahko otroci na prostem učili ter užiza zgodnjo obravnavo je pomembno co dotaknili tudi konkretnih stvari, vali v raznolikosti delavnic,« nam zaza čim zgodnejše prepoznavanje in s katerimi bi lahko mesto Domžale upata Ana in Katarina. Ana Dimc in Katarina Anderson da si jih ustvarimo, se za njih borimo in na glas povemo, kaj nam bolj ustreza in kaj ne. Eden najinih ciljev je ta, da to omogočiva tudi našim otrokom. Otroci so kot majhne ‘spužve’, zato jim moramo omogočiti čim bolj ugodno in spodbujajoče okolje, v katerem delujejo oz. se učijo ali igrajo. Ne glede na to, ali je otrok s posebnimi potrebami ali nevrotipičen otrok, vsak je individuum, ki si zasluži posluh in razumevanje za njegove želje, potrebe, interese in sposobnosti. To ne pomeni, da je otrok brez omejitev in strukture, ampak da se mu znotraj tega ponudi možnost prilagoditve, če jo potrebuje.« Poletni kampi so zelo raznoliki in zabavni Na kampih so se vsi otroci hitro vključili v okolje, se sprostili in brez večjih težav sodelovali Prva dva poletna kampa so organizirali lani poleti, sogovornici nam zaupata, da sta bili zelo veseli po izvedbi kampov, saj so vsi zelo uživali, pridobili nove veščine in znanja ter predvsem nova prijateljstva. »Vsi otroci so se hitro vključili v okolje, se sprostili in brez večjih težav sodelovali. Prostovoljci so vsak dan bili bolj suvereni ter se zelo povezali z otroki. Lahko bi rekli, da sta bila kampa odlično izpeljana, saj se je veliko staršev odločilo za ponovno udeležbo otroka na letošnjih kampih. Prav tako so se nekateri prostovoljci odločili za ponovno prostovoljstvo v našem društvu,« povesta Ana in Katarina. Zaradi večjega povpraševanja bosta v letošnjem letu 2022 izvedeli tri poletne kampe. Tega se neizmerno veselita in srčno upata, da je to komaj začetek čudovite in dolgoročne zgodbe. Poletni kamp Jurček se odvija v Mengšu in je namenjen vsem otrokom, ki želijo doživeti poseben in drugačen način izvajanja kampa (angl. buddy system). Prav tako pa si želijo biti del inkluzije in so zaključili od 1. do vključno 5. razreda osnovne šole, osnovne šole s posebnim ali prilagojenim programom. Naši sogovornica pravita, da so poletni kampi zelo raznoliki in zabavni. »Pri nas ponujamo številne delavnice in aktiv- Želita ponuditi tudi nosti, ki bodo otrokom omogočili spo- izobraževanja in predavanja znavati naravo in družbo, spodbudi- z različnimi temami o delu z ti njihovo ustvarjalnost in motorič- otroki ne sposobnosti, razvoj spretnosti na V prihodnosti si želita poleg polerazličnih področjih vsakdanjega ži- tnih kampov ponuditi tudi izobravljenja in aktivnega preživljanja poči- ževanja, predavanja z različnimi tetnic. Prav tako je poudarek na razvo- mami o delu z otroki ter druge izlete ju otrokovih socialnih in komunikacij- za otroke z MAS, nevrotipične otroskih spretnostih, samostojnosti, avto- ke in njihove starše. »In kot sva že nomnosti, interaktivnosti kot tudi ve- na začetku omenili, se in za vedno se ščin čustvovanja. Kamp Jurček ponu- bova zavzemali za prilagoditve okoja več kot 11 različnih delavnic in ak- lja otrokom, inkluzijo ter kvalitetno tivnosti na prostem in v mobilni učil- preživljanje časa, saj tako otroci donici. Prostrana okolica omogoča veli- bijo možnost, da so uspešnejši, bolj ko prostora za gibanje in ustvarjanje. motivirani za nadaljnje delo, veseZa zagotavljanje visokopražnosti pro- li in ponosni nase. Dajmo jim prilograma je število otrok omejeno na 12, žnost, da izrazijo svoj najboljši jaz,« saj je za vsakega otroka zagotovljeno nam še zaupata Ana in Katarina, ki 24-urno dežurstvo. Otroci imajo pet bi se za konec še radi iskreno zahvaobrokov na dan, ki so brez glutena, lili vsem, ki jih podpirate in omogokazeina in laktoze. Na kampu imamo čate njihovo delovanje: »Največja tudi mobilno lekarno s tremi bolničar- zahvala pa gre najinim družinam, ji, ki priskočijo na pomoč, kadar je po- hvala, ker verjamete v naju in nama trebno,« podrobneje o poletnih kam- pomagate uresničevati boljši jutri za pih povesta Ana in Katarina. otroke, našo prihodnost.« ❒ letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 9 aktualno slamnik@kd- dom zale. si 70 LET MESTNE OBČINE DOMŽALE Mestna občina Domžale (1952) je teritorialno jedro zdajšnje Občine Domžale (1994). Miroslav Stiplovšek U stanovitev Mestne občine Domžale leta 1952 je velika prelomnica v upravnem razvoju domžalske občine. Tedaj so se z vključitvijo območij treh sosednjih predvojnih občin oziroma povojnih Krajevnih ljudskih odborov prvič udejanila dolgotrajna prizadevanja, da postanejo Domžale zanje tudi upravno središče. Dotlej je bil trg Domžale z njimi povezan le kot sedež nekaterih medobčinskih ustanov ter kot gospodarsko-socialno in prosvetno-kulturno središče. Hkrati so bila uresničena tudi prizadevanja, ki so se začela ob povišanju Domžal za trg, za pridobitev mestnega statusa. Območje celotne Mestne občine Domžale je leta 1994 postalo teritorialno jedro zdajšnje Občine Domžale. Simbolno pa ju povezuje tudi občinski praznik 19. april, ko je bila ustanovitev Mestne občine Domžale uradno razglašena. Upravno povišanje Domžal v trg leta 1925 in napoved njihovega razvoja v mesto Ob slavnostni razglasitvi Domžal za trg je julija in avgusta 1925 izhajal nepolitični list Domžalec, ki je s številnimi podatki o veliki demografski rasti ter o izjemnem gospodarsko-socialnem in prosvetno-kulturnem napredku Domžal od sredine 19. stoletja po nagli krepitvi slamnikarske industrije, utemeljil upravičenost njihovega povišanja v trg. Osrednjo katoliško in liberalno časopisje je ob njem poudarilo, da je le redkokateri kraj v Sloveniji v tako kratkem obdobju doživel tolikšen napredek kot Domžale, takšno ugotovitev pa je v opisu razvoja slovenski h pokrajin potrdil tudi vodilni geograf dr. Anton Melik. Prvo priznanje za velik vsestranski razvoj so dobile Domžale leta 1908 z ustanovitvijo fare. Okrajni glavar je ob uradni razglasitvi Domžal za trg posebej poudaril, da je to priznanje ‘odličnemu‘ delovanju na gospodarskem področju, zlasti v slamnikarstvu, in posledično tudi v drugih dejavnostih, svoj slavnostni govor pa je sklenil: »Naj sledi v doglednem času proglasitev Domžal v mesto.« Tudi govori in čestitke mnogih županov in predstavnikov gospodarskih združenj so izzveneli v »prisrčno željo, da bi se novi trg čimprej razvil v mesto«, kar je poudaril župnik Franc Bernik v knjigi Z nekdanje Goričice (1925). V njej je tudi ugotovil, da so bile Domžale do sredine 19. stoletja majhno vaško naselje. V poldrugem desetletju do druge svetovne vojne si je trški odbor z urejanjem ulic, komunalnimi deli, elektrifikacijo, širitvijo šolstva in socialnih dejavnosti prizadeval pospešiti razvoj Domžal, ki so po Berniko- Zdajšnja Občina Domžale obsega celotno nekdanjo Mestno občino Domžale, ki ji je bila leta 1955 priključena večina Občine Radomlje, pozneje pa so se vanjo vključila še tri naselja: Sv. Trojica (1958) ter Dragomelj in Pšata (1961). Domžale v začetku petdesetih let kot sedež mestne občine (Foto: Viljem Majhenič) vi oceni dobivale mestni videz. Propad slamnikarske industrije v veliki gospodarski krizi v prvi polovici tridesetih let je ta prizadevanja zaradi zmanjšanja proračunskih dohodkov začasno okrnil, toda že po letu 1935 so se industrijske, obrtne in trgovske dejavnosti v Domžalah spet krepile. Več kot polovica prebivalstva se je preživljala z zaposlitvijo v teh panogah. V Domžalah in okoliških industrijskih središčih je bilo v tovarnah osmih industrijskih panog že okoli 1700 zaposlenih, medtem ko je bilo v slamnikarski industriji v začetku 20. stoletja zaposlenih največ tisoč delavk in delavcev. Druga svetovna vojna je prekinila gospodarsko rast ter delovanje slovenskih ustanov in društev. Oblikovanje Mestne občine Domžale leta 1952 in njena velika razširitev V povojnem obdobju si je Trški ljudski odbor Domžale prizadeval na temeljih novih socialističnih odnosov in gospodarstva poskrbeti za izboljšanje gospodarsko-socialnih in prosvetno-kulturnih dejavnosti. Nova oblast je posebno pozornost posvetila rasti industrije v nacionaliziranih podjetjih, v katerih se je na domžalskem območju v primerjavi s predvojno zaposlitvijo število delavstva podvojilo. Že maja 1945 pa je Trški odbor OF Domžale predlagal razširitev svojega teritorialnega obsega s priključitvijo sosednjih krajev, tesno povezanih z Domžalami kot s središčem, kar naj bi omogočilo večji gospodarski razvoj. Trški ljudski odbor je o oceni velikega gospodarskega napredka Domžal leta 1949 ugotovil, da zasluži povišanje v mesto. Takšno prošnjo republiškim in okrajnim oblastem je okraj Ljubljana okolica rešil z dovoljenjem za uporabo naziva Mestni ljudski odbor Domžale. Prizadevanja za ozemeljsko razširitev in mestni status so bila uradno uresničena šele leta 1952 s ponovno uvedbo občin kot predstavništev organov državnih oblasti in lokalne sa- Proslava občinskega praznika leta 2012 ob šestdesetletnici Mestne občine Domžale mouprave. Z novo zakonodajo je bila ustanovljena Mestna občina Domžale z okoli 9400 prebivalcev z združitvijo predvojnih občin Domžale, Dob, Ihan in dela občine Homec, njen večji del pa je bil v vključen v novo občino Radomlje z okoli 3200 prebivalcev. 35-članskemu Mestnemu ljudskemu odboru s predsednikom Francem Habjanom sta gospodarska razvitost in nova občinska zakonodaja omogočila občutno povišanje proračunskih sredstev, s katerim je izboljšal gmotni položaj vseh svojih dejavnosti in ustanov. Za najpomembnejšo naložbo, obnovo in nadgradnjo občinske zgradbe v nekdanji slamnikarski tovarni, ki je bila med vojno kot okupatorjeva postojanka bombardirana, je uspel dobiti celo znatna sredstva iz državnega proračuna. V obnovljeno in razširjeno občinsko zgradbo sta se leta 1953 preselila administracija in vodstvo občine, nato pa so dobile v njej ustrezne prostore Zdravstveni dom, podružnici Narodne banke in Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, pošta in telefonska centrala ter Okrajno sodišče in tožilstvo, torej vse pomembne medobčinske ustanove. Delovanje Mestne občine Domžale se je spremenilo leta 1955 z uvedbo komunalnega sistema, s katerim so občine dobile obsežne naloge pri izvajanju državnih zadev. To je zahtevalo njihovo teritorialno razširitev in večjo gospodarsko finančno samostojnost. Leta 1955 so bili Mestni občini Domžale najprej priključeni večji del občine Radomlje, občini Lukovica in Blagovica ter del občine Trojane, nato leta 1958 občini Mengeš in Moravče, leta 1961 pa po referendumu še naselji Dragomelj in Pšata. Velika Občina Domžale z obsegom 240 km2 je do devetdesetih let narasla na okoli 27.500 prebivalcev. Težišče delovanja občinskih oblastnih forumov in uprave je bilo opravljanje državnih upravnih nalog, ki je prevladovalo nad izvajanjem pristojnosti občinske samouprave, za kar so posebej skrbele krajevne skupnosti. Za ob- dobje velike Občine Domžale, ki je delovala do nove temeljne občinske reforme leta 1994, je značilna precejšnja demografska rast, zlasti pa velika širitev proizvodnje in zaposlenosti v industriji in obrti, ki je bila najuspešnejša celo v vsej državi. Občina je z visokimi dohodki od gospodarstva in sredstev samoprispevkov občanov uspešno skrbela za napredek vseh občinskih dejavnosti in ustanov, številne pa so bile tudi novogradnje. Nove družbenopolitične razmere v procesu osamosvajanja Slovenije so terjale uvedbo demokracije in političnega pluralizma, razmejitev občinskih samoupravnih in državnih upravnih pristojnosti ter posledično tudi novo teritorialno oblikovanje občin kot temeljnih izvajalk lokalne samouprave. Teritorialna povezanost nekdanje Mestne občine Domžale z zdajšnjo Občino Domžale V prizadevanjih, da bi občine postale izvajalke lokalne samouprave po zahodnoevropskem zgledu, je Državni zbor po dolgotrajnih razpravah oktobra 1994 sprejel Zakon o ustanovitvi novih občin. Z njim je v teritorialnem pogledu za območje dotedanje velike domžalske občine ponovno uveljavil stanje ob ustanovitvi Mestne občine Domžale iz leta 1952 z izjemo, da poleg štirih novih občin (Domžale z 29.450 prebivalci), Mengeš (6200), Lukovica (4350) in Moravče (4180) ni obnovil Občine Radomlje. Občina Domžale je dobila dokončen teritorialni obseg leta 1998, ko se je po referendumu iz nje izločila Občina Trzin. Domžalska občina obsega 72,30 km2 s petdesetimi naselji. Njen temeljni sestavni del je celotna nekdanja Mestna občina Domžale s 36 naselji. Poudarimo pa naj, da je bil že leta 1955 vanjo vključen večji del občine Radomlje z 11 naselji. Tako lahko ugotovimo, da je bila zdajšnja občina Domžale skoraj v celoti teritorialno oblikovana že leta 1955, pozneje pa so bila vanjo vključena le še tri naselja, Sv. Trojica (1958) ter Dragomelj in Pšata (1961). Odprtje Slamnikarskega muzeja leta 2012 Nekdanja Mestna občina Domžale in zdajšnja Občina Domžale pa sta povezani tudi z občinskim praznikom 19. aprila, ko je bila leta 1952 njena ustanovitev uradno razglašena v Uradnem listu Ljudske republike Slovenije. Zdajšnja Občina Domžale praznuje svoj praznik s slavnostno sejo in drugimi prireditvami od leta 1996. Posebej slovesno je bilo njegovo praznovanje leta 2012 ob 60-letnici Mestne občine Domžale. Tedaj je bil v okviru Kulturnega doma Franca Bernika odprt Slamnikarski muzej s predstavitvijo gospodarske panoge, ki je bila temelj nagle vsestranske rasti in široke prepoznavnosti Domžal od sredine 19. stoletja. Z občinsko zakonodajo leta 1952 je domžalska občina s podelitvijo mestnega statusa ter novih samoupravnih in upravnih pristojnosti dobila tudi formalno priznanje za vsestranski napredek pred drugo svetovno vojno in po njej. Po zdajšnji zakonodaji Občina Domžale z okoli 37.000 prebivalci daleč presega demografski kriterij za mestni status (20.000 prebivalcev) , ne dosega pa ga po številu delovnih mest. Toda mesto Domžale je ohranilo pomembno vlogo kot sedež Upravne enote Domžale ter številnih javnih zavodov in podjetij, ki opravljajo svoje naloge tudi v sosednjih občinah Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin. Zdajšnja Občina Domžale si je od začetka svojega delovanja leta 1995 prizadevala, da glede na obseg finančen sredstev skrbi za uspešen razvoj dejavnosti in izgradnjo objektov na vseh področjih svojih samoupravnih pristojnosti s temeljnim namenom, da izboljša življenjske razmere in kulturo bivanja občanov. ❒ (Podrobnejši podatki so v knjigi M. Stiplovška, Nastanek Mestne občine Domžale leta 1952, ki jo je leta 2012 izdal Kulturni dom Franca Bernika, ter v člankih Upravni razvoj domžalske občine 1849–1995 v Slamniku leta 2020, št. 1–3.) 10 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii novice slamnik@kd- dom zale. si LETVENE MREŽE • POSTELJE • VZGLAVNIKI Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic in ležišč od leta 2001. Pira m i dn 0 % nar avni l at na prevlek a rši na al 10 Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. V Z M E T N I C E • L AT E K S L E Ž I Š Č A 00 1 če pa že takoj na začetku razmišljamo tako negativno in do mladostnikov krivično! Pa pojdimo nazaj k pravljični številki. Trikratno sedmico zadnjih sedmih let tako prinašamo v nov prostor, kjer z veseljem ponudimo varno zatočišče najprej otrokom in mladostnikom, nato seveda še vsem drugim, ki potrebujejo pomoč. Spominjam se prav vseh pretečenih solzic, otožnih očk in besed, ki so jih izrekli nadobudneži. Spominjam se poletne razglednice, odposlane nekje v tujini, ki mi jo je namenila ljubka mladostnica in na kateri je bilo napisano: »Že samo po nekaj pogovorih je mami popolnoma spremenila odnos do mene in zdaj se veliko bolje razumeva …« Spominjam se objemov, ki jih nikoli ne pozabiš. Držanja za roke in besed, ki odnos povsem spremenijo. Volk in sedem kozličkov, Sneguljčica in sedem palčkov, Princeska na zrnu graha (s sedmimi žimnicami), pa sedem zmajevih glav, za sedmimi gorami in sedmimi vodami … in še kaj. Tako velikokrat omenjeno število sedem. Ste vedeli, da je mavrica sestavljena iz sedmih barv? In mavrica je simbol upanja in sreče. In tudi James Bond, karizmatični agent, ima v svojem kodnem imenu sedmico, vendar le eno, mi pa imamo kar štiri! Vsem nam želim, da najdemo pravljičnost v vsakem od naših otrok in mladostnikov. Kako zelo nas te pravljičnosti učijo, nam rišejo nove izkušnje. Četudi je včasih malce težje in se ne znajdemo, lahko zaupamo, da nas po vsakem takem obdobju ali trenutku čaka zaklad na koncu mavrice. Zagotovo. Vsak dan ga imamo pred seboj, bodisi kot starši, stari starši, učitelji ali vzgojitelji. Pomembno je le to, da ne ocenjujejo le vedenja in pa tistega, kar vidimo na prvo oko. Saj vemo, kako nas uči Mali princ: Bistvo je očem nevidno. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. ❒ ov Otroci na terapiji so odskočna deska za vstop odraslih v terapevtki proces. In to je bistveno sporočilo, ki jim ga damo, namreč, da smo odrasli odgovorni za odnos in stik z njimi. Da se moramo vedno odrasli potruditi ali se povezanosti z njimi na novo naučiti. tudi strokovna izobraževanja in do- cvetja in tulipanov med 9. aprilom godke za zainteresirano javnost na in 8. majem, kjer vas med drugim temo drevesa za prihodnost. pričakuje dva milijona tulipanov. Med novostmi je tudi postaja za Tudi tokrat vas med 27. aprilom in 2. izposojo električnih koles pri Vr- majem pričakuje sejemski prostor z tnem centru Arboretum, v park pri- izdelki mojstrov domače obrti. Več haja nov cestni električni vlak, že o drugih razstavah pa v naslednjih zdaj pa vas vabijo na vrsto cvetlič- številkah glasila. Posebno skrb bodo namenjanih razstav, ki jih v parku letos ne bo manjkalo. Tako si vse do 8. maja li družinam, pa naj gre za lutkovne lahko ogledate razstavo Pomladni predstave ali dinozavre, ki bodo otrocvetoči navdih. Na dveh prizoriščih ke razveseljevali na otroškem igrišču, v parku bo zacvetelo pomladno cve- leto 2022 pa ne bo minilo brez čarobtje, kot so siljeni tulipani, troben- nega in migi migi dne ter številnih tice, marjetice, spominčice in ane- vodenih ogledov in delavnic. Res bo pestro, za vse generacije mone, v razstavišču pod arkadami pa bodo na ogled pomladni šopki. in v vseh letnih časov. Zato dobroPraktično vse leto so v rastlinjaku došli v Arboretumu Volčji Potok v na ogled sobne rastline, ananasov- letu 2022 in ne pozabite na možnost ke in orhideje. Še posebej pa ste po- nakupa letnih vstopnic. Vera Vojska vabljeni na spomladansko razstavo s S terapijami s starši želimo preseči velik in zakoreninjen tabu, naslanjajoč se na obdobje mladostništva. Tabu, ki je tako krivičen, da ga ravno zaradi tega želimo ovreči in poslati na vlak z enosmerno vozovnico. Ta tabu je, da je mladostništvo težko ukrotljivo obdobje, ki ne prinese nič dobrega, le skrbi in sitnosti, mladostnik pa da je problematičen. Le pazimo naj se tega obdobja! In naj čim prej mine! Le kako naj bi bilo to obdobje prijazno in polno učenja tudi za starše, ek S premembe so edina stalnica v življenju, ta stavek že dodobra poznamo in se največkrat strinjamo z njim. V začetku letošnjega leta sem morala sprejeti odločitev, da bom svojo terapevtsko dejavnost preselila na novo lokacijo. Izkazalo se je, da je bila ta sprememba zelo dobrodošla, saj smo se ekipa domžalske enote Študijsko-raziskovalnega centra za družino preselili v center Domžal. Hiša, v kateri zdaj že delujemo, je po mojem mnenju ena najlepših v Domžalah. Človek si ob zaključkih in pomembnih prelomnicah želi ovrednotiti delo tistega obdobja. Enako sem želela narediti tudi sama. Poleg plačljivih terapij sem se lotila štetja brezplačnih ur pomoči, ki smo jih skupaj s terapevti naredili v zadnjih sedmih letih delovanja na lokaciji v Preserjah pri Radomljah. Torej 7 let delovanja. Pravljično število prvič. Najprej sem se spomnila vseh terapevtov, ki so v tem času delali in dihali z menoj. To so bili terapevti prostovoljci in stažisti. S hvaležnostjo v srcu sem se spomnila prav vsakega od njih. V našem terapevtskem centru v Domžalah delujeta dva programa, ki sta namenjena brezplačni pomoči ljudem, in sicer: Naj noben otrok ne izostane (takojšnja psihosocialna pomoč otrokom in mladostnikom iz ogroženih družin), ki ga delno sofinancira Občina Domžale, ter Informacijski in svetovalni program za žrtve nasilja, ki ga financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V sedmih letih delovanja smo tako skupaj opravili 1833 ur brezplačne pomoči. Posebno skrb in pozornost v našem centru namenjamo prav otrokom in mladostnikom. Otroci in mladostniki so po eni strani polni idej, navihanosti, radoživosti, ustvarjalnosti in še bi lahko naštevali. Ko začnem govoriti o njih, me preveva radost. Tako močno čutim njihovo vznesenost, čustveno nabitost in inteligenco. Ni pa vedno tako. Vemo, da je veliko otrok in mladostnikov v stiski. Covid je tako stanje še okrepil in pri marsikom vzbudil kaj zares hudega, kar je priplavalo na dan. Prav zato se s ponosom zavedam, da smo v obdobju 7 let za otroke in mladostnike opravili natanko 777 ur brezplačne pomoči. K nam po pomoč je prišlo kar 97 otrok in mladostnikov, ki smo jih poslušali, slišali, upoštevali in jih povezali nazaj s starši ali skrbniki. Dragocenih 777 ur. Potrojeno pravljično število drugič. Vsebinsko polnih in z močnim sporočilom, da so otroci in mladostniki izjemno dojemljivi za stik, hvaležnost in ubesedenje svojih občutkov. Nemalokrat nas presenetijo s svojo čustveno inteligenco. Otroci na terapiji so odskočna deska za vstop odraslih v terapevtki proces. In to je bistveno sporočilo, ki jim ga damo, namreč, da smo odrasli odgovorni za odnos in stik z njimi. Da se moramo vedno odrasli potruditi ali se povezanosti z njimi na novo naučiti. a le l n a p ža O Verjetno se sprašujete, čemu tak naslov? Čemu številke v naslovu? Priznam, malce nenavadno, pa vendar z močnim pomenom. Na tradicionalni novinarski konferenci sredi marca v Arboretumu Volčji Potok smo se lahko seznanili s pestrim dogajanjem v letu 2022, direktor Aleš Ocepek pa je novinarjem na kratko, vendar s ponosom in velikim zadovoljstvom, predstavil leto 2021 v parku, ko se je obisk kljub koroni bistveno povečal – tudi zaradi njihovih prizadevanj za varnost in spoštovanje pogojev, povezanih z epidemijo. Izpostavil je najpomembnejše investicije, med njimi ureditev panoramske poti in zasaditev vrste dreves ter druge manjše novosti. Zanimiva je bila predstavitev programa za leto 2022. Izpostavil je razstavo Salvadorja Dalija – Romeo in Julija, kjer lahko preverite, če so jo mogoče podaljšali tudi v april, poletne koncertne in filmske večere, o katerih je posebej v imenu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale govoril Jure Matičič, dan prireditev v okviru Javnega sklada za kulturne dejavnosti, lutkovne predstave, pričakujemo pa lahko še marsikaj. Posebno skrb namenjajo podnebnim spremembam, ki narekujejo sajenje novih, drugačnih vrst dreves na vrtove, parke in v mesta. Ker danes sadijo drevesa, ki bodo senčila in hladila grajeno okolje čez petdeset let, se je treba zdaj spraševati, katera drevesne vrste in sorte saditi. Projekt Zeleni arboretum ima naravovarstveni in izobraževalni pomen, načrtujejo namreč VN 777 Arboretum Volčji Potok – pestro kot še nikoli Pr kolumna • medsebojni odnosi LIDIJA BAŠIČ JANČAR % N ARA Marko Peterka s.p., Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale, T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 11 novice slamnik@kd- dom zale. si Tokovi prihodnosti – s pogledom v preteklost Slovenske reke imajo danes povsem drugo podobo, kot so jo imele v preteklosti. Na njihov današnji izgled vpliva naše življenje ob rekah kot tudi dejavnost reke same. Za veliko sprememb smo krivi ljudje z različnimi posegi in idejo, da reke ukrotimo. Generacije pred nami pa so z rekami znale živeti, zato je bilo življenje ob rekah zelo drugačno od današnjega. od osmih razstav s tematiko naših skem času lahko pustite gradivo v okoliških rek. Vabimo vas, da se AIA – Mladinskem centru Mengeš vključite v pripravo razstave. Išče- na Slovenski cesti 28 ali v Knjižnimo pomoč pri slikovnem materialu, ci Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 torej da nam posredujete fotografi- Mengeš oziroma nam ga (v elekje, ki so bile posnete ob lokalnih re- tronski ali fizični obliki) posredukah in potokih. Dobrodošel je vsa- jete na eva.horvat@ozivimo.si ali kršen slikovni prikaz, ki odslika- z navadno pošto na naslov Zavod va življenje, biotsko raznovrstnost, Revivo, Staretova ulica 1, 1230 Dob. Ne pozabite pustiti tudi svojih delo in dogodke ob rekah v preteklosti. Iščemo tudi spomine in dru- kontaktnih podatkov, da vam bomo vaše originale, s skrbnim ravnanjem, po reprodukciji lahko vrnili. Sodelujte pri skupnem spoznavanju naših rek. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 041 419 408 (Eva Horvat). Več o projektu si lahko preberete na www.evreka.si Naložbo sofinancirajo Republika Slovenija, Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Zavod Revivo in AIA – Mladinski center Mengeš. Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. Foto: P. Gorenc Primer fotografije je iz leta 1956, iz spletne strani www.kamra.si, sami pa smo si izmislili opis: Sobotno pranje perila naše babice Cvetke na reki Savi pri Sevnici. Sin Janez jo je vedno spremljal in se kratkočasil z metanjem kamenčkov v reko. Ljudje smo vse bolj ozaveščeni o pomenu rek in tudi v Zavodu Revivo si želimo obuditi miselnost, da so reke dragocen vir življenja. Nekateri se boste spomnili dogodka EkoReka v Mengšu, naravoslovnih delavnic, predstavitve vodomernih naprav FreeStation, filma Pšata – tok življenja itd. Letos načrtujemo nove aktivnosti s projektom Tokovi prihodnosti, kjer bomo združili moči Zavod Revivo in AIA – Mladinski center Mengeš. V tem projektu želimo, poleg ostalih aktivnosti, o katerih vas bomo obveščali, predstaviti lokalne reke skozi zgodovino. Preslikati želimo čas predi 200 leti, dogodke v tistem času, kako so naši predniki živeli z njimi in kako danes z njimi živimo mi. V Galeriji Domžale bomo v maju na Svetovni dan rib selivk (World Fish Migration Day) odprli prvo žinske zgodbe ali prigode, povezane s temi rekami. Pa naj bo to brskanje po tolmunih za ribami, lovljenje rakov po strugah, padec s kolesa v reko ali prvi poljub. Material bomo hvaležno in smiselno vključili v razstavo, zato prosimo, da pripišete kdaj (vsaj letnica ali obdobje) in na kateri lokalni reki ali potoku je dogodek/zgodba/fotografija nastala. Pripišite tudi avtorja ali lastnika slikovnega gradiva, da ga bom lahko na razstavi navedli. Vsako dodatno pojasnilo po vaši presoji je dobrodošlo. Razstavo z vašimi fotografijami si boste lahko ogledali v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Komenda, Vodice in Komenda. O natančnih datumih in lokacijah pa vas še obvestimo prek spletne in Facebook strani projekta. Material in informacije zbiramo do petka, 15. aprila. V popoldan- Vohalne vaje po covidu-19 Postcovidni sindrom – nič več tako tuje zveneči besedi. Večinoma zdaj že vemo, da ti dve besedi označujeta stanje po sicer preboleli okužbi s covidom-19, ko pri nekaterih posameznikih značilni simptomi trajajo dlje. A koliko dlje in kateri simptomi, sta vprašanji, na kateri si želimo odgovor, da bomo prepričani, da skrb ni potrebna. Po do zdaj znanih podatkih se razširjenost postcovidnega sindroma giblje med 10 % in 50 %, najpogosteje opaženi simptomi pa so: neobičajna utrujenost, hitra zadihanost, kašelj, mišično-skeletne bolečine, glavobol, izguba voha in/ali okusa, kar ostaja najnenavadnejša, a zelo tipična posledica. Če imate alergije, ste morda samo zamahnili z roko: »Ah to ni nič nenavadnega, poznam to že leta pred ‘covidom’!« Pa vendar je marsikoga kot strela z jasnega doletelo nekaj, za kar sploh ni vedel, da obstaja in je taaako zelooo moteče – anozmija oziroma izguba voha. Simptom pri dveh tretjinah bolnikov običajno izzveni, še preden je ponoven izvid testiranja negativen, 80 % bolnikov se povrne voh v 25 dneh, 20 % posamezni- kov z blago do zmerno boleznijo pa ima težave lahko še leto ali več po potrjeni okužbi. V strokovnih krogih še ni izoblikovane enotne strategije pomoči tistim z dolgotrajnejšimi težavami, a raziskave kažejo, da izmed štirih možnih pristopov, z zdravili, kirurškim posegom, akupunkturo in vohalnimi vajami, slednje izstopajo po svoji učinkovitosti in varnosti. Vohalne vaje so preproste vaje, temelječe na ovohavanju štirih med seboj različnih arom. Dvakrat na dan po pet minut ovohavamo štiri različne vonjave ter jih poskušamo ločiti med seboj. O tem si zapisujemo dnevnik opažanj. Uporabimo npr. klinčke, vrtnice, limono, evkaliptus, mleto kavo, parfum … Izbrane štiri arome je treba vsakih 12 tednov zamenjati z novim setom štirih vonjav do izboljšanja težav. Kadar se spopadamo s postcovidnim sindromom, je večina skrbi odveč, nam bodo pa zelo prav prišla razumna pričakovanja, potrpežljivost, upoštevanje nasvetov glede vedenja, ki lahko pospeši okrevanje, in dober lekarniški nasvet glede lajšanja simptomov. Čas za zdravje in gibanje v Domžalah Knjižnica Domžale – četrtek, 31. 3. 2022, ob 19.00 • Osteoporoza – kako jo preprečiti? • Aljaž Železnik, dipl. fiziot., dipl. kin. Športna dvorana Domžale – petek, 1. 4. 2022, od 9.00 do 12.00 • Meritve krvnega tlaka, ZVC Domžale • Testiranje telesne zmogljivosti, ZVC Domžale (9.00–10.30) • Program rehabilitacije post-covid, ZVC Domžale • Analiza telesne mase, ZVC Domžale (10.30–12.00) • Temeljni postopki oživljanja z uporabo AED, ZD Domžale (9.00–12.00) • Analiza stopal, Mitral • Meritve krvnega sladkorja, Društvo za diabetike Domžale • Merjenje kostne gostote, Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije • Veš, kaj ješ? Zveza potrošnikov Slovenije • Merjenje pljučne kapacitete, Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov • Spominčica, Alzheimer Slovenija • Predstavitev državnih presejalnih programov Svit, Zora in Dora • KinVital (9.00 – jutranja telovadba) • Šola zdravja (10.00 – tisoč gibov) Lepo vabljeni! Ekipa Zdravstveno vzgojnega centra ZD Domžale Pustna ustvarjalna delavnica na CSD, enota Domžale v okviru projekta Učenje za življenje Na Centru za socialno delo Osred­ nja Slovenija – vzhod, enoti Domža­le smo v okviru projekta socialnega učenja v času zimskih počitnic za otroke, vključene v naš projekt, organizirali pustno ustvarjalno delavnico. Otroci so se zabavali ob izdelovanju obraznih mask, urili svoje ročne spretnosti, ustvarjalnega duha in pridobili nova poznanstva. Ob koncu je vsak predstavil svoj izdelek in vsi smo se strinjali, da smo opravili odlično. Zahvaljujemo se podjetju Lidl, ki je za namen pogostitve namenil sredstva v obliki Lidlove darilne kartice. Otroci so se sladkali s krofi, sokovi in sadjem. zi daljše časovno obdobje, kontinuirano (vsaj enkrat tedensko) prihaja v družino in v prvi vrsti pomaga otroku oziroma mladostniku s tem, da z njim vzpostavi zaupen odnos ter mu nudi psihosocialno podporo. Ob tem vabimo k sodelovanju prostovoljce, ki bi si želeli svoj čas nameniti delu in druženju z otroki. Za vse informacijo se lahko obrneVabilo k sodelovanju prosto- te na socialno delavko enote Domvoljcev: Več desetletna praksa pro- žale, vodjo projekta Učenje za življejekta Učenje za življenje kaže, da je nje, Tjašo Vehovec na telefonski štedružinam z mnogimi izzivi pogo- vilki 01 724 63 70 ali na elektronski sto v veliko pomoč sodelovanje z la- naslov: gpcsd.domza@gov.si. ičnim sodelavcem CSD, ki ob menTjaša Vehovec torstvu strokovne delavke CSD sko- 12 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii novice slamnik@kd- dom zale. si Rdečemu križu Kipec za posebne zasluge obrtna zbornica domžale Zbiramo humanitarno pomoč za Ukrajino Na Obrtni zbornici Domžale zbiramo humanitarno pomoč za Ukrajino. Naši zaposleni pomagajo pri zbiranju, nato pa bomo s pomočjo naših članov, prostovoljcev, vso pomoč prepeljali v Ljubljano, kjer so zbirališča pomoči. Kako lahko pomagate? KAJ: zbiramo suho hrano (energijske ploščice, suho sadje, oreščke, konzervirano hrano, testenine, instant žita, kavo, čaj, sladkarije), oblačila (dežni plašči, spodnje perilo za moške, ženske, otroke), brisače, vzmetnice, prenosne blazine in podloge za jogo, zložljive postelje, termo in toplotne odeje, spalne vreče, odeje, vzglavnike, posteljnino, baterije, sveče, svetilko, posodo, glavnike, sredstva za nego in čiščenje (milo, gel za tuširanje, šampon), zobno pasto, plenice, higienske vložke, papirnate brisače, alkoholne antiseptike, univerzalne komplete za prvo pomoč. KDAJ IN KJE: 24/7 pred Obrtno zbornico Domžale. Pakete v škatlah ali vrečkah pustite pred vhodom. Karolina Kalan, direktorica Obrtna zbornica Domžale Polna žlica zdravega obroka za starejše Aprila bo v Gostilni dela v Domžalah potekal nov pilotni projekt Polna žlica, kjer se boste lahko starejši nad 60 let družili ob toplem, polnovrednem obroku. Projekt nastaja v sodelovanju Gostilne dela Domžale in društva Šola zdravja. Polna žlica bo napolnjena vsak delovnik (od ponedeljka do petka), v času kosila med 11. in 13.00. Starejšim bo na voljo zdrav in hranilen obrok. Obiskovalci boste kulinarične okuse lahko obogatili tudi z dobro družbo, novimi poznanstvi, klepeti, oziroma »ljubeznijo, ki bo šla skozi želodec«, saj si ob polni žlici kosila pobudniki projekta (Gostilna dela Domžale in društvo Šola zdravja) želimo spodbuditi tudi druženje med starejšimi. S tovrstnim projektom pa želimo spodbuditi starejše tudi k zdravemu prehranjevanju. Veliko tistih, ki živijo sami v svojem gospodinjstvu, zase ne pripravljajo vsakodnevnih zdravih, polnovrednih in toplih obrokov. Nekateri pa si teh ne morejo privoščiti. S Polno žlico upamo, da bomo to lahko spremenili in nahranili čim več starejših, ki se bodo ne le okrepčali, ampak tudi zapolnili svoj čas kosila ob dobri družbi. Polno žlico v Gostilni dela Domžale prvič napolnimo 4. aprila ob 11. uri. Vljudno vabljeni ob upoštevanju izpolnjevanja PCT pogojev. Ob 1. marcu – svetovnem dnevu civilne zaščite je Rdeči križ Slovenije prejel kipca Civilne zaščite za posebne zasluge in izjemne dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. RKS ob tem ugotavlja, da Kipec Civilne zaščite prihaja v verjetno najprimernejšem času – po dveh resnično napornih letih, ko so aktivisti ter prostovoljci vsi že utrujeni in so pred njimi že novi izzivi in jim zato še toliko več pomeni. Je pa Kipec za Rdeči križ Slovenije tudi priznanje, da dobro delajo in je hkrati tudi spodbuda za naprej. Zasluge za to priznanje imajo tako zaposleni pri RKS, še posebno pa prostovoljci, ki so resnično srce organizacije. Dobra pripravljenost ekip prve pomoči izhaja iz dejstva, da prostovoljce vzgajajo že v osnovni šoli in z njim nadaljujemo do konca izobraževalnega sistema, ki pa se takrat ne konča. Vsakoletna izobraževanja in preverjanja znanj ter sodelovanje v številnih vajah so ključna za pripravljenost na nesreče in izredne situacije, kar se je pokazalo ravno v času epidemije, ko so srčni posamezniki in posameznice brez pomislekov že prvi dan razglasitve epidemije, ko še niso vedeli, s kakšno nevarnostjo se spopadamo, spakirali svojo opremo, se poslovili od najbližjih in odšli na mejo merit temperature. Pozneje, ko se je že vedelo, da covid-19 povzroča tudi dolgoročne posledice, so številni, ne glede na to dejstvo, še vedno dan za dnem, namesto da bi bili v varnem zavetju svojega doma oziroma kljub dejstvu, da se je številnim v službah kopičilo delo, hodili na covidne oddelke in se skupaj z zdravstvenim delavcem borili proti virusu. RKS pa se ob ekipah prve pomoči in bolničarjev, ki so del sistema zaščite in reševanja, zahvaljuje tudi vsem ostalim prostovoljcem, ki so v težkih časih priskočili na pomoč: pomagali razdeljevati hrano in obleke, hodili v trgovine in dostavljati zdravila, ki so organizirali prevoze starejših po najnujnejših opravkih, ki so šivali maske ter zbirali in popravljali rabljene računalnike, da so se vsi otroci lahko šolali na daljavo; ki so nudili psihosocialno podporo, ki so nudili učno pomoč na daljavo. Zato hvala prav vsem, ki so prispevali k lajšanju družbenih stisk in lepši družbi, katere del si verjetno vsi želimo biti. Postani poštar Če si raje na terenu kot v pisarni, se nam pridruži. Izberi dinamično in zanesljivo službo. Skavti ponovno zbiramo star papir Spet je napočil tisti čas v letu, ko pospravimo svoje hiše in stanovanja, pri čemer večkrat naletimo na star zavijalni papir, časopise in reklame ter neplačane položnice, ki bi jih najraje zavrgli. Ker pa si domžalski skavti prizadevamo za čistejše okolje, želimo neuporabnemu papirju dati novo poslanstvo, zato vse bralce vabimo, da pripeljejo star papir na naše stalno zbirno mesto pod domžalsko cerkvijo, kjer bo stal večji zabojnik. Akcija zbiranja papirja bo trajala od petka, 1. aprila, popoldne do ponedeljka, 4. aprila, dopoldne. Če potrebujete pomoč pri zlaganju papirja iz avtomobila, ga lahko pripeljete v soboto, 2. aprila, ko bo pomoč zagotovljena. Za sodelovanje se že vnaprej zahvaljujemo. Skavti Domžale 1 Poskeniraj kodo in pošlji prošnjo. »Rdeči križ Slovenije je humanitarna organizacija z množico prostovoljcev in zato velika družina. Družina, v kateri so tudi nesoglasja, ampak ko je treba, stopimo skupaj in takrat smo neustavljivi,« je svojo poslanico zaključila mag. Vesna Mikuž, predsednica RKS. Sama pa lahko v imenu Območne organizacije RKS Domžale in njenega vodstva, ki je vseskozi tudi del RKS, zapišem: hvala prav vsakemu, ki je pripomogel, da je naša organizacija Rdečega križa odlično opravila svojo nalogo in tudi tako prispevala k uspešnosti RKS. Ne nazadnje je Območna organizacija Rdečega križa Domžale z vsemi svojimi prostovoljci za svoje odlično delo v vseh letih svojega delovanja v letu 2021 prejeli srebrno plaketo Občine Domžale. Vera Vojska Foto: RKS letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 13 naša varnost slamnik@kd- dom zale. si RAZGLAŠENA VELIKA POŽARNA OGROŽENOST Daljše obdobje suhega vremena je že ustvarilo pogoje za povečano možnost nastanka požarov v naravnem okolju na območju celotne države. terim so se odpeljali (znamko, barvo, tip in reg. št. vozila) ter smer njihovega gibanja. Miha Ulčar Foto: CZR Domžale Pred razglasitvijo požarne ogroženosti zaradi kurjenja v naravi prihajalo do panike in nepotrebnih intervencij gasilcev O benem je napočil čas intenzivnejšega odstranjevanja suhih ostankov kmetijskih rastlin in drugega rastlinja z vrtov, njiv, travnikov in gozdov, pogosto s kurjenjem in požiganjem. Ker se je število požarov v naravnem okolju v zadnjih dneh povečalo, je Uprava RS za zaščito in reševanje 14. marca 2022 razglasila veliko požarno ogroženost na območju celotne države. Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala poostren nadzor. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati na območjih ob infrastrukturnih objektih, kuriti kresove, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete. Na območju občine Domžale v zadnjih dneh prišlo do več požarov v naravi Najbolj pogosto sta gorela trava, grmičevje, suho vejevje in podrast v gozdu. V vseh primerih so posredovali gasilci, ki so požare hitro pogasili in lokalizirali ter preprečili, da bi se ogenj širil naprej, kar omogoča veter. Lepo sončno vreme s prihodom pomladi mnogi izkoristijo za razna opravila na prostem, kot so odstranjevanje ostankov kmetijskih rastlin in drugega rastlinja z vrtov, njiv, travnikov in gozdov, obrezovanje drevja … Pri tem te ostanke pogosto Po napovedih vremenoslovcev padavin ni pričakovati vsaj še nekaj časa. Sončno vreme je namreč napovedano za ves prihodnji teden, tako da se suša ob prehodu v koledarsko pomlad še stopnjuje. Zaradi odloženega vročega pepela prišlo do gozdnega požara na Kolovcu Samo v nedeljo, 20. marca 2022, so gasilci na območju občine Domžale intervenirali na treh požarih v naravi. Na Viru in Podrečju sta gorela trava in podrast, na Kolovcu pa je prišlo do gozdnega požara. Po besedah Janija Jeraja, vodje I. Izmene CZR Domžale, so v gozdnem požaru na Kolovcu gorele suhe veje in podrast. Gasilci so požar, ki je zajel okrog 600 kvadratnih metrov površine, pogasili z vodo. Na kraju so posredovali tudi policisti PP Domžale, ki so ugotovili vzrok za požar. Do njega je prišlo zaradi odloženega vročega pepela ob robu gozda. Policisti so kršiteljici izdali plačilni nalog, prav tako pa so o kršitvi seznanili pristojni inšpektorat. Že nedolžna iskra lahko zaneti požar velikih razsežnosti vegetacije, hitrost in smer vetra, razgibanost terena, temperatura in vlažnost zraka. Če so izpolnjeni določeni pogoji, se požar lahko širi zelo hitro. Malomarnost in nevednost glavna vzroka Pri gorenju organskih snovi se sproščajo visoke temperature in škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Na pogorišču se zaradi uničenja zgornje plasti zemlje lahko spremeni vegetacija, poveča se erozija. Ogrožene so tudi številne živalske vrste. Večino požarov v naravi povzroči človek zaradi malomarnosti in nevednosti. Kako ravnati, ko zagori v naravi? Ostanemo mirni. Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivi- mi sredstvi (voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja ipd.). Če požara ne moremo pogasiti sami, se čimprej umaknemo na varno. O požaru takoj obvestimo Center za obveščanje oziroma gasilce na številko 112, pričakamo gasilce in jih usmerimo h kraju nesreče. Ob klicu povemo: kdo kliče, kje gori, kaj gori, kdaj se je začel požar, kakšen je obseg požara, kakšna pomoč je potrebna ali so ogroženi ljudje in živali. Na PU Ljubljana pozivajo vse, naj v primerih, ko opazijo kurjenje v naravi, druga podobna malomarna dejanja ali ob požarih opazijo osebe, ki bi lahko tudi namerno netile požare, o tem takoj obvestijo policijo na št. 113, lahko tudi anonimno na 080 1200. Ob tem pa naj bodo pozorni na videz oseb (oblačila, govor, posebnosti), morebitna vozila, s ka- sežigajo. Se pa ob tem tudi zgodi, da pri nekaterih ljudeh prihaja do panike, ko opazijo ogenj v naravi, sploh če poleg ni nobenega človeka. Poklicni gasilci Centra za zaščito in reševanje Domžale so imeli na začetku marca pred razglasitvijo velike požarne ogroženosti nekaj pozivov, da je prišlo do požarov v naravi. Na kraju so ugotovili, da je šlo za načrtno kurjenje in da nihče ni nadzoroval kurišča. Ob tem pozivajo vse, ki se po prekinitvi velike požarne ogroženosti nameravajo lotiti kurjenja ostankov v naravi, da uredijo kurišče, ga zavarujejo ter nadzorujejo ves čas kurjenja. V izogib nepotrebnim intervencijam gasilcev pa naj o nameravanem kurjenju obvestijo Regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112. ❒ Kot opozarjajo na Policijski upravi Ljubljana, lahko že nedolžna iskra v naravi hitro zaneti požar velikih razsežnosti. Na to vplivajo predvsem vrsta rdeči križ slovenije Pomoč Ukrajini Za vse, ki želijo pomagati, je Rdeči križ Slovenije odprl sklic za zbiranje sredstev za pomoč prizadetim v Ukrajini. Svoj prispevek za akcijo Pomoč Ukrajini lahko nakažete na SKB račun: RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, Mirje 19, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0310 0111 1122 296 sklic: SI00 96889 koda namena: CHAR BIC banke: SKBASI2X Območno združenje Rdečega križa Domžale sporoča, da sta v dogovoru z Rdečim križem Slovenije in TUŠ postavljeni košari v Supermarketu TUŠ Mengeš in Supermarketu TUŠ Domžale, Mestni trg 1 za zbiranje higienskih pripomočkov in hrane z daljšim rokom trajanja za begunce, ki so že v Sloveniji. Hvala, ker pomagate. Območno združenje RKS Domžale B o ob pregrešno dragi kolesarski poti ob magistralki ostala tale neugledna napol porušena podrtija? 14 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii občinski svet slamnik@kd- dom zale. si 21. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Domžalske občinske svetnice in svetniki so se v četrtek, 17. marca 2022, sestali na 21. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale. ke Slovenije, v upravljanju Doma upokojencev Domžale (št. parcele 3967/5, k. o. Domžale) prosta bremen, objektov in oseb. Ta namera velja kot ponudba 5 let od sprejema tega sklepa. Miha Ulčar Foto: Vido Repanšek N a seji so obravnavali dvanajst točk dnevnega reda, med drugim so obravnavali in potrdili letošnje občinske nagrajence. Sejo, ki je potekala v sejni sobi Občine Domžale, je vodil župan Toni Dragar. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev kmetije Černivec v Zgornjih Jaršah – druga obravnava Volitve in imenovanja Po ugotovljeni začetni navzočnosti in sprejemu zapisnika 20. redne seje z dne 16. 12. 2021 so potrdili dnevni red, ki je vseboval dvanajst točk, so se s točko volitve in imenovanja lotili najprej kadrovskih zadev. Občinski svet je za članico Odbora za stanovanjsko politiko in splošne zadeve imenoval Petro Kompare Rabič, ki je bila imenovana tudi za predstavnico Občine Domžale v Svet javnega zavoda Vrtca Domžale. Za novo predstavnico Občine Domžale v Sveta zavoda Kulturni dom Franca Bernika Domžale je bila imenovana Urška Javornik, za novega predstavnika Občine Domžale v Svetu javnega zavoda Mestne lekarne pa je bil imenovan mag. Branko Heferle. Sklep o podelitvi priznanj Občine Domžale Odlok o priznanjih Občine Domžale določa priznanja občine, ki se podeljujejo posameznikom, skupinam ali pravnim osebam za dosežke na različnih področjih dela in ustvarjanja, s katerimi pripomorejo k boljšemu, kvalitetnemu in bogatejšemu življenju občanov ter k ugledu in razvoju Občine Domžale. Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve je v Občinskem javnem glasilu objavil Razpis za podelitev priznanj Občine Domžale za leto 2022. V roku je prispelo 48 predlogov za priznanja Občine Domžale. Omenjeni odbor je pregledal predloge in pripravil predlog sklepa o podelitvi priznanj Občine Domžale za leto 2022, ki ga je občinski svet potrdil soglasno. Občina Domžale podeli: 1. Zlato plaketo občine Domžale Kulturnemu društvu Simfonični orkester Domžale - Kamnik za 50-letno ustvarjanje. 2. Srebrno plaketo občine Domžale Ladivoju Gorjanu za dolgoletno uspešno delo na področju športa, posebej košarke. 3. Srebrno plaketo občine Domžale Antonu Košenini za prizadevno in požrtvovalno delo na kulturnem področju v Krajevni skupnosti Jarše-Rodica in občini Domžale. 4. Bronasto plaketo občine Domžale Béli Szomiju za njegov prispevek k promociji občine Domžale in uspehe na glasbenem področju ter področju pedagoškega dela. 5. Bronasto plaketo občine Domžale Nevenki Narobe za prizadevno dolgoletno delo v organizacijah in društvih Krajevne skupnosti Jarše - Rodica ter občini Domžale. 6. Občina Domžale podeli Bronasto plaketo občine Domžale Antonu Müllerju za izjemno delo v Foto kino in video klubu Mavrica in pri promociji občine Domžale. 7. Nagrado občine Domžale Valentini in Jožetu Prašnikar za izjemno dolgoletno požrtvovalno delo v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan. 8. Nagrado občine Domžale Jožici Vidmar za več kot petdesetletno delo na področju skrbi za invalide v občini Domžale. 9. Nagrado občine Domžale Lions klubu Domžale ob njihovi 25-letnici za številne dobrodelne akcije. 10. Nagrado občine Domžale Citrarski skupini Banda Citrarska za prispevek k pestrosti kulture. 11. Nagrado občine Domžale Andreju Omejcu za uspešno delo na glasbenem področju. Poročila Nadzornega odbora Občine Domžale Svetniki so se pod to točko seznanili s poročili Nadzornega odbora Občine Domžale o opravljenih nadzornih pregledih. Predsednik Nadzornega odbora mag. Borut Kurmanšek je v uvodu povedal, da so nadzorniki v obdobju med januarjem 2021 in februarjem 2022 zaključili štirinajst nadzornih pregledov. Na sejah Nadzornega odbora so bila sprejeta končna poročila, ki so objavljena na spletni strani Občine Domžale. V nadaljevanju pa je svetnikom predstavil poročila o opravljenih naslednjih nadzornih pregledih: (1.) Odstopljene zadeve od Komisije za preprečevanje korupcije glede zemljišč s parcelnima številkama 4472/5 in 4481/5, obe k. o. Domžale; (2.) NRP 16044 – Revitalizacija SPB v Domžalah; (3.) Poslovanja Javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale za leto 2019; (4.) Poslovanja Krajevne skupnosti Simona Jenka; (5.) Poslovanja Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, (6.) Konta – 402002 Storitve varovanja zgradb in prostorov za leti 2019 in 2020; (7.) Proračunske postavke 163400 – Božično-novoletna okrasitev občine za leto 2020; (8.) Konta – 402799 Druge odškodnine in kazni za leti 2018 in 2019; (9.) NRP 13118 – Rekonstrukcija Kolodvorske ceste II. del – JP 571422 v letih 2018 in 2019; (10.) Poslovanja Glasbene šole Domžale v letih 2018 in 2019; (11.) NRP 19317 – Preureditev jedilnice na OŠ Domžale v obdobju 2019–2020; (12.) Podprograma 13029004 – Cestna razsvetljava za leti 2018 in 2019; (13.) Stroški oglaševalskih storitev in stroški objav za leti 2018 in 2019; (14.) Proračunske postavke 163300 – Vzdrževanje zelenic in mestne komunalne opreme za leti 2018 in 2019. Občinski svet je s sprejetim sklepom potrdil, da se seznanja s po- vem svet zavoda v obeh vrtcih šteje devet članov, od tega so trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev in trije predstavniki staršev. Občinski svet Občine Domžale je s sklepom sprejel Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Urša. Ukinitev statusa javnega Investitor želi na območju Zgornjih dobra Jarš na lokaciji obstoječega kmetij- Po ukinitvi statusa javnega dobra skega gospodarstva širiti svojo kme- bodo nekatere parcele predmet protijsko dejavnost. Po veljavni namen- daje, menjave ali urejanja zemljiski rabi prostora, opredeljenem kot šča. S sklepom je Občinski svet Obkmetijsko zemljišče, želi investitor čine Domžale ukinil status javnega zgraditi oziroma dograditi hlev za dobra na zemljiščih, ki so bila preročili Nadzornega odbora Občine rejo govedi in spremljajoče objekte dlagana v gradivu za sejo ObčinskeDomžale o opravljenih nadzornih ter funkcionalne površine. Kot pod- ga sveta. Več o zemljiščih in razlopregledih. lago za umestitev nenačrtovanega gih ukinitve statusa javnega dobra posega v prostor in za pridobitev si boste lahko prebrali v Uradnem Program dela in finančni ustreznih upravnih dovoljenj je tre- vestniku Občine Domžale. načrt Nadzornega odbora ba pripraviti in sprejeti OPPN. GlavObčine Domžale za leto 2022 ni namen izdelave OPPN je spreje- Statut Občine Domžale Mag. Borut Kurmanšek je povedal, tje prostorskega akta skladno z Za- Nov predlog statuta upošteva spreda nadzorni odbor v letu 2022 na- konom o kmetijskih zemljiščih, s či- jeto stališče na Statutarno-pravni črtuje zaključitev trinajstih v prete- mer bo omogočena gradnja kmetij- komisiji, da se izločijo tiste določklih letih začetih nadzornih pregle- skih objektov. be statuta, ki se podvajajo z zakondov ter predvidoma dvanajst novih Odlok o občinskem podrobnem skimi določbami, zato se predlaga v nadzornih pregledov. Za delo Nad- prostorskem načrtu (OPPN) za širi- sprejem besedilo statuta, v katerem zornega odbora Občine Domžale so tev kmetije Černivec v Zgornjih Jar- se uredijo le zadeve, ki niso urejev letu 2022 predvidena sredstva v vi- šah je bil v prvi obravnavi obravna- ne z zakoni ali drugimi predpisi in van in sprejet na 16. seji Občinske- se ne prepisuje določb, ki so že vsešini 26.000 evrov. Občinski svet Občine Domžale ga sveta Občine Domžale 17. juni- bovane v sprejetih predpisih. Zaradi je s sprejetim sklepom potrdil, da ja 2021 in posredovan v 30-dnevno pogostih sprememb predpisov, kase seznanja s Programom dela in fi- javno razgrnitev in javno obravnavo. terih določbe so vsebovane v statunančnim načrtom Nadzornega od- Po besedah Jureta Košutnika, vodje tu, bi bilo namreč potrebno ob vsaOddelka za urejanje prostora, je jav- ki spremembi predpisa spreminjabora za leto 2022. na razgrnitev dopolnjenega osnut- ti oziroma dopolnjevati tudi statut. Predlog namere menjave ka OPPN in Okoljskega poročila poObčinski svet je sprejel sklep o zemljišč tekala od 5. julija 2021 do vključno sprejemu Statuta Občine Domžale: Svetnikom je prostorsko proble- 4. avgusta 2021. Javna obravnava je 1. Občinski svet Občine Domžale matiko objekta Doma upokojencev bila 14. julija 2021 v prostorih Krajevsprejme Statut Občine Domžale Domžale in pobudo za izgradnjo ne skupnosti Jarše - Rodica. Do priv prvi obravnavi. novega doma upokojencev predsta- pomb in predlogov, podanih v času 2. Predlagatelj mora pred drugo vila direktorica mag. Nataša Zalo- javne razgrnitve in javne obravnave, obravnavo omogočiti javno razkar, ki je povedala, da je bil obsto- je Občina Domžale zavzela stališča, pravo o predlogu statuta. ječi objekt zgrajen leta 1977 in s svo- ki so bila objavljena na spletni stra- 3. Javna razprava traja do 28. 4. jo zasnovo ne ustreza več sodobnim ni Občine Domžale https://www.do2022. standardom in normativom. Adap- mzale.si/objava/555763. 4. Predlagatelj mora o javni raztacija obstoječega doma je ocenjeObčinski svet Občine Domžale pravi obvestiti politične stranna na okrog 9,5 milijona evrov in je sprejel sklep o sprejemu Odloka ke in liste, ki delujejo na obmozahteva korenite posege v obstoje- o občinskem podrobnem prostorčju občine, vse krajevne skupnoči objet in pripadajoči prostor, krče- skem načrtu za širitev kmetije Čersti v občini, javne zavode in javnje zelenih površin in kljub temu ne nivec v Zgornjih Jaršah. na podjetja, katerih ustanovitelj rešuje ključnih izzivov. V nadaljeje Občina Domžale, in zainteresivanju je mag. Zalokarjeva povedala, Odlok o spremembah rano javnost. da vodstvo domžalskega doma upo- Odloka o ustanovitvi javnega 5. O poteku javne razprave in o dakojencev vidi možnost novogradnje vzgojnovarstvenega zavoda tumu, do katerega teče javna razna lokaciji na Rodici, pri čemer se Vrtec Urša – skrajšani prava o predlogu statuta, mora obstoječi objekt predvidoma poru- postopek obvestiti občane z objavo v obši, investitor novogradnje pa je Re- Dne 30. 12. 2021 je bil v Uradnem ličinskem glasilu. Tam objavi tudi, publika Slovenija. stu Republike Slovenije st. 207 obkje je možna seznanitev z besediObčinski svet je sprejel sklep o javljen Zakon o spremembah in dolom predloga statuta. nameri menjave zemljišč: polnitvah Zakona o organizaciji in 6. Občinska uprava, ki je nosilec 1. Občinski svet Občine Domžale se financiranju vzgoje in izobraževajavne razprave, mora organizije seznanil s prostorsko proble- nja (ZOFVI-N), ki je bil v Uradnem rati neposredno javno razpravo matiko objekta Doma upokojen- listu RS objavljen dne 30. 12. 2021, je v času, v katerem teče javna razcev Domžale. v svojem 2. členu med drugim doloprava, in nanjo povabiti vso zain2. Občina Domžale se strinja s pre- čil številčno drugačno sestavo sveta teresirano javnost. selitvijo dejavnosti Doma upoko- javnega vrtca oziroma šole. Do tedaj 7. Predlagatelj mora predložiti prejencev Domžale v nov objekt na veljavna določila so namreč določadlog odloka za drugo obravnavo novo lokacijo na Rodici, na ze- la 11-člansko sestavo sveta javnega na junijski seji občinskega sveta, mljišča, ki so trenutno v lasti Ob- vrtca (trije predstavniki ustanoviteki bo 16. 6. 2022. čine Domžale. lja, pet predstavnikov delavcev in 8. Župan naj takoj posreduje dopis 3. Občina Domžale izjavlja, da bo trije predstavniki staršev), ZOFVIMinistrstvu za javno upravo, v za to lokacijo sprejela OPPN z -N pa po novem določa 9-člansko katerem naj ga obvesti o začetem namenom realizacije novogra- sestavo sveta javnega vrtca, in sicer postopku za spremembo Statuta dnje doma. na način zmanjšanja predstavnikov Občine Domžale. 4. Občina Domžale izraža namero, delavcev s pet na tri. Glede na naveda občinska zemljišča, ki so po- deno je treba uskladiti Odlok o ustaV nadaljevanju dnevnega reda trebna za gradnjo doma na Ro- novitvi javnega vzgojnovarstvenega so svetniki potrdili še program dela dici (št. parcel: 1684, 1686, 1687, zavoda Vrtec Urša in Odlok o usta- Občinskega sveta Občine Domžale 1688, 1689, vse k. o. Domžale), novitvi javnega vzgojnovarstvenega za prvo polletje 2022, za zaključek pravno formalno zamenja za ze- zavoda Vrtec Domžale, in sicer dru- pa so sledila še vprašanja, pobude mljišča, ki so zdaj v lasti Republi- gi ter tretji odstavek 15. člena. Po no- in predlogi svetnikov. ❒ letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 15 okolje slamnik@kd- dom zale. si Pitna voda iz pipe je naš privilegij V Občini Domžale zgledno sodelujemo z JKP Prodnikom, ki izvaja javno gospodarsko službo oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda v občini Domžale. Investicije v vodovodno omrežje v letu 2022 Občina Domžale Foto: Vido Repanšek T oni Dragar, župan Občine Domžale, je povedal: »Obnove javnega vodovodnega omrežja se načrtujejo in izvaja sistematično, najprej se obnavlja najbolj dotrajana infrastruktura, ki zaradi ponavljajočih se okvar povečuje stroške vzdrževanja in vodne izgube ali pa na trasah, kjer se načrtuje obnova cestišč.« V Domžalah je za namensko porabo sredstev, ki se zbirajo s t. i. omrežnine oziroma amortizacije omrežja, ustanovljen proračunski sklad, katerega letni obseg je okoli 2,3 milijona evrov. V letu 2021 je bilo s pomočjo omenjenih sredstev obnovljenih 2250 metrov vodovoda. Na občini pa za leto 2022 načrtujemo še obnovo in gradnjo linijskega vodovodnega omrežja v skupni dolžini med 2800 in 3400 metri. Mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, je povzela pomen obnove vodovoda in kanalizacije: »V letu 2022 je svetovni dan vode posvečen podzemni vodi s sloganom ‘skrito naj postane vidno’. Voda je vir življenja, posebno podzemna voda, ki zagotavlja pitne vire. Zavedati se moramo, da voda ni povsod tako kvalitetna kot v naši občini, zato moramo ta privilegij spoštovati in ga ohraniti v največji možni meri.« Kvalitetna pitna voda Vrtine na domžalsko-mengeškem polju zagotavljajo izredno kvalitetno pitno vodo, ki jo, preden vstopi v omrežje, le občasno razkužujejo. Navadno je razkuževanje potrebno v poletnih mesecih, ko je temperatura višja in je večja možnost vstopa in razmnoževanja bakterij. Toni Dragar, župan Občine Dom- žale, je poudaril: »Čista, pitna voda potuje iz črpališča do naših pip v gospodinjstvih po vodovodnem omrežju, zato je za zagotavljanje čiste pitne vode poleg brezhibnega delovanja črpališč, vodohranov in razbremenilnikov ključno tudi stanje na vodovodnem omrežju, tako v občini kot v stanovanjskem objektu. Za obnovo ali gradnjo omrežja je občina ustanovila poseben proračunski sklad, v katerega se stekajo omrežnine na položnici za oskrbo z vodo, ki predstavljajo stroške amortizacije vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v občini Domžale.« Na območju občine Domžale je na vodovodno omrežje priklopljenih več kot 80 vodovodnih in kanalizacijskih črpališč, vodohranov in razbremenilnikov, ki z napravami za distribucijo, avtomatizacijo in komunikacijo omogočajo potovanje vode v vodovodno kanalizacijskem omrežju. V letu 2021 je bila v občini Domžale za zagotavljanje pitne vode s pipe zamenjana krmilna in merilna oprema v dveh vodovodnih črpališčih na Kolovcu, zamenjan frekvenčni krmilnik v vodovodnem črpališču Č5, zamenjane črpalke za klor v vodovodnem črpališču Č2 na domžalsko-mengeškem polju, zamenjana naprava za UV dezinfekcijo v vodovodnem črpališču VK4 na Kolovcu in v celoviti obnovljeno črpališče Č15 v Dragomlju. Za zagotavljanje dolgoročno brezhibnega obratovanja oziroma za zagotavljanje kvalitetne in varne vodooskrbe širšega območja Domžal, Mengša in Trzina se izvaja fazna sanacija treh največjih vrtin na domžalsko-men- geškem polju, v letu 2019 je bila izvedena celovita obnova vodnjaka Č2, konec leta 2021 se je zaključila celovita sanacija vrtine vodnjaka Č3, v letu 2022 pa bo sledila še obnova vodnjaka Č1. Za izboljšanje varnosti vodooskrbe v občini Domžale je bila v letu 2021 zgrajena nova raziskovalna vrtina na Kolovcu, ki se bo po izvedenih črpalnih preizkusih v naslednjem obdobju vključila v sistem kot vodni vir za to območje. Tudi načrtovane aktivnosti v letu 2022 so zastavljene zelo ambiciozno. Na območju Centra za ravnanje z odpadki Dob bo potekala sanacija na objektih, napravah in opremi zajetja, vodnjakov, prečrpališč in črpališča. Za priklop na omrežje se načrtuje dograditev raziskovalne vrtine na Kolovcu. Najpomembnejši načrtovani projekti oziroma investicije v vodovodno omrežje na območju občine Domžale v letu 2022 so obnova 1360 m vodovoda in 25 hišnih priključkov v Škocjanu, obnova 800 m vodovoda in 20 hišnih priključkov v Želodniku, obnova 710 m vodovoda in 60 hišnih priključkov na Podrečju, obnova 350 m vodovoda in 15 hišnih priključkov, obnova vodovoda ob rekonstrukciji magistralne ceste skozi Količevo, obnova vodovoda in sedem hišnih priključkov na Slamnikarski ulici v Domžalah (II. faza). Glede na razpoložljiva sredstva v proračunu, kar je odvisno predvsem od sredstev, ki bodo rezervirana za ureditev sistema mešane kanalizacije na razbremenilniku Bertoncelj, pa imamo načrtovano tudi obnovo 610 m vodovoda na cesti Mestni trg in na Trdinovi v Dobu, obnovo dela vodovoda na Brdu pri Ihanu ter potencialno še obnova vodovoda po Petrovčevi na Rodici. Vse opisane aktivnosti prenove in gradnje vodovodnega omrežja, naprav in objektov so povezane s prizadevanji za zagotavljanje čiste, pitne vode s pipe. Mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, je povedala: »Tu žal ni hitrih rešitev, ampak je potrebno sistematično delo na območju celotne občine. Čista pitna voda iz pipe je privilegij, ki nam ga omogočajo naravne danosti v občini, in pomembno je, da se vsi po svojih močeh potrudimo, da jih ohranimo. Prav zato bomo na občinskem praznovanju v Češminovem parku, na dogodku Spoznajmo se, praznujmo skupaj del aktivnosti posvetili tudi predlogom za ohranitev pitne vode in okolja.« Posredovani predlogi bodo predstavljeni na dogodku, izbrana ekipa tudi pozneje v javnem glasilu Slamnik. ❒ Podzemna voda – naša pitna voda Vsako leto 22. marca obeležujemo svetovni dan voda, ki je letos posvečen podzemni vodi, s temo: Podzemna voda: skrito naj postane vidno. Javno komunalno podjetje Prodnik P odzemne vode ne vidimo, je pa za naše življenje izjemnega pomena: bistveno vpliva na kakovost življenja, hkrati pa ljudje z vsakim dejanjem vplivamo na njeno kakovost. V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda – podzemna voda. Zagotavlja nam vire pitne vode, podpira sanitarne sisteme, kmetijstvo in industrijo ter je pomembna za ekosisteme. donosnika na Kolovcu. Za potrebe oskrbe s pitno vodo se v vodonosnike izvrta posebne vodnjake, ki s pomočjo črpalk črpajo vodo za oskrbo prebivalcev prek vodovodnega omrežja. Voda iz teh vodnih virov je zaenkrat odlične kakovosti in se v običajnih razmerah v javni vodovodni sistem lahko distribuira brez kakršnekoli priprave. Poleg odlične Podzemna voda Na našem območju je podzemna voda najpomembnejši vir pitne vode. Največ se je namreč črpa prav iz podzemnih virov: prodnatega in peščenega vodonosnika na Mengeškem polju ter dolomitskega vo- Preko vrtin s pomočjo črpalk črpamo podzemno vodo za potrebe oskrbe s pitno vodo. kakovosti pa imamo srečo, da so zaloge pitne vode zadostne. Kljub temu pa se moramo zavedati, da je podzemna voda dragocena dobrina, za katero moramo skrbeti – tako sistemsko kot vsak posameznik po svojih najboljših močeh. Vse, kar naredimo na površju, se odraža pod površjem, zato naj vsak posameznik poskrbi, da bo s svojimi dejanji čim manj ogrožal podzemno vodo. Kako? 1. Zmanjšajmo količino odpadkov. Predvsem poskušajmo povzročiti čim manj nevarnih odpadkov. 2. Odpadke skrbno ločujmo in jih odlagajmo v za to namenjene zabojnike, da bo zanje ustrezno poskrbljeno. 3. Odpadno jedilno olje, zdravila, baterije in druge nevarne odpadke zbirajmo posebej in jih predajmo v zbirnem centru ali v premične zbiralnice nevarnih odpadkov. 4. Pri hišnih opravilih in osebni higieni varčujmo s pitno vodo ter čistilnimi in kozmetičnimi sredstvi. Za čiščenje uporabljajmo ekološka čistila. 5. Za zalivanje vrta in lončnic uporabljajmo deževnico. 6 Uživajmo čim bolj ekološko pridelano hrano, saj prekomerna uporaba pesticidov in gnojil predstavlja grožnjo podtalnici. Skupaj poskrbimo, da bo iz naših pip še dolgo tekla čista pitna voda. ❒ 16 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Od 16. 2. do 15. 3. 2022 V štirih tednih smo opravili 31 intervencij. Garaže smo petkrat zapustili med poldrugo in drugo uro popoldne ter štirikrat med enajsto in pol dvanajsto dopoldne. Ponoči, med 20. uro in šesto zjutraj, smo posredovali šestkrat. Zabeležili smo šest požarov. Zagorelo je zapuščeno osebno vozilo na trzinski obvoznici. V Študi, se je prav tako iz osebnega vozila širil dim, a je k sreči šlo le za okvaro motorja. Na ekološkem otoku pri radomeljskem pokopališču smo še pravočasno pogasili zabojnike, da se ogenj ni razširil na bližnje objekte. Še enkrat smo odhiteli v Študo, kjer smo preverili prijavo požara v naravi, a je bilo kurjenje nadzorovano – občana smo le opomnili k previdnosti. Na tem mestu velja opozoriti, da je trenutno zaradi daljšega sušnega obdobja in s tem povezane velike požarne ogroženosti, na celotnem območju države prepovedano kurjenje v naravi. Najobsežnejša intervencija letošnjega leta je bil zagotovo požar, ki je 10. marca zajel gospodarski objekt na Količevem. Po nekaj dopoldanskih šalah na račun dneva mučencev smo se popoldne kar pošteno potrudili, da smo pogasili obsežen ogenj, ki je uničil nekaj kmetijske mehanizacije ter večjo količino sena. V požaru so poginili trije telički in krava. Poleg naše ekipe poklicnih gasilcev je pri gašenju sodelovalo še 100 gasilcev desetih prostovoljnih gasilskih društev. Iz sena se je v naslednjih dneh še nekajkrat začel viti dim in potrebno je bilo dodatno polivanje z večjimi količinami vode. Našo prisotnost je zahtevalo tudi dvanajst prometnih nesreč. Štirikrat smo posredovali na avtocesti, osemkrat na lokalnih cestah. Dvakrat smo pomagali poškodovanim kolesarkam, enkrat pa pri epileptičnem napadu voz­nice. Sicer so se pripetili trki predvsem osebnih ter tudi tovornih in kombiniranih vozil. Kot najhujšo nesrečo moramo izpostaviti čelno trčenje dveh osebnih vozil na mengeškem polju, kjer so bile poškodovane tri osebe, dve huje. Spet lahko pohvalimo odlično sodelovanje vseh posredovalcev iz PGD Mengeš, PGD Kamnik, NMP Domžale, UKC Ljubljana in CZR Domžale. Zdravstvenemu osebju smo omogočili dostop do treh onemoglih oseb in pomagali pri žal neuspešni reanimaciji srčnega zastoja v Moravčah. Na počivališču v Lukovici smo prestregli iztekanje goriva tovornega vozila. Odstranili smo od vetra raztrgan nadcestni transparent ter priskočili na pomoč v Radomljah, kjer je močan veter na streho stanovanjske hiše podrl drevo. Na polju pri Preserjah smo odvzeli vzorce domnevne nevarne snovi in jih predali pristojnemu laboratoriju. Pa omenimo še dve prijetnejši intervenciji. S strehe na Viru smo rešili mladega mucka. Zadnji februarski večer pa nam je popestril labod, ki si je prostor za počitek izbral na sredi ceste na Količevem. Po prigovarjanjuse je preselil na bližnji travnik. slamnik@kd- dom zale. si Almanah Smučarskega društva Domžale Smučanje v Domžalah skozi čas smučarsko društvo domžale Med številnimi športnimi društvi, ki so se s svojim delovanjem in uspehi zapisali v več kot 50-letno zgodovino, je Smučarsko društvo Domžale, formalno ustanovljeno v letu 1965, o katerega zgodovini pod naslovom Smučanje v Domžalah skozi čas piše Mihael Kosec, ki je poleg številnih priznanj za delo na področju športa prejel tudi priznanje za življenjsko delo na področju športa – posebej smučanja, ki mu ga je pred leti podelil Zavod za šport in rekreacijo Domžale. V almanahu SD Domžale ugotavlja, da se je smučanje na našem območju razvijalo že po prvi svetovni vojni, najprej so se z njim srečevali vojaki v planinskih šolah in enotah, več o njem pa najdemo v Društvu Sokol in Meščanski šoli v Domžalah, smučali pa so tudi posamezniki in med njimi vrsta Domžalčanov, katerih imena in priimke najdemo v knjigi, po pripovedovanju jih je zapisal prav avtor. Ta tudi ugotavlja, da so ljubitelji smučanja smučali na Postovki in Šumberku, pa tudi na Veliki planini, tekli so predvsem na Mengeškem polju in Podrečju ter v Ihanu, med ljubitelji smučanja pa najdemo tudi turne smučarje. V drugem poglavju nas avtor Mihael Kosec tudi z vrsto imen seznanja s smučanjem po drugi svetovni vojni, vse do leta 1965, ko je bilo 5. januarja 1965 ustanovljeno Smučarsko društvo Domžale, ki deluje še danes. Smučarski navdušenci so v vseh desetletjih skrbeli za številne mlade, med katerimi je bila tudi vrsta uspešnih odličnih smučarjev, ki so dosegali domače in mednarodne uspehe. Smučarsko društvo Domžale je s svojim 55-letnim delom mnogim generacijam, posebej mladim, pomenilo veliko priložnost za športno in rekreativno dejavnost. Avtor almanaha SD Domžale Mihael Kosec v knjigi prinaša na stotine, da ne zapišem tisoče podatkov ter informacij o delu in zgodovini Smučarskega kluba Domžale. Prav vsakdo, ki je kadarkoli organizirano smučal z roko v roki s SD Domžale, se bo na straneh almanaha našel, z imenom in priimkom pa tudi z večjim uspehom, če ga je dosegel. Lahko bo obujal spomine in mlajšim generacijam z velikim veseljem pripovedoval, kako je bilo nekoč, ko smo tudi v Domžalah imeli državne prvake in celo udeležence zimskih olimpijad. Hvala, spoštovani Mihael Kosec, za ohranjen delček športa in rekreacije, ki med tistimi, ki so in imajo radi Smučarski klub Domžale, ne bo nikoli pozabljen. Če bi radi o knjigi in smučanju v Domžalah izvedeli kaj več, vabljeni na predstavitev Almanaha SD Domžale z naslovom Smučanje v Domžalah skozi čas avtorja Mihaela Kosca, v torek, 29. marca 2022, ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Z avtorjem se bo ob 55-letnici društva pogovarjala Cveta Zalokar. Društvo diabetikov Domžale ima humanitarni program dela za leto 2022 V izobilju elektronske pošte, obvestil in računov diabetiki vsako leto prejemamo za razliko od ostalih sporočil, prijazen program dela za sladkorne bolnike. društvo diabetikov domžale Tri rdeča, sočna jabolka na naslovnici in s strokovno podkovanim odborom društva nas vabijo k sodelovanju, da bomo bolj zdravo in kvalitetno živeli: zdrava prehrana, gibanje, o delovanju zdravil, inzulina, o osebnih izkušnjah, meritve krvnega sladkorja, krvnega pritiska, holesterola, pohodi ob Bistrici, pohod na Dobeno, meddruštveni pohodi z gorenjskim društvi, zdravstvena predavanja, dvakrat v letu enotedenski okrevanji. Na prvo sredo v mesecu so v pisarni društva (ZD Domžale) brezplačne meritve z višjo med. sestro Vido Čeh, ki hkrati razloži še marsikaj koristnega, usmerjevalnega. Vabljeni! V četrtek, 24. februarja 2022, je bil letni zbor društva, ki je pokazal brezmejno vrednost entuziazma ter skrb za našo prihodnost. Hvala! Anica Kvas 142. občni zbor PGD Domžale mesto Pa so se le razmere zaradi covida-19 malo razrahljale in smo članice in člani PGD Domžale - mesto lahko izvedli redni letni občni zbor, kjer smo preleteli utrinke prejšnjega leta. Vera Vojska Jaz sem mir »Čas je, da naredim nekaj za sebe in poskusil bi nekaj novega.« društvo leteča želva Če ste se prepoznali v prvem stavku, vas vabimo, da se nam pridružite na vadbi Qigonga Modrosti, ki ga izvaja Društvo Leteča želva, vsako sredo od 18.30– 19.30 v mali telovadnici OŠ Domžale. Vadba Qigong Modrosti vpliva na tri nivoje človeka: fizično, energijsko in mentalno. Gre za holistični pristop do zdravja in aktiviranje samo-ozdravitvenih procesov v telesu. Z redno vadbo se umirimo, okrepimo telo, postanemo bolj pozorni na tok naših negativnih misli in jih zavestno spreminjamo ter tako lažje premagujemo dnevne izzive. Z vadbo Qigong Modrosti vplivamo na informacijo znotraj in zunaj našega telesa. En meter okoli našega telesa obstaja informacijsko polje, ki ga lahko zavestno spreminjamo s postavljanjem jasne namere. Če damo primer skupino jeznih mladeničev, ki bodo drug drugega v čustvu jeze podpirali in skupaj gradili informacijsko polje jeze, lahko pri drugih izzove odziv preživetja: boj ali beg. Če bi ista skupina mladeničev izžarevala mirnost, sproščenost in spontani smeh, bi se okolica odzivala drugače. Vsi skupaj gradimo informacijsko polje glede na to, v katerem čustvu smo večino časa. pgd domžale – mesto Iz poroTako je do nas prišla ideja študen- čil je razvidno, da dela prostovoljta kvantne fizike. Kaj lahko posame- nih gasilcev epidemija ni ustaviznik prispeva skupnosti, ob poplavi la, saj so bili člani našega društva informacij strahu s strani medijev in zelo aktivni na izobraževalnem popolitike v zadnjih dveh letih? dročju, malo manj na tekmovalnem, Gibanje: Pij vodo in neguj mir. pomoči potrebnim pa so brez pomiOsnovna ideja je, da vsak izmed nas slekov vedno priskočili na pomoč. preden spijemo požirek vode, pomi- V svoje vrste smo sprejeli tudi dva slimo na: »Jaz sem mir in na svetu je nova člana, z minuto molka pa smo mir.« Brez napora lahko milijone lju- se poklonili vsem našim pokojnim di v eni uri ponavljanja: »Jaz sem mir prijateljem. Tokratni občni zbor je in na svetu je mir.« razširi informaci- potekal brez gostov sosednjih drujo miru v svoje informacijsko polje, in štev, tudi članov pobratenih druvsakič, ko se pridruži nova oseba, se štev zaradi razmer nismo vabili, je informacija potencira. Tako skupaj pa predstavnik GZ Domžale pohvalil oblikujemo visoko frekvenco vibraci- naše delo ter nanizal kar veliko daje miru. Kvantna fizika razlaga, da sis- tumov – v gasilstvu se bo to leto odtematično ponavljanje misli, čustev, vijalo zelo veliko tekmovanj, slavij … Ob tej priložnosti se v imenu drupesmi in besed omogoča spremembo za lažje doseganje postavljenih ciljev. štva zahvaljujem občankam in občaTako enostavna ideja, ki ima lahko ve- nom za podarjene prispevke, ki ste nam jih namenili v decembru, ko ste v lik učinek na okolico. Si za? Za spoznavanje Metod notranjega raziskovanja, ozaveščanje omejujočih miselnih okvirjev, povečanje energijske pretočnosti ter aktivacijo samo-ozdravitevnih procesov, vas vabimo, Vabimo vas na da se nam pridružite na vadbi Qigong Modrosti, več o vadbi si lahko preberete na www.centerkroga.si. nabiralnikih prejeli naš koledar. Hvala! Zahvaljujemo se tudi cvet­ličarni Omers, ki nam vedno podarijo cvetje, da so naši slovesni dogodki z njihovo pomočjo lepši, za dobro sodelovanje se zahvaljujemo Občini Domžale, članom sosednjih društev in CZR ter vsem, ki kakorkoli sodelujemo. Veselimo se naših druženj tudi v tem letu. Je bil pa letošnji občni zbor poseben – prav lepo nas je bilo opazovati, kako smo se razveselili drug drugega, se kar nismo mogli nehati pogovarjati, saj smo se po slabih dveh letih spet tako sproščeno srečali. Večer je potekal zelo sproščeno, na koncu smo se ob prijetni glasbi tudi zavrteli, skupaj prepevali in se razšli s posebno toplino v srcih ob zares prijetnem druženju. Vse prav lepo pozdravljam z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Sonja Orešek VABILO Andraž Purger Zhineng Qigong učitelj Društvo Leteča želva Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 sobota: 900 – 1200 okroglo mizo IZGRADNJA NOVEGA DOMA ZA OSTARELE V DOMŽALAH v četrtek, 21. 4. 2022, ob 19.00 v Knjižnici Domžale Sodelovali bodo: direktorica Doma upokojencev Domžale mag. Nataša Zalokar, župan Toni Dragar, mag. Tomaž Deželak, podžupan, Rado Gladek, mag. Julija Herle, Feliks Lampret in Bogdan Osolin. Obljubljamo zanimiv večer. Prisrčno vabljeni! mag. Tomaž Deželak letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 17 društva slamnik@kd- dom zale. si Vsak dan se nekje nekaj dogaja Lipa cveti, čeprav še ni pomladi. univerza za tretje življenjsko obdobje – društvo lipa domžale Univerza za tretje življenjsko obdobje – Društvo Lipa Domžale s ponosom lahko reče, da se prav vsak dan nekje nekaj dogaja. Ker vsaj za nekaj časa korona odhaja, bodo dejavnosti lahko še pestrejše in prijetne. Danes na kratko o dveh dogodkih, ki sta slušateljem prinesle veliko veselja. Najprej gremo v Kranj, eno najstarejših slovenskih mest ob sotočju Kokre in Save, z bogato zgodovino in sedanjostjo. Skozi znamenita Plečnikova ‘vrata’ z vodnjakom, arkadami in petelinom, ki pozdravlja sonce, je slušatelje pot, kot piše Mija Stupica, popeljala do meščanske hiše, v kateri je svoja zadnja leta živel in uradoval dr. France Prešeren, največji slovenski pesnik. Ogledu čudovite zgodovinske in kulturne dediščine je sledil obisk Prešernovega gaja ter drugih zanimivosti in znamenitosti Kranja, med njimi tudi ogled Prešernovega kipa pred kranjskim gledališčem, delo kiparjev Frančiška Smrduja in Petra Lobode, ki je največji, pesniku posvečen kip na svetu. Nasproti gledališča stoji osrednja kranjska cerkev sv. Kancijana, ki si je tokrat zaradi obnove ni bilo mogoče ogledati, zato pa so prijeten kulturni dan zaključili v znani gostilni Stari Mayr in se nato z vlakom odpeljali domov, polni lepih vtisov in spominov na slovenski kulturni dan. Prav na pusti torek so se sestale etnologinje. Mentorica dr. Ana Beno Vrtovec je pripravila slike in osnovne značilnosti mask in običajev, ki so znani na Slovenskem, med nji- mi kurenti, orači, cerkljanski laufarji, malo manj pa mogoče brkinska škoromatija, pa vrbiške šeme, pust mozirski …, pri nas na Gorenjskem pa vleka ploha (tudi borovo gostüvanje). Kot piše Manica Perdan Ocepek na internetni strani Lipe, so se dekleta še veliko bolj zabavale ob osebnih pripovedih o pustnem času, cvrtju krofov in pripravi dobrot. Obujale so spomine na pustne sprevode, kjer je bilo sicer naj- več otrok, pa tudi odraslih ni manjkalo, na imenitno rajanje pustnih šem v tedanji športni dvorani, kjer ni manjkalo niti ocenjevanja, na šivanje pustnih kostumov, med spomini pa so se znašle tudi pripovedi o tem, v kaj vse so se včasih našemile. Res imeniten pusti torek, v katerem je bilo med smehom tudi veliko kulturne dediščine, saj številne slovenske maske spadajo med snovno dediščino. delovanje, posebno prostovoljcem, nato pa so prisotni prisluhnili poročilom s posameznih vsebinskih področij, ob poročilu o delu pa soglasno sprejeli tudi finančno poročilo ter poročili Nadzornega odbora in Častnega razsodišča. Bogat program, v katerem so ponovno izpostavili skrb za starejše, je predsednik DU Domžale predstavil članom in članicam skupščine ter posebej izpostavil: dosledno delo tajništva in skrb za člane in članice, povezovanje z Zvezo društev upokojencev Slovenije in regijsko zvezo, nadaljevanje ureditve prostorov, sprotno urejanje internetne strani in posebej zloženke o delu društva, krepitev dela odborov in komisij; organizacija delavnic, ekskurzij, kulturne ter rekreativno športne dejavnosti: Ob doslednem izvajanju projekta brezplačnih prevozov se bodo zavzemali za čimprejšnjo pridobitev Dnevnega centra aktivnosti za starejše v Domžalah in organizirali prireditev 2. srečanje upokojencev v Domžalah. Posebna skrb bo namenjena projektu brezplačnih prevozov za starejše, uresničevanju projekta Starejši za starejše in Demenci prijazna točka. Posebno skrb in pomoč pa bodo ponudili vsem starejšim, ki ju potrebujejo. Društvo uraduje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure , vedno pa so dosegljivi na telefonski številki 01 724 19 04. Na skupščini, ki jo je vodil mag. Bojan Arh, so se tudi seznanili s sklepom UO društva o izstopu iz PZDU Gorenjska z dne, 31. 12. 2021 in vključitvijo v PZDU Ljubljana z okolico s 1. 1. 2022. Temu stališču UO društva nasprotujejo v ekipi šahistov in želijo, da DU Domžale ostane v okviru PZDU Gorenjske, saj tu dosegajo lepe uspehe. Predsednik DU Toni Prus se je šahistom zahvalil za njihove uspehe z željo, da se imajo možnost do- kazati tudi v novi regiji ter skupščino seznanil, da se je UO društva za to potezo odločil, ker ugotavljajo, da nedvomno bolj spadajo v Osrednjeslovensko regijo. Ugotavljajo, da biti član PZDU ni samo igra šaha, ampak mnogo več. Predsedujoči je skupščino seznanil tudi z novimi petimi člani DU, ki bodo zastopali društvo v odborih in komisijah v PZDU Ljubljana z okolico. Skupščina je potrdila sklep UO društva o izstopu iz PZDU Gorenjske in priključitvi v PZDU Ljubljana z okolico ter petih predlaganih kandidatov v komisije. Skupina šahistov je podala ustni predlog, da se Nande Starin imenuje za častnega predsednika DU Domžale. Letos mineva 75 let od prvih korakov Društva upokojencev Domžale, zato se bodo še posebej trudili nadaljevati dobro delo v pomoč starejšim. Že zdaj pa vabijo vse upokojence, ne le iz občine Domžale, da se jim pridružijo na 2. tradicionalnem srečanju upokojencev 28. maja 2022 med 11. in 16. uro v Športnem parku Domžale. Dobrodošli! Ne pozabite! Brezplačni prevozi za starejše: V okviru Društva upokojencev Domžale lepo poteka- »Spoštovana dekleta, mame in žene, včasih z vami je res težko, a brez vas na tem svetu je vse prazno in pusto. Za 8. marec naj roža bo, roža rdeča, ki naj pove, kako resnično vas radi imamo in vas cenimo. Naj se sliši vaš glas!« je zapisal na internetno stran voščilo ob 8. marcu – dnevu žena, Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale. Prav na 8. marec pa si je bilo mogoče na internetni strani Društva Lipa prebrati tudi razmišljanje Manice Perdan Ocepek, v katerem se je sprehodila po zgodovini tega praznika in med drugim zapisala: »Ohraniti moramo žensko ustvarjalnost, možnost, da opravljamo paleto poklicev in se umetniško udejstvujemo. Toda, ko donijo vojaške trobente in bobnajo vojaški bobni, ko voditelji pošiljajo marširat in umirat svoje moške vojake, kmete na šahovnici, ženske postajajo namesto profesoric, arhitektk, pravnic, astrofizičark, zdravnic, slikark, glasbenic … negovalke, strežnice, tolažnice, objokovalke. Vseprisotne, brezimne, neopažene. Zato hočemo in zahtevamo mir!« Vera Vojska Foto: Društvo Lipa Domžale Nekoga moraš imeti rad Skupščina Društva upokojencev Domžale društvo upokojencev domža- ski znak Vlade Republike Slovenije le Za naslov današnjega prispev- za požrtvovalnost v boju proti covika o skupščini Društva upokojen- du-19. Novo vodstvo je nadaljevalo cev Domžale sem izbrala naslov Mi- s povečanjem števila članstva, njinattijeve pesmi, s katero je podpred- hovemu informiranju o aktivnostih sednica DU Domžale Marija Radko- društva in v povezavi s tem podrovič začela srečanje članov in članic čjem ureditev internetne strani, uradruštva, saj so bile najpogosteje po- dnimi urami, predavanjem in ekudarjene besede: pomoč, srčnost, skurzijam, delovanju posameznih pripravljenost prostovoljcev in dru- odborov, med njimi posebej komigih, da aktivno pomagajo vsem, ki sije za socialna, zdravstvena in stanjihovo pomoč potrebujejo. novanjska vprašanja, odborov za Po pozdravnem nagovoru predsednika DU Domžale Tonija Prusa so vsi prisotni po minuti molka, s katero so se s hvaležnostjo spomnili umrlih med obema skupščinama, najprej prisluhnili poročilu o delu društva v letu 2021. Kljub covidu-19 je predsednik Toni Prus delo društva v letu 2021 ocenil kot uspešno, pri čemer je izpostavil dosledno upoštevanje ukrepov in sprotno prilagajanje situaciji, predvsem glede na dejstvo, da društvo združuje starejše člane in članice, ki jim je bilo v preteklem letu namenjene tudi največ pozornosti. DU je razdeljevalo maske, skrbelo za stalno telefonsko povezanost in drugo ter za svoje delo prejelo tudi priznanje spomin- kulturo ter rekreacije in športa, kjer je posebej pohvalil uspešne šahiste, pa tudi urejanju pogojev v njihovih poslovnih prostorih. Posebna skrb je bila tudi v letu 2021 namenjena nadaljevanju projekta Starejši za starejše, pohvalil je nosilce projekta Kape za dober namen, spomnil, da so bili skupaj z Občino Domžale nosilci prvega srečanja upokojencev Občine Domžale s sloganom Starejši smo skupaj močnejši, ki naj bi postalo tradicionalno. Izpostavil je tesno povezanost z Občino Domžale, posebej pri začetku organizacije brezplačnih prevozov za starejše, pa tudi sodelovanje z nekaterimi ustanovami, ki so povezane s skrbjo za starejše. Zahvalil se je vsem za so- jo tudi brezplačni prevozi starejših občanov in občank. Najbrž pa ni odveč, da še enkrat opozorimo na telefonsko številko Klicnega centra 051 262 100, na katerega lahko pokličete vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Ob tem ne pozabite, da morate poklicati vsaj tri dni prej, preden potrebujete prevoz, ob katerem pa morate upoštevati tudi ostale pogoje do brezplačnih prevozov. V skladu z razpisanimi pogoji so do tovrstnih prevozov upravičeni: občanke in občani Občine Domžale, ki so starejši od 65 let in so prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali pokojnine nižje ali enake 750 evrov. Uporabniki morajo biti fizično zmožni samostojnega prevoza v osebnem vozilu brez posebnih prilagoditev. Vozniki prostovoljci niso strokovno usposobljeni za spremljanje invalidnih oseb. Prevoz se bo opravljal na območju občine Domžale in tudi do lokacij izven nje, vendar največ 25 km v eno smer iz občine, praviloma za potrebe obiska zdravnika, lekarne, javnih ustanov, trgovine, pokopališča ter drugih programov in storitev za ohranjanje zdravja. 18 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii društva slamnik@kd- dom zale. si Zabavne pustne priprave Ptički so se ženili na gregorjevo Pust je čas, ko domišljiji pustimo prosto pot in se za dan ali dva prelevimo v svojega najljubšega junaka. Turistično društvo Rača je na predvečer Gregorjevega pripravilo že 31. prireditev, ko smo ‘vrgli luč v vodo’. turistično društvo rača Po dolgem premoru nedruženja zaradi novega koronavirusa smo komaj čakali na naš lepi običaj. Stare šege in navade obujamo skupaj z učenci Podružnične šole Krtina. Ti so skupaj z mentorji pripravili lične plavajoče stvaritve. Delavnice izdelovanja gregorčkov smo organizirali v Kupčevem mlinu na domačiji Kepec v Zalogu pod Sv. Trojico. Na predvečer 12.marca, ko goduje sv. Gregor, smo se zbrali na prireditvi, na kateri sta v kulturnem programu sodelovala pevski zbor podružnične šole Krtina in harmonikar Žiga iz Osnovne šole Dob. Zbralo se je več kot 150 obiskoval- tkd rova S tem namenom smo se v TKD Rova v petek, 25. februarja, odločili organizirati pustno delavnico. Najmlajše in mladino je v gasilskem domu pozdravila mentorica Petra Molk, ki je s svojimi spretnimi prsti spet vihtela škarje. Pod njenim mentorstvom so otroci priprave vzeli skrajno resno. Iz papirnatih krožnikov so oblikovali klobučke, ki so jih poljubno okrasili s cofki in z bleščicami. Nato so se pozabavali z izdelavo pisanih kravat, za piko na i pa ustvarili še igrive maske. Razstava prekrasnih mask in pustnih pripomočkov, ki se je odvila ob koncu delavnice, je dokaz, kakšne inovativne ideje lahko zrastejo v otroških glavah. Odveč so bile torej skrbi, da bi zima na Rovah ostala, saj so jo pustne šeme s svojimi unikatnimi maskami zagotovo odgnale. AMU Foto: AMU Seniorji šivamo Naše omare so polne oblačil, ki jih nosimo po navadi samo leto dni, saj se hitro raztrgajo, razvlečejo in izgubijo barvo. Zagotovo pa imate v omari obleke iz kvalitetnega materiala, ki jih želite osvežiti ali predelati. Prav takšna oblačila bodo začela nov življenjski krog na tečajih Seniorji šivamo, ki jih izvaja Društvo za medgeneracijsko povezovanje Sinica za starejše od 65 let. Poleg predelave oblačil se boste naučili krojenja, risanja krojev, tehnike ročnega in strojnega šivanja, poleg tega vam bomo nudili tudi individualno pomoč in nasvete za vaše konkretne izzive predelave oblačil. Vse, ki spadajo v to skupino in so občanke Občine Domžale, bodo imele brezplačni tečaj šivanja. Za seniorke nad 65 let iz drugih občin je prispevek 20 evrov (40 ur). Tečaji se bodo začeli 3. maja 2022, potekali pa bodo vse do avgusta. Zaželeno je, da se udeležite celotnega tečaja, ki traja 40 ur. Sami si izberete termine in izdelke, ki jih želite narediti. Več informacij in prijavnica je na spletni strani drustvo-sinica.eu ali pišite na e-naslov sinica.jozi@ gmail.com ter pokličite na telefonsko številko 068 602 136. Foto: pixabay HIŠNI SEJEM I PRIDI & IZBER - 9. APRIL 6. POD HRASTI 29, PC KOMENDA URADNI DISTRIBUTER KLIMATSKE NAPRAVE Delavnica izdelovanja gregorčkov v Kupčevem mlinu v Zalogu pod SvetoTrojico cev. Člani turističnega društva smo vse obiskovalce ob koncu dogodka pogostili z dobrotami, ki so jih pripravile skrbne in pridne gospodi- nje vasi Zalog in Kokošnje. Seveda pri pogostitvi niso manjkali ptički iz kvašenega testa. To veščino oblikovanja ptičkov smo vzeli iz bogate zakladnice naše krušne dediščine, ki jo želimo naučiti mlade in vse, ki se želijo udeležiti naših pekovskih delavnic. Reportažo z letošnje prireditve si lahko ogledate na spletnem portalu Domžalec.si pod naslovom Gregorjevo. Vsem vam, ki ste letos zamudili to prijetno prireditev, je namenjeno povabilo za prihodnje leto. Ana Šlibar predsednica Turističnega društva Rača Moje veselje – obisk računalniškega krožka V programih je zajetih več vrst računalniških programov, ki bodo pospešek dobili tudi s pravkar sprejetim Zakonom o spodbujanju digitalne vključenosti. univerza za tretje življenjsko obdobje – društvo lipa Med širokim naborom programov izobraževanja in usposabljanja prav vsak v Univerzi za tretje življenjsko obdobje – Društvu Lipa Domžale lahko najde nekaj zase, saj več deset programov vseživljenjskega učenja ponuja veliko priložnosti za starejše študente in študentke, med katerimi je velik interes do tečajev tujih jezikov, raznovrstnih študijskih krožkov in delavnic, dobro obiskani so umetniški krožki, pohvalijo pa se lahko tudi z dobro obiskanim računalniškim izobraževanjem. V njihovih programih je zajetih več vrst računalniških programov, ki bodo pospešek dobili tudi s pravkar sprejetim Zakonom o spodbujanju digitalne vključenosti. V njem je med drugim določeno, da se bodo starejši od 65 let in upokojenci lahko udeležili subvencioniranih tečajev s področja digitalne povezljivosti, hkrati pa zakon zagotavlja tudi računalniške bone. V okviru Društva Lipa prav sedaj poteka prvi računalniški krožek, ki ga vodi mentor Uroš Juračič, eden od ‘projektantov’ spletnega portala Domžalec.si in lastnik podjetja UKI, programiranje in računalniške storitve, d. o. o., ki je o prvih vtisih krožka za začetek povedal: Zanimivo, pestro in konstruktivno. Udeleženci usvajajo in utrjujejo osnovno delo z računalnikom, seznanjajo se z računalniško strojno in programsko opremo, miško, tipkovnico, delom z ikonami, mapami, datotekami. Ustvarjajo, oblikujejo besedila, tabele, fotografije, pišejo, brišejo in kopirajo besedila, vstavljajo in oblikujejo slike. Še posebej je zanje zanimiva in pestra uporaba interneta: osnove spleta, varnost in računalniški virusi, iskanje informacij na internetu, gledanje video posnetkov na youtubeu. V programu pa je tudi delo z elektronsko pošto: branje in pošiljanje e-sporočil, prilog (slik, dokumentov), tiskanje sporočil, urejanje koledarja in uporaba zemljevidov. Kako poteka delo? Študijski krožek obsega 40 ur, dobimo pa se dvakrat tedensko. Vsak udeleženec ima pri urah svoje delovno mesto (stol, mizo), prenosnik, miško, zvezek in pisalo. Delo oziro- ma predavanja potekajo individualno, v parih ali skupinah. Slušateljem pripravljam smiselno zaporedje predavanj, gradivo, dobivajo pa tudi domače naloge, tako da doma lahko utrjujejo nova pridobljena znanja. Za kaj vse bodo lahko slušatelji po zaključku krožka uporabljali računalnik? Predvsem bodo računalnik lahko uporabljali samostojno in brez strahu. Rokovali bodo z datotekami, urejali besedila, brskali po internetu, uporabljali iskalnike, elektron- V okviru Društva Lipa prav sedaj poteka prvi računalniški krožek, ki ga vodi mentor Uroš Juračič. sko pošto, socialna omrežja, morda opravili tudi kakšen spletni nakup in še kaj zanimivega se bo našlo. Tako začetno znanje kot nadgradnja jim bodo zanesljivo pomagala pri lažjem uresničevanju nekaterih potreb v vsakdanjem življenju. So razlike med mlajšimi in starejšimi slušatelji? Seveda so, ampak za začetek moram povedati, da se starejši učijo z velikim veseljem in vedoželjnostjo. Imajo pa nekaj malega več problemov z ravnanjem z miško, kjer so ponekod težave s fino motoriko, in tipkovnico, ki nekaterim s svojo velikostjo in velikim številom znakov predstavlja kar velik izziv. Pri odpravi teh izzivov si pomagamo tudi z igranjem računalniških igric – prijetno s koristnim – veliko pa se doseže prav z vajo, zato marsikdaj slušatelji dobijo tudi domačo nalogo. Slušatelji so zelo zagnani, res so super (to so vsi slušatelji rekli tudi za predavatelja), radi usvajajo nova znanja, veliko vadijo in prepričan sem, da jim bo znanje, ki ga pridobivajo, v prihodnje koristilo in tudi popestrilo vsakdanjik. Mnenja slušateljic: Irena Kralj: V računalniškem krožku sem pridobila veliko novih znanj. Sem začetnica, zato potrebujem več vaje tudi doma. Tečaj obiskujem z veseljem, predavatelj je prijeten in rad pomaga, če se pojavijo težave. Nada Prašnikar: Človek ne ve, kdaj mu bodo nova znanja prišla prav, zato sem se odločila za računalniški krožek. Nad novimi znanji sem navdušena, kot so bili nad mojo odločitvijo navdušeni otroci. Ne nazadnje obiskovanje krožka pomeni, da se človek uredi, ko gre od doma. Majda Žabnikar: Nekaj osnov računalništva mi je ostalo iz službe, zdaj to znanje obnavljam in pridobivam nova, tudi s pomočjo predavatelja, ki je super in rad pomaga. Na tečaj se vozim iz Tržiča in mi ni žal. Pa še obvestilo: da ne bi pozabili! Zadnji dan februarja 2022 je bil v Državnem zboru RS sprejet Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki določa tudi razdelitev digitalnih bonov za nakup računalniške opreme, do katerih bodo upravičeni dijaki, študenti in starejši od 65 let, ki se bodo udeležili subvencioniranih tečajev. Pomenil naj bi namreč začetek največjega programa e-opismenjevanja pri nas, katerega rezultat naj bi bil, da bi se Slovenija uvrstila med najbolj digitalno vključujoče evropske družbe. Zakon omogoča pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih veščin s pomočjo tečajev, ki jih bo subvencionirala država prek javnih razpisov, v teh pa Univerza za tretje življenjsko obdobje – Društvo Lipa vidi svojo priložnost in priložnost za vse, ki bi želeli več znanj na tem področju. Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale – Društvo Lipa bo pravočasno seznanilo vse o možnostih izobraževanja na tem področju – tako za začetne tečaje, ki so namenjeni udeležencem, popolnoma brez izkušenj pri uporabi računalnika – kot za vse ostale, ki bi radi svoje računalniško znanje nadgradili. Vera Vojska letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 19 društva slamnik@kd- dom zale. si Plavajoče lepotice čakale na gregorjevo Praspomin naravnega dihanja V duhu pričakujočega gregorjevega, dneva, ko luč zmaga nad temo in ko obrtnikom ni bilo treba več delati ob umetni svetlobi, smo v TKD Rova prvič pripravili delavnico izdelovanja gregorčkov iz naravnih materialov, da bi udeležence spodbudili k trajnostnemu ravnanju. Z marcem smo na 20 lokacijah po Sloveniji zagnali projekt Dihamo z naravo, ki se bo izvajal do oktobra 2022 in je brezplačen za vse udeležence. tkd rova Zbrane je v prostorih gasilskega doma na sobotno dopoldne, 5. marca, pričakal mentor David Svetlin s Kolovca, ki mu delo z lesom vsekakor ni tuje. Zamislil si je majhne ladjice iz leskovih vej, ideje za okrasitev pa so ponujale mize, obložene s sveže nabranim mahom, bršljanom, storži, z jajčnimi lupinami in s škatlami različnih velikosti. Otroci so se lotili dela: najprej so zlepili veje leske in jih še dodatno zvezali. Na vrsto je prišel drog, nato pa okraševanje jambora in celotnega splava. Najmlajšim so na pomoč priskočili starši, ki so se prav vživeli v izdelovanje plavajočih umetnin. Ko smo se ob koncu ozrli po prostoru, je med nami mrgolelo polno pisanih ladjic. Veseli dobre obiskanosti delavnice smo se odločili, da pred praznikom, 10. marca, s pomočjo PGD Rova organiziramo spust gregorčkov v tukajšnji potok. Zbrali smo se ob Rovščici pri cesti, ki vodi na Kolovec. Ker se je šega spuščanja predmetov po vodi v mnogih krajih preoblikovala v prireditev, smo podobno storili tudi mi: pripravili smo kratek program, ki ga je Dora popestrila z recitacijo, Vita pa s pesmijo. Otroci so nato že nestrpno čakali, da kar 22 ladjicam pomahajo v slovo. Kakšno iskreno veselje in otroško razigranost je bilo občutiti ob prvi prižgani svečki in premierni plovbi! Po nekaj brzicah je barčice ulovil rovski gasilec in jih vrnil otrokom v varen pristan za spomin. Letošnje naj res ostanejo le za spomin: naš pogled je namreč že uperjen v prihodnost, saj upamo, da bo spust po Rovščici postal tradicionalen in bo tako tudi v naših krajih počastil ta večstoletni običaj. društvo šola zdravja V Domžalah se zberemo vsak ponedeljek od 17.30–18.30 v Češminovem parku ter vsak torek od 17.30–18.30 v Kamniku na železniški postaji Duplica - Bakovnik. Kaj počnemo na vadbi? Naučimo se metod, ki nam lahko ob dnevnem soočanju s stresom, tesnobo, strahom ali jezo pomagajo, da se umiri- umirimo. Poleg prehoda v umirjeno čustveno stanje nam počasno, globoko dihanje uravnovesi delovanje avtonomnega živčnega sistema, hkrati pa poveča parasimpatično aktivnost, ki ga spremlja občutek pozornosti in spočitosti. Z zavestnim dihanjem vplivamo na spremembo krvnega tlaka in srčnega utripa. To je ena od me- AMU Foto: AMU Skupina Dihamo z naravo iz Kamnika Radi praznujemo z vami Pomlad, ki počasi prihaja tudi v naše kraje, s seboj prinaša prijetne dogodke, ki jih ne manjka tudi v dneh, ko naša občina praznuje. Letos še posebej slovesno, saj praznujemo sedem desetletij od dne, ki smo ga izbrali za praznik Občine Domžale. mo, bolj globoko zadihamo in stopimo ven iz čustvenega oblaka ter se soočimo z izzivom bolj zbrano. Raziskave so pokazale, da čustvena stanja vplivajo na tip, globino in ritem dihanja. Vsako čustvo ima svoj dihalni vzorec in posledično vpliva na fizične reakcije v telesu. Če zavestno spremenimo ritem dihanja, ga umirimo, podaljšamo čas vdiha in izdiha, dih iz zgornjega dela pljuč, premaknemo v dihanje s trebušno prepono, tako vplivamo na dihalni vzorec in posledično prevladujoče čustvo tod, ki jo izvedemo na začetku vadbe Dihamo z naravo in s katero zbudimo praspomin naravnega dihanja. Namen osnovnih dihalnih tehnik je, da se premaknemo iz stanja boj ali beg v sproščeno in umirjeno stanje. Začutiti mir, ohranjati mir, podariti mir sebi in okolici, to je nekaj malega, kar vsak lahko prispeva k družbi. Vabljeni, da se nam pridružite, da skupaj Dihamo z naravo! Andraž Purger, prof. šp. vzg. Društvo Šola zdravja Foto: Andraž Purger Zimovanje na Kalu V soboto, 19. februarja 2022, smo se domžalski taborniki odpravili na zimovanje v planinski dom na Kalu. medobčinsko društvo para- la Cvetka Štirn, ena najuspešnejših plegikov ljubljanske pokra- slovenskih kegljačic Kegljanje ob prazniku naše objine Na številnih prireditvah za vse generacije se bodo tudi letos, že 24. čine pa je le eno od številnih rekrepo vrsti, zbrali slovenski paraplegi- acijskih in športnih tekmovanj, ki ki in se v kegljanju pomerili za Po- jih pripravlja Društvo paraplegikal Občine Domžale. Letošnja orga- kov ljubljanske pokrajine. Društvo nizacija bo zanesljivo lažja, saj se je se namreč še kako zaveda pomena bistveno zmanjšalo število ukrepov, športa in rekreacije za invalide. Vepovezanih s covidom-19. Ob tem pa liko o njihovem delu v letu 2021 sem je treba zapisati, da je bilo omenje- izvedela v glasilu Izziv DPLJ, ki prino tekmovanje slovenskih paraple- naša celovit pogled nad izvajanjem gikov organizirano tudi lani – se- programa dela v letu 2021, hkrati veda ob upoštevanju vseh ukrepov. pa v njem najdemo daljše in krajMedobčinsko društvo paraplegikov še zapise o aktivnostih, ki so jih izljubljanske pokrajine, ki združu- vajali ter katerih poudarek je bil na je paraplegike in tetraplegike tudi medsebojnem sodelovanju in poz območja naše občine in ga vodi moči. Pestro dogajanje, med kateMirjam Kanalec, se na srečanje ke- rim ob občnem zboru in siceršnjim gljačev paraplegikov iz vse Sloveni- obveznostim najdemo tudi skupne je že skrbno pripravlja. Večji del na- izlete, skupno praznovanje praznilog za organizacijo in izvedbo tek- kov, vrsto delavnic, obisk osnovnih movanja za Pokal Občine Domža- šol in vrtcev, obisk muzejev in galele, ki bo 23. aprila 2022, je tako kot rij, tudi opere, literarni večeri, vrdoslej na vseh srečanjih v počasti- sto športnih tekmovanj, kjer so njitev praznika naše občine, prevze- hove ekipe ali posamezniki dose- gli odlične uvrstitve in še in še bi lahko naštevala, kaže, da Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine odlično dela in tako pomaga ter lepša življenja svojim članom. Želimo jim, da bi bili tudi v prihodnje tako uspešni, pa tudi, da bi se med nami prijetno počutili, ko se bodo v kegljanju pomerili že 24. za Pokal Občine Domžale. Dobrodošli 23. aprila 2022! Vera Vojska MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. 031/353 347 možnost DARILNIH BONOV skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja taborniki Tam smo preživeli tri zabavne, dogodivščin polne dni. Na začetku nam jo je sicer malce zagodlo vreme, vendar smo program uspešno prestavili v hišo in po uvodnih spoznavnih igrah začeli z usvajanjem novih taborniških znanj. Najmlajši so popoldne opravljali nove taborniške veščine, za katere bodo prejeli značke, ki bodo lahko krasile njihove kroje. Starejši MČ-ji pa so obnovili svoje znanje prve pomoči. Vrhunec dneva nas je čakal zvečer, ko smo se vsi skupaj podružili na pižama partyju in pokazali svoje plesne gibe v ‘disku’. V nedeljo nam je bilo vreme bolj naklonjeno in smo dopoldne lahko preživeli zunaj, po kosilu pa je bil naš program tematsko obarvan, saj smo se prelevili v gusarje. Izdelali smo vse od gusarskih kljuk pa do prevez za oči in vseh ostalih obveznih gusarskih pripomočkov, ki smo jih nato uporabili na različnih tematskih nalogah v boju za zmago. Po večerji je bil čas za pravi lov na zaklad, ob koncu večera pa za nekaj tradicionalnih taborniških iger. V ponedeljek je bil žal že čas za odhod domov, zato smo po jutranji telovadbi in gozdnih šolah hitro začeli s pospravljanjem koče, še zadnjič odpeli himno in se z novimi prijatelji ter lepimi spomini odpravili nazaj v Domžale. Komaj čakamo, da se spet vidimo na naslednji taborniški akciji. Špela Rozman in Lana Markelj 17.00 | BOŠTJAN GORENC - PIŽAMA: REFORMATORJI NA ODRU ZA DRUŽINE / Bobri na potepu / brezplačne vstopnice Reformatorska komedija s srečnim koncem / Cankarjev dom, Zavod Škrateljc, Kulturni dom Krško / igrata: Boštjan Gorenc - Pižama in Nik Škrlec / 55' / primerno za starost: 10+ / Vas zanima, kako smo Slovenci dobili prvo Biblijo Jurija Dalmatina in prvo slovnico Adama Bohoriča? Drama, zapleti, pogum in vizija velikih ljudi bodo v odrski adaptaciji stripa navdušili mlade in odrasle. KD Franca Bernika Domžale 10.00 | PO MOTIVIH DEBELE PEKOVKE PETRA SVETINE: VES SVET JE MARMELADA ZA DRUŽINE / Bobri na potepu / brezplačne vstopnice Lutkovna predstava / pripovedno gledališče Gospodične Bazilike / režija: Katja Povše / igra: Katja Povše / 35' / primerno za starost: 4+ / kaj se zgodi, ko vlak odpelje gospodični Baziliki kovčke, kravo Lisko in dežnik, namesto njene prtljage pa jo na postaji pričaka velik lesen zaboj z neznano vsebino. 2. april, sobota Mestni kino Domžale 20.00 | SNEMALEC Abonma FILMSKI Komedija, nemi film z živo glasbeno spremljavo / The Cameraman / režija: Buster Keaton, Edward Sedgwick / igrajo: Buster Keaton, Marceline Day, Harold Goodwin, Sidney Bracey / 1928, ZDA / 67' / Buster Keaton igra snemalca, ki poskuša s svojim delom očarati tako svoje delodajalce kot prikupno dekle, pot do cilja pa je seveda posejana s številnimi ovirami in zabavnimi pripetljaji / film bo na klavirju spremljal Mitja Reichenberg. E-vsebina | NA VALOVIH BESED Izbrane vsebine, fotografije in glasba / odlomki / misli / odkrijte skrivnostni svet knjig / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA - izposoja Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre za vse generacije / org.: Knjižnica Domžale. Menačenkova domačija 18.00 | VODENI OGLED PO RAZSTAVI Z AVTORJEM JANEZOM MEDVEŠKOM Vstop prost. Blunout 20.00–23.00 | FLIRRT Fantje letos praznujejo častitljivih 25 let in ob tem jubileju bodo pri nas odigrali ekskluzivni koncert, ki bo presek vseh trenutkov njihovega glasbenega popotovanja / vsi poznamo zimzelene pesmi, kot so Romeo in Julija, Ko je ni, V mojem telesu, 20 let nazaj, Ona, Prvič, Poljubi me, Ona, etc. 19.00 | VEČER KAMIŠIBAJA Vabljeni v svet kamišibaja / najboljše predstave 4. festivala Kamišibaj pod slamnikom / za odrasle in otroke / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Kadar vam zmanjka navdiha za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira primerne knjige povzroča prevelik stres, vam bo v pomoč rubrika Z NAŠIH POLIC / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. Slamnikarski muzej 18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI Janez Medvešek: Veliko več kot le neumorni popotnik s fotoaparatom / o popotniški fotografiji, foto zgodbah in skritih slovenskih naravnih biserih se bo Cveta Zalokar pogovarjala z domačinom, fotografom, pesnikom in pisateljem Janezom Medveškom, ki razstavlja v bližnji Menačenkovi domačiji / vstop prost. 6. april, sreda Mestni kino Domžale 20.00 | PRASICA Alter komedija / režija: Tijana Zinajić / scenarij: Iza Strehar / igrajo: Liza Marijina, Tosja Flaker Berce, Anuša Kodelja, Jure Henigman, Lea Cok, Jernej Kogovšek, Jožica Avbelj, Špela Rozin, Nika Rozman, Miranda Trnjanin, Lovro Zafred, Sebastijan Horvat, Ana Urbanc, Vesna Pernarčič Žunić, Nina Valič, Davor Janjić, Matej Puc / 2021, Slovenija / distribucija: Gustavfilm / 90' / alter komedija o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej / filmski prvenec Tijane Zinajić je s Festivala slovenskega filma odnesel kar sedem vesen, tudi za najboljši celovečerec in najboljši film po izboru občinstva. E-vsebina | IGRAČARIJE Izdelajmo igračo / izdelava igrače iz predmetov in materialov, ki jih najdete doma / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Namen glasnega branja je ozaveščanje pomena glasnega branja in poslušanje brane besede, ki nas bogati in zdravi, ohranja naš lep slovenski jezik, spodbuja domišljijo in prevetri naše možgane / vabljeni k poslušanju / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. 5. april, torek Komedija: Reformatorji na odru KD Franca Bernika, 2. aprila 1. april, petek Koncert: Flirrt Blunout, 1. in 2. aprila Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Menačenkova domačija JANEZ MEDVEŠEK: TU SMO DOMA Fotografska razstava s poudarjeno noto ohranjanja slovenske naravne in kulturne dediščine bo na ogled vse do 23. aprila. Slamnikarski muzej 11.00 | BARBARA ZONTA: SLAMNIKARSKA ZGODBA + POGOVOR Z USTVARJALCI Pripovedna predstava s kamišibajem in glasbo / Bobri na potepu v Domžalah/ BOBRI 14. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje / izvedba: KD Franca Bernika, Slamnikarski muzej Domžale / idejna zasnova: Katarina Rus Krušelj / zgodba: Barbara Zonta / ilustracije: Anja Jesenovec / igra in pripoveduje: Barbara Zonta / glasbeni aranžma in izvedba: Tomaž Marič / 30 min / 3+ / omejeno št. sedežev, brezplačne vstopnice v KD Franca Bernika. 20.00 | PRASICA Glej opis pod 5. april. 18.00 | IZGUBLJENO MESTO Akcijska komedija / The Lost City of D / režija: Adam Nee, Aaron Nee / igrajo: Sandra Bullock, Channing Tatum, Daniel Radcliffe, Da'Vine Joy Randolph, Brad Pitt, Patti Harrison, Bowen Yang / 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 92' / briljantna, a osamljena pisateljica romantično-pustolovskih romanov se mora odpraviti na pustolovščino po džungli, kjer bo prvič na lastni koži doživela svoje lastne zgodbe. 15.30 | JEŽEK SONIC 2 Animirana akcijska pustolovščina / Sonic the Hedgehog 2 / režija: Jeff Fowler / slovenski glasovi: Voranc Boh, Miha Rodman, Goran Hrvaćanin, Ana Maria Mitić, Karin Komljanec, Iztok Valič, Uroš Buh, Andrei Lenart Černilogar / 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 122' / sinhronizirano, 7+ / po dveh letih se na velika platna vrača super hitri ježek Sonic, ki se znova sooči z Dr. Robotnikom, ki išče poseben smaragd, s katerim lahko ogrozi celo civilizacijo. Mestni kino Domžale 10.00 | POTEPANJE PAPIRNATEGA ZMAJA Bobri na potepu / brezplačne vstopnice / + USTVARJALNA DELAVNICA / ZA DRUŽINE Kratki animirani filmi / različni avtorji / program: Koyaa – izmuzljiv papir, G. Noč ima prost dan, Zmaj, Tok tok, Mitch-match, Oblačno, Princ Ki-Ki-Do: Begunec / 2021, Slovenija, Litva, Češka, Hrvaška, Madžarska / distribucija: Društvo 2 koluta / 34' / brez dialogov, 4+ / sporočilno in likovno raznolik program kratkih animiranih filmov s festivala animiranega filma Animateka. Lutkovna predstava: Ves svet je marmelada KD Franca Bernika, 2. aprila Dogaja se ... slamnik 19.00 | IZGRADNJA NOVEGA DOMA ZA OSTARELE V DOMŽALAH Okrogla miza / predstavitev investicije / prostor za Knjižnica Domžale 17.00 | KNJIGA, PISKRC IN MARELA Glej opis pod 7. april (Pravljična urica). 21. april, četrtek Mestni kino Domžale 18.00 | ATLAS PTIC Glej opis pod 8. april. 20.00 | MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI Družinska pustolovščina / režija: David Yates / 2022, Velika Britanija, ZDA / distribucija: Blitz / 142' / v najnovejši pustolovščini iz čarovniškega sveta JK Rowlings se profesor Dumbledore zave, da želi temni čarovnik Grindelwald prevzeti nadzor nad čarovniškim svetom, zato sestavi ekipo čarovnikov in čarovnic, ki ga bo skušala ustaviti. Mestni kino Domžale 20.00 | SEVERNJAK Glej opis pod 16. april. Knjižnica Domžale 17.00 | PRAVLJICA O KNJIGI Glej opis pod 7. april (Pravljična urica). SLAMNIKARSKI MUZEJ PRAZNUJE 10 LET VIRTUALNO: DOMŽALSKI SLAMNIK, KAJ MI POMENI? Ob 12. uri / spletna premiera kratkega filma ob 10-letnici Slamnikarskega muzeja na spletni strani KD Franca Bernika Knjižnica Domžale 19.00 | PRIPOVEDKA O PTIČU VÉDOMCU Pripovedovalski večer za odrasle z Ireno Cerar / pripovedovalka ljudskih zgodb / avtorica priljubljenih vodnikov / org.: Irena Cerar, Knjižnica Domžale. Češminov park 16.00 | SPOZNAJMO SE, PRAZNUJMO SKUPAJ Praznovanje 70-letnice občine Domžale. 20. april, sreda E-vsebina | IGRAČARIJE Glej opis pod 5. april. Knjižnica Domžale E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 5. april. 19. april, torek 19.30 | TEKMECA Komedija / režija: Gastón Duprat, Mariano Cohn / igrajo: Penélope Cruz, Antonio Banderas, Oscar Martínez, José Luis Gómez, Manolo Solo / 2021, Argentina, Španija / distribucija: Karantanija / 114' / Penélope Cruz in Antonio Banderas zbijata šale na lastni račun v jedki satiri o čudaških, nečimrnih bitjih, ki naseljujejo svet visoke – in ne tako visoke – umetnosti. Animiran film: Ježek Sonic 2 Mestni kino Domžale, 9. aprila V ŽIVO: VODENI OGLEDI PO MUZEJU Od 10. do 12. ure / od 17. do 19. ure / / vstop prost / vsak obiskovalec prejme spominsko darilo. Iščemo NAJINSTA fotko! 3 NAJINSTA FOTKE s slamnikarskimi rekviziti bodo nagrajene! Več na www.kd-domzale.si 14. april, četrtek Mestni kino Domžale 20.00 | FRANCE Glej opis pod 4. april. Knjižnica Domžale. E-vsebina | Z NAŠIH POLIC Glej opis pod 6. april. 19.00 | RADO PEZDIR: VZPOREDNI MEHANIZMI GLOBOKE DRŽAVE Predstavitev knjige / pogovor z avtorjem / gostje: Rado Gladek, mag. Julija Herle, mag. Tomaž Deželak / org.: mag. Tomaž Deželak, podžupan občine Domžale Sedež Obrtne zbornice Domžale 18.00 | PODJETNIŠKI KNJIŽNI KLUB Uvodno srečanje / vabljeni vsi, ki vam je blizu branje, imate željo po podjetništvu ali pa vas zanimajo zgodbe uspešnih posameznikov in osebna rast / srečanja bodo potekala enkrat mesečno / org.: Obrtna zbornica Domžale, Knjižnica Domžale. 13. april, sreda KD Franca Bernika 20.00 | SERVUS WIEN (Ojla Dunaj, Alo Beć) Za IZVEN Koncert klasične glasbe / sodelujoci: Irena Grafenauer, Aco Biščević, Tilen Artač, Klemen Leben, Janez Krevel, Mate Bekavac / program: Šostakovič, Chopin, Schubert, Kreisler, Korngold, Doppler, Brahms, G. Kreisler, Schrammel, Breinschmidt / Aprila nadaljujemo z dunajsko tematiko, vendar v nekoliko drugačni podobi – na klasiko se bo navezovala salonska glasba, ki je tesno povezana z Dunajem, na nekoliko satiričen način pa bomo poskusili predstaviti tudi mentaliteto Dunajčanov. Literarna kavarna: Nataša Konc Lorenzutti Knjižnica Domžale, 7. aprila 17.30 | MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE Mestni kino Domžale 15.00 | JEŽEK SONIC 2 Glej opis pod 9. april. 27. april, sreda Mestni kino Domžale 19.00 | STRELI V BAZOVICI + PARTIZANSKI FILM E-vsebina | IGRAČARIJE Glej opis pod 5. april. E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 5. april. Knjižnica Domžale 17.30–19.00 | UNIVERZALNO ZNANJE DUHOVNOSTI Glej opis pod 12. april. 26. april, torek 20.00 | TEKMECA Glej opis pod 18. april. Mestni kino Domžale 18.00 | ATLAS PTIC Glej opis pod 8. april. 19.00 | FKVK MAVRICA RADOMLJE: KORUZO SMO PEKLI Odprtje razstave / filmski večer / filmi Video sekcije / predstavitev članov Video sekcije v intervjuju: Karol Steiner in Toni Müller / razstava fotografij mladih udeležencev s foto delavnice na Hudem 2021 / org.: FKVK Mavrica Radomlje, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE Glej opis pod 4. april. 25. april, ponedeljek KD Franca Bernika Domžale 20.00 | ZVEN USODE Letni koncert klasične glasbe / nastopa: Simfonični orkester Domžale - Kamnik / dirigent: Slaven Kulenović / na sporedu: L. van Beethoven, F. Schubert, T. Habe, R. Wagner / vstopnina 12 €; 10 € za upokojence, študente in dijake; otroci do vključno 12. leta prejmejo vstopnico brezplačno / spored bo v znamenju glasbe Ludwiga van Beethovna, program bosta popestrila lirični Entr'acte iz scenske glasbe k igri Rosamunda, kneginja Cipra Franza Schuberta in krstna izvedba novega dela Tomaža Habeta, glasbeni večer pa bo zaokrožila radoživa uvertura k operi Rienzi Richarda Wagnerja. 24. april, nedelja Film: Severnjak Mestni kino Domžale, 16. aprila Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ april številka 3 | marec 2022 | letnik lxii koledar dogodkov Češminov park 10.00 | VODENI OGLED PO PRAVLJIČNEM ŠUMBERKU Vodeni ogled z jamarji po pravljično-doživljajski poti. 9. april, sobota Blunout 20.00–23.00 | DITKA Ditkina glasbena zgodba je zanimiva kombinacija uglasbene poezije in njenih avtorskih besedil v angleškem jeziku / glasbo ustvarja skupaj s svojim očetom Gorazdom Čepinom, vsestranskim glasbenikom, ki je tudi član njene glasbene zasedbe in avtor vseh aranžmajev njenih pesmi. 20.00 | ATLAS PTIC + Olmo Omerzu in Rok Biček Kriminalna drama / režija: Olmo Omerzu / igrajo: Miroslav Donutil, Alena Mihulová, Martin Pechlát, Eliška Křenková / 2021, Češka, Slovaška, Slovenija / distribucija: Demiurg / 93' / na Češkem živeči slovenski režiser Olmo Omerzu (Družinski film, Zimske muhe) z nežno ironijo pripoveduje zgodbo o uspešnem podjetniku, ki postopno izgublja nadzor nad lastnim življenjem. Premiera v glavnem tekmovalnem programu festivala v Karlovih Varih. Mestni kino Domžale 18.00 | PRVI SNEG Bobri na potepu / brezplačne vstopnice / DELAVNICA VR OČAL / ZA DRUŽINE Mladinski film / režija: Hamy Ramezan / 2020, Finska / distribucija: Demiurg / 82' / podnapisi, 11+ / Prvi šolski dnevi, pustolovščine z najboljšim prijateljem, druženja s sosedi, zeleni finski gozdovi in kako osvojiti dekle – vse to sestavlja vsakdan Ramina, medtem ko z družino čaka na odobritev azila. 8. april, petek KD Franca Bernika 20.00 | ŽIGA ČAMERNIK: GOSPOD PREDSEDNIK Za IZVEN Politična satira alias brutalna monokomedija / acting coach: Janez Vajevec / avtor in igralec: Žiga Čamernik / 60' / Več kot le običajna avtoriteta – je novodobni mesija in subjekt, za katerega se predpostavlja, da ve. Prepričajte se sami – on je Gospod Predsednik. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Pravljica / za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan. 19.00 | NATAŠA KONC LORENZUTTI Literarna kavarna / pogovor vodi: Tadeja Rode Teran / dogodek je del programa Bralnice pod slamnikom / sofinancirata: Javna agencija za knjigo RS in Občina Domžale / org.: Založba MIŠ, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 17.00 | LILA, MIŠKA S KNJIŽNE POLICE Pravljična urica / za otroke od 4. leta / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale. 7. april, četrtek 20.00 | MORBIUS Glej opis pod 2. april. Mestni kino Domžale 18.00 | VOJVODA Komedija / The Duke / režija: Roger Michell / igrajo: Jim Broadbent, Helen Mirren, Fionn Whitehead, Anna Maxwell Martin, Matthew Goode / 2020, Velika Britanija / distribucija: Fivia / 96' / po resnični zgodbi posneta komedija o hudomušnem Angležu, sodobnem Robinu Hoodu, ki je ukradel Goyo iz Narodne galerije / zadnji film nedavno preminulega Rogerja Michella (Notting Hill) z Jimom Broadbentom in Helen Mirren v glavnih vlogah. E-vsebina | IGRAČARIJE Glej opis pod 5. april. E-vsebina | ZVEN BESED Glej opis pod 5. april. 17.30–19.00 | UNIVERZALNO ZNANJE DUHOVNOSTI Univerzalno znanje duhovnosti in prebujanje posameznika / predavanje / delavnica / prijave: denis.boljka@hotmail.com / org.: Denis Boljka. Knjižnica Domžale 9.00 | UČNA URA RAZPADANJA Predstavitev ob projekciji: Maša Jazbec / knjiga Zatipk in Flek / znanstvena delavnica pod vodstvom: Sebastjan Kovač in Klara Jurečič, Znanstvena redakcija Radia Študent / produkcija: Zavod Divja misel / dogodek je nastal v okviru Otroškega programa Vodnikove domačije, v sodelovanju z založbo Miš, Knjižnico Domžale in festivalom Bralnice pod slamnikom / org.: Založba MIŠ, Knjižnica Domžale. 12. april, torek 20.15 | ATLAS PTIC Glej opis pod 8. april. Mestni kino Domžale 16.00 | GOSPOD BACHMANN IN NJEGOV RAZRED Dokumentarni film / Herr Bachmann und seine Klasse / režija: Maria Speth / 2021, Nemčija / distribucija: Demiurg / 217' / intimen dokumentarec o močni vezi med nekonvencionalnim osnovnošolskim učiteljem in njegovimi najstniškimi učenci. Zabaven, ganljiv in navdihujoč poklon umetnosti poučevanja in učenja. Dobitnik srebrnega medveda in nagrade občinstva na Berlinalu. E-vsebina | DOMOZNANSTVO Domoznanska zbirka je najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice, saj skrbi, da se ustvarjalnost ohranja iz roda v rod in je dostopna najširši javnosti / naj spomini ne zbledijo / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 19.00 – spletni pogovor v živo | POMENKOVANJA S PIŽAMO Pomenkovanja s Pižamo / v živo – FB Knjižnice Domžale / org.: Boštjan Gorenc - Pižama, Knjižnica Domžale. 11. april, ponedeljek 17.00 | JEŽEK SONIC 2 Glej opis pod 9. april. Mestni kino Domžale 15.00 | TUDI MIŠI GREDO V NEBESA Glej opis pod 3. april. 18. april, ponedeljek 20.15 | SEVERNJAK Glej opis pod 16. april. 17.30 | MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI Glej opis pod 14. april. Mestni kino Domžale 15.30 | JAZ RDEČA PANDA Glej opis pod 3. april. 17. april, nedelja 20.15 | SEVERNJAK Akcijski zgodovinski film / The Northman / režija: Robert Eggers / 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 140' / epski triler režiserja Roberta Eggersa (Svetilnik) o vikinškem princu, ki išče pravico za svojega umorjenega očeta. 17.30 | MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI Glej opis pod 14. april. Mestni kino Domžale 15.00 | JEŽEK SONIC 2 Glej opis pod 9. april. BLUNOUT 20.00–23.00 | VLATKO STEFANOVSKI & GORAN BOJČEVSKI – UNLIMITED Nastopajo: Vlatko Stefanovski – kitara, Goran Bojčevski – pihala, Jan Sever – klaviature, Jaka Krušič – bas, Žiga Kožar – bobni. KD Franca Bernika 10.00 | KO ODPREM OČI Sobotna otroška matineja / za IZVEN Lutkovno gledališče Pupilla / režija in likovna zasnova: Sabina Šinko / igrata: Petra Kavaš, Natalija Tumpej / 30' / primerno za starost: 1+ / Gledališka predstava za (naj)najmlajše. Na mehkem, tolpem in priročnem prizorišču se prepletajo majhni in preprosti vizualni, glasbeni, gibalni in intimni trenutki, ki so majhen delček velikega, pisanega mozaika, imenovanega ŽIVLJENJE. 16. april, sobota E-vsebina | NA VALOVIH BESED Glej opis pod 1. april. 17.00 | JEŽEK SONIC 2 Glej opis pod 9. april. 19.30 | MORBIUS Glej opis pod 2. april. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA - izposoja Glej opis pod 1. april. Blunout 20.00–23.00 | AVTOMOBILI Primorska skupina Avtomobili letos praznuje 39 let delovanja in je gotovo ena najstarejših rockovskih skupin / zasedba: Marko Vuksanovič – vokal; Mirko Vuksanovič – klaviature, vokal; Boštjan Andrejc Bushy – kitara, vokal; David Morgan – bobni; David Šuligoj – bas kitara. KD Franca Bernika 18.00 in 20.00 | DUNCAN MACMILLAN: VSE SIJAJNE STVARI Za IZVEN Monopsihodrama s primesjo stand-up komedije / Every Brilliant Thing / SNG Drama Ljubljana / režija: Nataša Barbara Gračner / igra: Uroš Fürst / 65' / če hočeš danes preživeti, si moraš znati predstavljati, da bo jutri boljše, kot je bilo včeraj. 15. april, petek Mestni kino Domžale 15.00 | TUDI MIŠI GREDO V NEBESA Glej opis pod 3. april. 10. april, nedelja Knjižnica Domžale 8.00–13.00 | SOUSTVARJAJMO SKUPNOST Dan za spremembe / izmenjevalnica knjig / knjigobežnica / 'knjiga za knjigo' / preddverje Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. E-vsebina | (IZ)BR@NO Ožji izbor prebranega in pregledanega gradiva zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bolj približamo in priporočimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. 17.00 | BRALNE TAČKE – beremo kužku Za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Društvo Ambasadorji nasmeha, Krajevna knjižnica Ihan. Glej opis pod 1. april. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Glej opis pod 1. april. E-vsebina | (IZ)BR@NO Glej opis pod 8. april. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | BRALNE TAČKE – beremo kužku Individualno / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Društvo Ambasadorji nasmeha, Krajevna knjižnica Ihan. 20.00 | SEVENTEEN POWER OF LOVE: THE MOVIE Koncertni film / Seventeen Power Of Love : The Movie / režija: OH Yoon-Dong / 2022, Južna Koreja / distribucija: Trafalgar Releasing / 115' / globalni kolektiv SEVENTEEN, s katerim se na novo piše zgodovina K-popa, predstavlja svoj prvi film. 17.30 | MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI Glej opis pod 14. april. Mestni kino Domžale 10.00 | TUDI MIŠI GREDO V NEBESA Glej opis pod 3. april. Kulturni dom Groblje 10.00 | 3. OTROŠKI FESTIVAL PLEŠI PLEŠI ČRNI KOS Vstop prost, vljudno vabljeni / srečanje otrok in seniorjev. 23. april, sobota 20.00 | MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI Glej opis pod 14. april. Mestni kino Domžale 17.00 | PREMIERA Z EKIPO FILMA VESOLJE MED NAMI Mladinski film / režija: Rahela Jagrič Pirc / scenarij: Rahela Jagrič Pirc, Darja Medič / igrajo: Kolja Chilima Budišin, Ivo Barišič, Manca Dorrer, Irena Mihelič, Alenka Kraigher, Aljaž Jovanovič, Aliash Tepina, Matic Jamar, Neja Cušin, Jakob Cilenšek, Liam Cimperman / 2022, Slovenija / distribucija: Con film / 100' / v slovenščini, 10+ / zapuščen observatorij združi slepega astronoma Hermana in najstnika Tobija, ki je z mamo poleti pripotoval v Slovenijo. Kulturni dom Groblje 19.00 | PETNAJSTA OBLETNICA FOLKLORNE SKUPINE GROBLJE Vstop prost, vstopnice niso v prodaji / večer folklore in ljudskega petja / podelitev Maroltovih priznanj / podelitev društvenega priznanja. 20.00 | SEVERNJAK Glej opis pod 16. april. 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Glej opis pod 1. april. iz urada župana koledar dogodkov Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v maju 2022 pošljite do 18. aprila na naslov: koledar@kd-domzale.si. Zbrala in uredila: Maša Rener Fotografije: promocijsko gradivo. Koledar dogodkov 20.00 | MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI Glej opis pod 14. april. 18.00 | VESOLJE MED NAMI Glej opis pod 22. april. 16.00 | BARABE Glej opis pod 28. april. Mestni kino Domžale 10.00 | JEŽEK SONIC 2 + DELAVNICA Glej opis pod 9. april. 30. april, sobota 20.15 | DOWNTON ABBEY: NOVA DOBA Romantična drama / Downton Abbey: A New era / režija: Simon Curtis / igrajo: Hugh Bonneville, Michelle Dockery, Maggie Smith, Dominic West, Kevin Doyle, Joanne Froggatt / 2022, Velika Britanija / distribucija: Karantanija / 124' / na velika platna se vrača zgodba premožne družine Crawley in njihovih služabnikov na posestvu na angleškem podeželju v začetku 20. stoletja. 17.30 | MAGIČNE ŽIVALI: DUMBLEDORJEVE SKRIVNOSTI Glej opis pod 14. april. Mestni kino Domžale 10.00 | JAZ RDEČA PANDA + DELAVNICA Glej opis pod 3. april. E-vsebina | NA VALOVIH BESED Glej opis pod 1. april. 29. april, petek 18.00 | VESOLJE MED NAMI Glej opis pod 22. april. Knjižnica Domžale 17.00 | PRIJATELJI NARAVE Odprtje razstave / likovna dela otrok iz rejniških družin / tema: Prijatelji narave / org.: Rotary klub Domžale, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale E-vsebina | E-PRAVLJICA Pravljična urica / zabavne in iskrene prigode pravljičnih junakov / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. 28. april, četrtek 20.15 | NOTRE DAME V PLAMENIH Drama / Notre-Dame Brule / režija: Jean-Jacques Annaud / igrajo: Samuel Labarthe, Jeremie Laheurte, Eloide Navarre / 2022, Francija / distribucija: Blitz / 110' / Notre Dame v plamenih poustvarja dogajanje med uničujočim požarom 15. aprila 2019, ko je veličastna pariška katedrala utrpela največji požar v zgodovini stavbe. SKRIVNOSTI Glej opis pod 14. april. Mestni kino Domžale 10.00 | BARABE + DELAVNICA Družinski animirani film / The Bad Guys / režija: Pierre Perifel / 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 100' / sinhronizirano, 7+ / kriminalna ekipa živalskih izobčencev poskuša izvesti najzahtevnejšo prevaro doslej – postati vzorni državljani. 22. april, petek 20.15 | TEKMECA Glej opis pod 18. april. Mestni kino Domžale 16.00 | GOSPOD BACHMANN IN NJEGOV RAZRED Glej opis pod 11. april. BLUNOUT 20.00–23.00 | MOONLIGHT SKY, FUSION JAZZ BAND 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Glej opis pod 7. april. knjižnico v novem domu / gostje: mag. Nataša Zalokar, Toni Dragar, Rado Gladek, mag. Julija Herle, mag. Tomaž Deželak, Feliks Lampret / org.: mag. Tomaž Deželak, podžupan občine Domžale, Knjižnica Domžale. slamnik@kd- dom zale. si 20.00 | FRANCE Drama / France / režija: Bruno Dumont / 2021, Francija, Italija, Nemčija, Belgija / distribucija: Fivia / 133' / zgodba o zvezdniški novinarki 24-urnega informativnega kanala ter o svetu, ki ga je vrgla s tečajev 'vzporedna resničnost' medijev in družabnih omrežij / film z Léo Seydoux v naslovni vlogi. Mestni kino Domžale 18.00 | STENA – VZPON DO ZLATA Za zamudnike Športno dokumentarni film / režiser: Nick Hardie / film v obdobju dveh let spremlja štiri vrhunske plezalke: Janjo Garnbret, Shauno Coxsey, Brooke Raboutou in Miho Nonaka, ki se v kvalifikacijah za olimpijske igre borijo, da bi si prislužile svoje mesto v Tokiu, nato pa se soočijo z naporno sezono tekmovanj in treningov, sredi katere se zaradi pandemije covida-19 vse ustavi, olimpijske igre pa so prestavljene / medtem ko se mlade plezalke na poti v Tokio soočajo s svojimi duševnimi in fizičnimi demoni, film razkrije osupljiv in navdihujoč vpogled v to, kaj je treba žrtvovati za to, da si vrhunski plezalec, olimpijec in navsezadnje, kaj pomeni biti človek. Knjižnica Domžale E-vsebina | VARUJ ZDRAVJE Dan za zdravje, šport in rekreacijo / spletna telovadnica / vsebine, ki pomagajo varovati zdravje in doseči bolj zdrav življenjski slog / vadba v sodelovanju z Vzajemno, d. v. z. / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Vzajemna, d. v. z., Knjižnica Domžale. 4. april, ponedeljek 19.00 | IZGUBLJENO MESTO Akcijska komedija / The Lost City of D / režija: Adam Nee, Aaron Nee / igrajo: Sandra Bullock, Channing Tatum, Daniel Radcliffe, Da'Vine Joy Randolph, Brad Pitt, Patti Harrison/ 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 92' / briljantna, a osamljena pisateljica romantično-pustolovskih romanov se mora odpraviti na pustolovščino po džungli, kjer bo prvič na lastni koži doživela svoje lastne zgodbe. 17.00 | JAZ, RDEČA PANDA Družinski animirani film / Turning Red / režija: Domee Shi / 2021, ZDA / distribucija: Blitz / 90' / sinhronizirano, 7+ / samozavestna, a rahlo nerodna 13-letna najstnica Mei Lee se vsakič, ko se razburi, spremeni v rdečo pando. Mestni kino Domžale 15.00 | TUDI MIŠI GREDO V NEBESA Družinski animirani film / Myši patří do nebe / režija: Denisa Grimmová, Jan Bubeníček / slovenski glasovi: Maja Kunšič, Gašper Jarni, Primož Pirnat, Blaž Šef, Matej Puc, Vesna Pernarčič, Gašper Malnar, Asja Kahrimanovič-Babnik / 2021, Češka, Slovaška, Poljska, Francija / distribucija: Društvo 2 koluta / 87' / sinhronizirano, 6+ / razburljivo popotovanje miške in lisjaka je izjemna animirana pripoved o upanju, ljubezni in pogumu premagati na videz še tako nepremagljive stvari. 3. april, nedelja Blunout 20.00–23.00 | FLIRRT Glej opis pod 1. april. Mestni kino Domžale 20.00 | MORBIUS Akcijska domišljijska drama / Morbius / režija: Daniel Espinosa / igrajo: Jared Leto, Adria Arjona, Jared Harris, J. K. Simmons, Matt Smith, Michael Keaton, Tyrese Gibson / 2020, ZDA / distribucija: Con film / 104' / akcijska grozljivka o znanstveniku Michaelu Morbiusu, dobitniku Nobelove nagrade, ki se ob iskanju zdravila za svojo redko krvno bolezen po naključju spremeni v vampirja. Tržni prostor Domžale 10.00 | KUHNA NA PLAC Kulinarično družabni dogodek na domžalskem tržnem prostoru. letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 21 22 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si Obisk mladinskih centrov v Estoniji Ekipa Centra za mlade Domžale, Občine Domžale in Mladinskega sveta Domžale se je v začetku marca udeležila študijskega obiska mladinskih centrov v Estoniji. Mladinsko delo in mladinski centri so v Estoniji dobro prepoznani in imajo v primerjavi s Slovenijo tudi daljšo tradicijo. K prepoznavnosti zagotovo prispeva teden mladinskega dela (Youth Work Week), v okviru katerega poteka promocija mladinskega dela po vsej Estoniji. K večji prepoznavnosti prispeva tudi veliko število mladinskih centrov, ki jih je več kot 300 v 1,3-milijonski Estoniji. Tudi v manjših krajih centri delujejo na več lokacijah, tako da so res dostopni vsem mladim. Najaktualnejše teme in področja mladinskega dela v Estoniji so duševno zdravje, digitalizacija in robotika, podnebne spremembe in trajnost ter učenje upravljanja s financami. Največji izziv, s katerim se soočajo v mladinskem delu v Estoniji, je poiskati in obdržati ustrezen kader. V nekaterih, predvsem bolj ruralnih občinah so namreč plače mladinskih delavcev razmeroma nizke, izziv pa predstavlja tudi oddaljenost in velike razdalje. Izziv predstavljajo tudi nove navade preživljanja prostega časa za stenami svojega doma, ki jih je prineslo obdobje epidemije, aktualni dogodki pa prinašajo nove občutke tesnobe in strahu. V sicer mirni deželi so aktivnosti v mladinskih centrih res pestre. Vsi mladinski centri delujejo po principu odprtega mladinskega dela (Open Youth Work), ki daje mladim prostor in možnosti za nestrukturirano preživljanje prostega časa, neformalno druženje, razvijanje svojih lastnih idej in podporo pri njihovi izvedbi. Hkra- ti mladinski centri v Estoniji ponujajo raznolik program aktivnosti in hobi skupin, v okviru katerih se mladi posvečajo plesnim, gledališkim dejavno- različne delavnice in aktivnosti za razvoj socialnih spretnosti, podporo duševnemu zdravju, participaciji mladih ter razvoju kritične medijske pismenosti. Večina mladinskih centrov med poletnimi počitnicami organizira zaposlitveni tabor, v okviru katerega mladi opravljajo poletno delo v eni izmed organizacij ali podjetij v lokalnem okolju in tako preizkusijo različne poklice. To jim omogoča lažjo odločitev za poklicno pot ali nadaljnje izobraževanje. Na ravni občin se podeljujejo sredstva, ki mladim omogočajo finančno podporo pri izvedbi njihovih idej, s katerimi prispevajo k razvoju in povezanosti skupnosti ali krepitvi in razvoju svojih kompetenc. Mnogo estonskih mladinskih centrov je zasnovanih kot hiša, v kateri je mladim na voljo tudi kuhinja. V kuhinji si tako lahko sami pripravijo prigrizek ali kosilo, potekajo pa tudi kuharske delavnice. Posamezne sobe so namenjene aktivnostim za različne starostne skupine, kot so soba za gledališče/ples/jogo, namizne igre, video/foto aktivnosti, učenje in sproščanje, ustvarjanje. Vsak mladinski center ima glede na specifike lokalnega okolja, potreb mladih, prostora in idej vodij mladinskih centrov svoj fokus in značaj. V opuščenih tovarniških halah so tako nastali skate parki, prostori za vadbo in ustvarjanje glasbe, v tradicionalstim, ustvarjanju in DIY aktivnostim, nih podeželskih hišah potekajo de3D-modeliranju, robotiki, športnim lavnice na starih statvah in ustvarjaaktivnostim, debatam o filmih, foto- nje iz različnih materialov, ponekod grafiji in še mnogo več. Potekajo tudi pa večina aktivnosti poteka zunaj. Punčke iz cunj – dobrodelnost nas osrečuje V Vrtcu Domžale smo vključeni v Unicefov projekt Punčka iz cunj. vrtec domžale Temeljni namen Unicefovega projekta Punčka iz cunj je zbiranje sredstev za program cepljenja otrok v državah v razvoju proti šestim nalezljivim otroškim boleznim: otroški paralizi, oslovskemu kašlju, davici, ošpicam, tuberkulozi in tetanusu. V naši enoti smo izdelali sedem igrač. Tri smo sešili v vrtcu, štiri pa so posvojitelji naredili doma in jih prinesli v vrtec, da so jih lahko pred posvojitvijo spoznali vsi otroci. Kdo je posvojitelj? To je tisti, ki z donacijo v višini 20 evrov, ki jo nakaže organizaciji Unicef, posvoji punčko. Posvojitelj tako punčki zagotovi nov dom, otroku v državah v razvoju pa priložnost za zdravo življenje. V enoti Cicidom v tem projektu sodelujejo tri skupine. V svoji skupini sem otrokom najprej prebrala zgodbo o šivilji Tinki, ki otrokom približa zavedanje, kako z majhno dobroto in brez velikega odrekanja, lahko naredimo zelo dobra dela. Pri punčki, ki smo jo izdelali v naši skupini, so bili otroci ves čas prisotni, opazovali so postopek izdelave in pri delu po svojih močeh in zmožnostih sodelovali. Punčko smo tako ukrojili, sešili in napolnili s polnilom. S pomočjo tabel so otroci punčki izbrali dolžino in barvo las, barvo oči in ime, za katerega smo predhodno izbrali nekaj predlogov, med katerimi so se otroci pozneje odločali. Tako smo dobili Sofijo, ki jo je bilo treba obleči, zato je sledil postopek izdelave obleke. Otroci so izbrali med več vzorci blaga in so- Punčke skupine Mišk delovali pri odločanju, kako naj bi bila obleka Sofije ukrojena in kako naj bi na koncu izgledala. Ko smo punčko tako oblekli, smo ji spletli še dve lični kiti in ji v lase pritrdili trak zlate barve. Ko je bila končana, smo jo fotografirali in ji izdelali še osebno izkaznico. Sofija je postala tako članica naše skupine. Spremljala nas pri vseh dejavnostih, odšla je z nami na sprehod, v aprilu pa nas bo pospremila na obisku živalskega vrta. V februarju so se v naši skupini Sofiji pridružile še štiri punčke, ki pa so jih, v sodelovanju z našo skupino, izdelali posvojitelji sami. To so: Pia Lina, Mia, Elza in Ana. Torej je z nami v igralnici bivalo kar pet punčk Unicefovega projekta Punčka iz cunj. Ko so bile punčke tako zbrane, so se začele priprave na razstavo. Otroci so si izbrali eno od njih in v tehniki suhe barvice izbrano punčko kar se da dobro upodobiti. Nastale so lepe risbice, polne drob- nih, otrokom pomembnih detajlov. Vsak otrok je podal svojo izjavo, kaj želi izbrani punčki pri njenem bivanju pri posvojiteljih. Izražene želje so bile prisrčne, otroško iskrive in zelo dobronamerne. Vse to smo pozneje vključili na razstavo. Pri razstavi so sodelovale vse tri skupine, ki sodelujejo v projektu. Otroci najmlajše sodelujoče skupine so poleg punčke med drugim za razstavo pripravili plakat, kjer so upodobili svojo punčko in ji dodali vsak svoj odtis dlani. Najstarejši otroci so si iz odpadnega materiala izdelali še vsak svojo punčko in z njo ‘potovali v vesolje’. Povsod pa je bila punčka, pred razstavo, vključena v različne dejavnosti, ki so potekale v skupini. V tednu od 21. do 27. februarja 2022 je bila razstava na ogled v telovadnici enote Cicidom. Ogledali so si jo vsekakor najprej naši otroci. Bili so navdušeni, ko so videli vsa svoja dela tako lepo pripravljena za ogled. Zavedanje, da s tem pomagajo otrokom, ki nimajo tako dobrih življenjskih pogojev kot oni, pa jih je naredilo prav ponosne, saj je dobrodelnost nekaj zelo lepega. Razstavo so si z zanimanjem pogledali tudi mnogi starši naših otrok in tudi nekateri zunanji povabljeni obiskovalci. Po zaključeni razstavi so štiri punčke že odšle k svojim posvojiteljem, v vsaki skupini pa nas bo po ena punčka spremljala pri dejavnostih vse do konca šolskega leta. Francka Kunavar vzgojiteljica vrtca Domžale V tej majhni, mirni severni državi, s široko ravno pokrajino, polno brezovih in borovih gozdov, smo videli veliko raznolikost in živahnost mladinskih centrov, s toplo atmosfero, ustvarjalnim pridihom in zanimivimi aktivnostmi, ki podpirajo mlade pri tem, da postanejo aktivni soustvarjalci svojega življenja. Dobili smo veliko idej, kakšne aktivnosti lahko prenesemo v Center za mlade Domžale in jih ustrezno prilagodimo. S svojo odprto strukturo mladinski centri ponujajo ustvarjalni prostor za varno odraščanje, v katerem mladi sodelujejo kot aktivni in enakovredni partnerji. Študijski obisk je potekal v okviru projekta mobilnosti mladinskih delavcev, podprtega s strani programa Erasmus+. Študijski obisk je drugi v seriji študijskih obiskov mladinskih centrov na Švedskem, v Estoniji, na Finskem in Islandiji. Obiskali smo naslednje mladinske centre: • Viimsi: https://viimsinoortekeskus.ee/viimsi/ • Maarjamaa: https://www.facebook.com/MarjamaaNoortekeskus/ • Sauga Must Maja: https://www. facebook.com/SaugaANK • Viljandi Avatud Noortetuba: https://www.facebook.com/ViljandiANT/ • Vastseliina: https://vastseliinanoortekeskus.ee/ • Rouge: https://rntk.ee/ • Tartu: https://tntk.tartu.ee/en/ • Poltsamaa: https://www.noortekas.ee/noortekeskus/ Pustovanje na OŠ Preserje pri Radomljah Tradicionalno praznovanje pustnega torka je bilo letos takoj po počitnicah, 1. marca 2022, in sicer za celotno 1. triado, to je za približno 300 učencev in učenk od 1. do 3. razreda. oš preserje pri radomljah Program je bil seveda prilagojen, glede na našo novo realnost korona časov. Tokrat je šlo za pustovanje v mehurčkih: vsak razred je pustoval v svoji učilnici, kjer so že pred počitnicami začeli ustvarjati pustne maske iz odpadnih materialov, se učili pustne plese in/ali ponavljali pustne pesmice. Potem je bil čas za mojo malenkost, ki je potovala od mehurčka do mehurčka s kratkim programom in pustnim kvizom, vsak razred pa je zame pripravil kratek nastop: pokazali so, kaj so ustvarili oziroma kaj so se novega naučili zapeti in zaplesati. Maškare so bile spet izredno izvirne, nekatere strašne, večinoma smešne, vse pa nasmejane do ušes. Nekaj odzivov otrok: »Učiteljica, zapojte nam še enkrat tisto pesem o meduzi!« »Ali lahko dobim najtežje vprašanje v pustnem kvizu?« »Uganete, kaj jaz predstavljam?« Na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki so tako ali drugače pomagali pri izvedbi pustovanja: ravnateljici Ani Nuši Kern, staršem za maske in kostume, razredničarkam in razrednikom za dobro voljo in zagretost ter vsem učencem in učenkam za navdušenje in razigranost. Hvala vsem! Za nami je najbolj zabaven torek v vsem letu. Upam, da nam naslednje leto spet uspe organizirati pustno povorko. Ostanite norčavi! Simona Jeran, vodja pustovanja na OŠ Preserje pri Radomljah letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 23 starejši slamnik@kd- dom zale. si V CENTRU ZA MLADE APRILA DOGAJA VADBA ZA MLADE JOGA IN PILATES Tudi v aprilu vabljeni na spletno vadbo joge (ob četrtkih ob 18:30) in pilatesa (ob torkih ob 17:30 in četrtkih ob 8:00). Če se želite sprostiti ter umiriti, raztegniti ter okrepiti mišice in ozavestiti svoje telo, vabljeni k vadbi! Jogo vodi Špela Kren, učiteljica joge. Pilates vodi Maja Kržišnik, vaditeljica pilatesa in vodenih vadb. Vadba je namenjena mladim med 15. in 30. letom. Cena: 10 €/mesec za 4 srečanja. Vadbe lahko obiskujete 1x ali 2x tedensko. USTVARJALNE DELAVNICE Vsi otroci, ki radi ustvarjajo, in se v dobri družbi igrajo z različnimi materiali in tehnikami, so vabljeni na CZMjeve ustvarjalne delavnice za otroke od 7 do 12 let. Cena: 1,50 € / srečanje. SKUPINA 7-12 LET CETRTKI, 16:00-17:00 Vodi: Urška Grošelj, akademska restavratorka LIKOVNO-LITERARNI NATECAJ SEM BOM BIL SEM MLAD Center za mlade Domžale organizira vseslovenski likovno literarni natečaj z naslovom ”Sem, bom, bil sem mlad”. Dela naj izražajo izkušnjo mladosti oz. pogled nanjo v preteklosti ali prihodnosti. Vabljeni vsi, ki radi ustvarjate, da nam pošljete svoj izdelek na temo mladosti. Rok za prijavo je 3. maj 2022! PREDAVANJA ZA STARŠE 4. aprila 2022 ob 18. uri bo potekalo tretje predavanje v seriji predavanj za starše »Vseeno mi je« - (post-covidno) obdobje čustvenih stisk pri otrocih in mladostnikih o izzivih, ki jih prinaša digitalno odraščanje. Izvajalka predavanja je Špela Reš, psihologinja in transakcijska psihoterapevtka. SVETOVALNICA ZA MLADE Se počutiš nelagodno zaradi trenutnih razmer? Potrebuješ pogovor? V CZM ti je na voljo brezplačna svetovalnica. Javiš se nam lahko na mail info@czm-domzale.si ali telefonsko številko 040 255 568. Rezervacija termina je obvezna. FOTO DELAVNICE ZA OTROKE IN MLADE Poleg foto delavnic za otroke (10-16 let) odpiramo tudi fotografsko skupino za mlade (od 17 do 30 let)! Delavnice za otroke potekajo ob torkih, 17:00-18:00 za starejšo skupino pa od 18:15 do 19:45 (4 srečanja z začetkom 19. aprila 2022). Cena: 1,5 €/delavnico. Vodi: Daša Kankaraš, fotografinja MEDGENERACIJSKA PEKOVSKA DELAVNICA V torek, 12. aprila ob 17. uri vabljeni na pekovsko delavnico pred Veliko nočjo! Naučili se bomo, kako iz kvašenega testa izdelati pletenice, ptičke, gnezda in še kaj. Delavnico bo vodil pekovski mojster Pavel Kancilja. Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami! DELAVNICA O MEDNARODNIH PRILOŽNOSTIH ZA MLADE Te zanima, kakšne priložnosti obstajajo za prostovoljstvo, delovne tabore, mladinske izmenjave v tujini v državah Evropske unije? Delavnica bo potekala 21. aprila 2022 v Centru za mlade Domžale od 16:00 do 18:00. ART THERAPY DELAVNICA “PERFECT SELFIE” Ustvarjanje je uporaben način pri raziskovanju čustev, razvoju samozavedanja, obvladovanju stresa, dvigu samozavesti in delu na socialnih veščinah. Na delavnici bomo ustvarili avtoportret, oz. selfie s pomočjo kolaž tehnike. Delavnica bo potekala v torek, 5. aprila 2022 od 17:00 do 18:30. Namenjena je mladim od 15 do 30 let. Delavnico vodi Maya Choghari. Vse najboljše, jubilantka Julijana Černivec Društvo podeželskih žena Domžale počasi, a zanesljivo koraka proti svojemu zlatemu jubileju. Čeprav je covid-19 tudi članicam tega društva preprečeval večje aktivnosti, niso pozabile na uresničevanje programa, predvsem pa na izmenjavo izkušenj in nasvetov, ki na naših domačijah vedno pridejo prav. Izboljšanje zdravstvene situacije je tudi zanje pomenilo priložnost za boljše delo, ki ga je za letošnje leto vodstvo društva načrtovalo na sestanku, ki mu bo sledil občni zbor, še prej pa so se članice na povabilo dolgoletne predsednice in sedanje podpredsednice Društva podeželskih žena Domžale, Julijane Černivec, zbrale na praznovanju njenega 80. rojstnega dne. Jubilantka Julijana Černivec je Društvu podeželskih žena Domžale dala poseben pečat, saj mu je zvesta prav vsa leta, hkrati pa ga je kot Vse najboljše, spoštovana jubilantka Julijana Černivec. predsednica vodila 35 let, v zadnjih mandatih pa ob predsednici Sergiji Jubilantka je bila rojena 9. mar- tijo. In če bi bilo treba, bi to storiŠuštar opravlja funkcijo podpredse- ca 1942 na kmetiji Dornik na Troja- la še enkrat, je trdno odločena. Žal dnice društva. V vseh teh letih se je nah, kjer dela ni nikoli zmanjkalo, ji je lani umrl mož, tako da na lepo izkazala kot dobra organizatorka, z kot ga ni, ko se je kot mlado dekle urejeni domačiji v Šinkovem Turnu, veliko srčnosti in pripravljenosti po- zaposlila v Induplati Jarše. Ob obu- kamor sta se preselila pred leti, zdaj magati, hkrati pa je znala in zmogla janju spominov na mladost nikoli živi sama, pa ne osamljena, Sin Toob zagnanem delu na veliki sodob- ne pozabi s posebnim sijem v očeh maž, ki z družino gospodari na kmeni kmetiji vedno najti čas za prijate- pripovedovati, kako se je včasih kar tiji v Jaršah, je namreč vsakodnevni ljevanje s članicami društva in do- s kolesom s Trojan vozila v službo gost, obiščejo pa jo tudi ostali člani bro delo v društvu. Odlikuje jo opti- v Jarše. Rada obuja spomine na sre- družin obeh otrok. Še vedno malce mizem, veselje in želja, da s članica- čanje z Alojzijem Černivcem, poro- ‘kmetuje’, skrbi za zdravje in si želi, mi društva ob pridnem delu na kme- ko in kmetovanje v Preserjah, od ko- da bi bile z dekleti iz Društva podetiji skupaj najdejo prijetne trenutke der sta kmetijo preselila v Jarše, kjer želskih žena Domžale še naprej istako ob izobraževanju in pridobiva- danes na sodobni kmetiji z družino krene in dobre prijateljice. nju novih spretnosti, kot ob sodelo- gospodari sin Tomaž z družino. V Sama pa ji ob čestitki ob visokem vanjih s šolami in sosednjimi dru- zakonu pa se jima je rodila tudi hči življenjskem jubileju voščim vse štvi podeželskih žena, srečanjih ob Marjana. Dela ni nikoli zmanjkalo. najboljše, predvsem veliko zdravja obiskih kmetij, zanimivostih in zna- Treba je bilo trdo garati, se spomi- in se skupaj z njo veselim skupnih menitostih doma in v tujini ter pred- nja jubilantka, ki ji nikoli v življenju srečanj. Vera Vojska stavitvah svojih domačih dobrot. ni bilo žal, da se je odločila za kme- Pestro marčno dogajanje v domu upokojencev Pestremu februarju je v Domu upokojencev Domžale sledil prav tako z dogajanji bogat marec. Zahvaljujoč pustu in pravcatemu karnevalskemu vzdušju, je bilo zabavno in norčavo po vsem domu. Mnogi stanovalci so se našemili v pustne maškare in skupaj z zaposlenimi veselo rajali in zaplesali, obenem pa so se posladkali tudi s krofi in okusnimi miškami. Še enkrat več se je pokazalo, da ne velja zaman rek Pust hrust, polnih krofov ust! KAHOOT KVIZ Vsak petek objavimo nov zanimiv kahoot kviz na različne teme, od vesolja, spoznavanja različnih držav, športov in še mnogo več. Izmed vseh sodelujočih bomo vsak teden izžrebali tudi enega srečnega nagrajenca. NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568. Delavnice in aktivnosti bodo izvedene v skladu z ukrepi vlade in NIJZ. VABLJENI V PLAC ZA MLADE OD PONEDELJKA DO PETKA, OD 8:00 DO 20:00 IN PREVERITE, KAJ VSE VAM PLAC ZA MLADE PONUJA ZA KAKOVOSTNO IN ZABAVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA CASA! Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale Pust hrust, polnih krofov ust! Mednarodni dan žensk in dan mučenikov so v domu obeležili z nastopom pevskega zbora zaposlenih Nova zarja. Prireditve, ki je potekala v vseh treh nadstropjih doma, se je udeležilo veliko stanovalcev. Prisluhnili so izboru osmih pesmi, ob katerih se je marsikomu orosilo oko. »Zelo lepo so peli. Mi je bilo kar toplo pri srcu,« je ob tem dejala gospa Iva- na, stanujoča v domu. Ob petju so stanovalci zelo uživali, po nastopu pa so se posladkali s piškoti in sokom ter obujali spomine, kako so sami v preteklosti obeleževali ta dva praznika in kaj sploh pomenita. »Same lepe pesmi so bile, tudi take stare, ki smo jih mi že kot mladi peli,« je nastop domskega pevskega zbora pospremila stanovalka gospa Olga. Ob gregorjevem, dnevu, ko se ptički ženijo in ko se po ljudskem izročilu praznuje začetek pomladi, so v domu na ustvarjalnih delavnicah izdelali pisane okraske, s katerimi so poživili domske hodnike. Seveda pa v domu ves čas potekajo tudi druge dejavnosti, ki so jih stanovalci vajeni in se jih z veseljem udeležujejo. Poleg ustvarjalnih delavnic spadajo mednje zlasti delavnice ročnih del in igranje družabnih iger, redne rekreativne dejavnosti, duhovna oskrba in kulturne prireditve. »Veseli nas, da lahko svojim stanovalcem ponovno omogočimo vse dejavnosti, ki smo jih v domu nudili pred epidemijo. Večkrat nam povedo, da so jih resnično pogrešali. Pogrešali smo jih tudi zaposleni, saj se zavedamo, da s pestro paleto različnih dejavnosti popestrimo njihov vsakdan in jim omogočamo kakovostno bivanje v domu,« je povedala mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale. 24 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii volitve Naročnik: NSi Janez j l a r K r e l Cig ‘‘ slamnik@kd- dom zale. si Tadeja r a l a Z r Šušta Kar se je leta govorilo, smo brez velikih besed naredili. Dr. Aleksandra Pivec #Zaljudi nasadezela.si Naročnik oglasa je stranka Naša dežela dr. Aleksandre Pivec. letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 25 volitve | politične stranke slamnik@kd- dom zale. si sds / mag. julija herle, kandidatka sds za poslanko v dz rs Ne potrebujemo novih prometnih zastojev Kot Domžalčanka prihajam z Vira. Kot podjetnica se kalim v Trzinu. Zato sem zelo pogosto na poti med tema dvema krajema, da ne govorim o zastoju, ki me čaka, ko se odpravim na avtocesto. Pri čemer me kot Virjanko in kot podjetnico neverjetno čudi, kako imamo lahko na tako majhni razdalji tako nepretočen promet. Občutek, ko sedim v avtomobilu in se počutim povsem nemočno, je naravnost nedopusten. In to že toliko let. Promet v Domžalah in okolici naravnost duši. Vozim se po cestah, kjer je na vsakem koraku kakšen ‘semafor’ ali pa zastoj. Tako stanje ni primerno niti za občane niti za podjetnike. Občani v nepreglednih kolonah izgubljamo potrpljenje, podjetniki pa denar. To je tudi eden izmed razlogov za mojo kandidaturo. Želim si, da bi kot poslanka nekaj povrnila svojemu kraju. Da bi zagotovila gradnje krožišč pri policijski postaji in tržnici ter gradnjo avtocestnega uvoza – izvoza Študa. Zakaj to poudarjam?! Predvsem zato, ker so določeni projekti, ki jih naštevam, že bili uvrščeni v Državni prostorski načrt, pa so ob zamenjavi vlade (2018) iz njega tudi čudežno izginili. Pri čemer na tem mestu lahko s polno odgovornostjo trdim, da je tako vedenje nedo- Želim si, da bi kot poslanka nekaj povrnila svojemu kraju. Da bi zagotovila gradnje krožišč pri policijski postaji in tržnici ter gradnjo avtocestnega uvoza – izvoza Študa. pustno. Domžale z okolico se dobesedno dušijo v prometu. Zato si ne predstavljam, da bi morda na območju bivše Farme Ihan zrasel še nek kamionsko-logistični center s kakšnimi 900 kamioni, ki bi dobesedno ‘prometno ubil’ območje Ihana in okoliških zaselkov. Menim, da bi bilo tako stanje za tamkajšnje občane nedopustno. Zato na tem mestu zahtevam, da se nam občanom prisluhne. Sprašujem vas: Ali menite, da v Domžalah res potrebujemo logistični center neslutenih razsežnosti na območju, kjer se ne moreta srečati niti dva ‘šleperja’. Prosim, to presodite sami! Sama se bom zavzemala, da se bomo lahko v Domžalah, na Viru, v Dobu, Ihanu … vsi pripeljali domov mirno in ne v zastojih. Resnično upam, da si vsi zaslužimo, da nas slišijo. socialni demokrati Čas za umirjeno politiko Tri leta Slovenija in njeni prebivalci trpimo muhasto in neodgovorno politiko Janševe vlade. Res je, da je ob Janševem prevzemu oblasti veljalo prepričanje, da je on pravi človek za krizne situacije. Ostali pa smo v težavnih razmerah, ko je v Slovenijo vdrl novi koronavirus, upali v njegovo politično izkušenost in odgovornost. Pa vendar, zgodilo se je nasprotno. Vlada je najprej po prevzemu oblasti pomendrala s stroko, zamenjala najboljše usposobljene zdravstvene kadre s politično poslušnimi. Namesto da bi v času krizne situacije vladali s soglasjem vse slovenske politike in z dinamičnimi ukrepi, ki bi se sproti prilagajali razmeram, so ravnali samopašno, s pretiranimi ukrepi. Naj spomnimo le na zapiranje občin, najdlje zaprte šole v Evropi, več kot pol leta trajajočo policijsko uro, ki je bila več kot očitno namenjena discipliniranju nezadovoljnih državljanov in njihovim legitimnim protestom, kot pa, da je služila kot varnostni ukrep. Na drugi strani pa smo bili priča popolnemu prepuščanju DSO-jev lastni usodi, brez kakršnekoli volje do pomoči in tisočem nepotrebnih smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. Janševa vlada je v krizni situaciji popolnoma odpovedala. Namesto da bi v času krizne situacije vladali s soglasjem vse slovenske politike in z dinamičnimi ukrepi, ki bi se sproti prilagajali razmeram, so ravnali samopašno, s pretiranimi ukrepi. Zdaj, ob agresiji Putinove armade na neodvisno Ukrajino, se je svet znašel na pragu še težje preizkušnje in vendar je spet mogoče slišati glasove, ki trdijo, da imamo srečo, da imamo pravega človeka na pravem mestu! Pa vendar je ta človek očitno dokazal, da v kriznih situacijah ni sposoben reagirati modro in umirjeno. In če želimo situacijo umiriti, preden eskalira v spopad mednarodnih razsežnosti, je umirjenost tisto, kar najbolj potrebujemo. Histerično pozivanje predsednika vlade k zapiranju zračnega prostora nad Ukrajino in potencialnemu oboroženemu spopadu, je sicer res bliže bevskanju srborite čivave kot resni grožnji, pa vendar, tudi čivava lahko medveda razdraži. Zato pozivamo volivce, da se za politiko prihodnosti odločijo po tehtnem razmisleku, ohranijo jasen spomin in ne nasedajo praznim obljubam. nsi / tadeja šuštar zalar, poslanka dz in občinska svetnica Družinska politika naj ne bo socialna politika V Novi Sloveniji smo prepričani, da moramo za zdravo družbo krepiti družine ter da zdrav in za delo sposoben človek potrebuje delo, ne pa socialne pomoči. V zakonodajni proces smo zato po skrajšanem postopku vložili paket družinske in socialne zakonodaje, s katerim uresničujemo naš program. Eden od glavnih ciljev je, da ljudem, ki so v stiski, pomagamo, da bodo premagali svoje težave, se postavili na lastne noge, dobili zaposlitev in s tem pomagali sebi in svoji družini. S predlaganim paketom poenostavljamo postopke in ločujemo družinsko politiko od socialnega varstva. Za nas je vsak otrok, ki se rodi, enakovreden ne glede na to, v kakšni finančni situaciji je družina. Neprenosljiv starševski dopust za očeta se bo po našem predlogu podaljšal na 75 dni, pravico do krajšega delovnega časa zaradi varstva otrok bosta lahko hkrati koristila oba starša. Predlagali smo, da se pri državnih štipendijah uvedeta dodatna dva dohodkovna razreda. S tem bo do državne štipendije upravičenih dodatnih 15.000 dijakov in študentov. S spremembami zakona želimo omogočiti, da bo lahko Zavod za zaposlovanje po šestih mesecih brezposelno osebo napotil na razgovor za delovno mesto, za kate- Zavedamo se, da je največja podpora gospodarstvu in državi ta, da poskrbimo za družine, spodbudimo njihov razvoj in jim čim bolj olajšamo življenje. ro se zahteva tudi do dve stopnji nižja izobrazba. Za dolgotrajno brezposelne osebe pa bi se z dveh na štiri leta podaljšalo obdobje, ko so lahko vključene v program javnih del pri istem izvajalcu. To so le nekatere rešitve, ki smo jih predlagali v paketu štirih zakonov na področju socialnega varstva in družinske zakonodaje. V Novi Sloveniji smo vedno na strani ljudi in jim tudi s takšnimi spremembami prihajamo naproti. Zavedamo se, da je največja podpora gospodarstvu in državi ta, da poskrbimo za družine, spodbudimo njihov razvoj in jim čim bolj olajšamo življenje. Družina z otroki ne sme biti v slabšem položaju kot tisti, ki otrok nimajo. To je naša glavna prioriteta in za tem bomo stali tudi v naslednjem mandatu. Načrte za prihodnost imamo, za njihovo uresničevanje pa 24. aprila potrebujemo vaš glas. 26 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii volitve | politične stranke | kultura Mozart za prijatelje in s prijatelji nsi / fani rožič novak, predsednica oo Odločno naprej! Slogan kampanje Odločno naprej je izraz želje NSi, da nadaljuje z zastavljenim delom na petih ministrstvih in v koaliciji. V zadnjih dveh letih sodelovanja v vladni koaliciji je NSi pokazala, da je zrela politična stranka. Trdega dela se ne ustraši ter daje odgovore na aktualna vprašanja in izzive. Ministrska ekipa NSi se je uspešno dokazala s številnimi rezultati tudi na področjih, kjer se zadeve dolga leta niso premaknile. Odločno želimo nadaljevati z razvojem Slovenije v sodobno, visoko razvito, zeleno in do ljudi prijazno državo. Po več kot dvajsetih letih, nedodelanih predlogih in obljubah so poslanci le sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, ki starejšim in njihovim skrbnikom prinaša pozitivne rešitve. Gre za korenito spremembo zdajšnjega stanja, ko starejši ne vedo, kako in kje bodo lahko preživeli jesen svojega življenja. Tudi v naši občini je treba postaviti dobre temelje glede urejanja dolgotrajne oskrbe. Ne smemo pozabiti na nedavno sprejet zakon o dohodnini, ki vsem zaposlenim prinaša višje neto plače. S tem v NSi uresničujemo dolgoletna prizadevanja, da znižamo davke, ljudem pa bo od njihovega dela ostalo več. V akciji NSi Višje plače za vse, v kateri je verjetno sodeloval marsikdo od vas, je slamnik@kd- dom zale. si Odločno želimo nadaljevati z razvojem Slovenije v sodobno, visoko razvito, zeleno in do ljudi prijazno državo. sprejem zakona med drugim podprlo tudi več kot 25.000 ljudi. V času pred volitvami želimo poudariti, da sestavljamo mozaik dobrobiti vseh nas, ki pa bo imel lepši sijaj z vašo pomočjo. Tako boste s svojo odločitvijo na volitvah v nedeljo, 24. aprila 2022, pokazali, da želite, da gremo naprej po tej poti do še boljših rezultatov. Stranka NSi je pokazala, da se da, če je le volja prava! Imamo ekipo, ki zna in zmore. Pred nami je še veliko idej, ki pa jih želimo uresničiti v naslednjem mandatu. Rezultati dela NSi so vidni in ste jih v preteklih dveh lahko prepoznali. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in podporo. Seveda pa računamo tudi na vaš glas v nedeljo, 24. aprila 2022. POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo občine domžale Namesto koncertnega abonmaja KDFB 2021/22 še en koncert resne ali umetniške glasbe KDFB Tudi marca (2022) ne bi bilo, če ne bi vrli Domžalčani in z njimi na čelu mojster Mate Bekavac, pripravili najmanj enega v vrsti koncertov resne ali umetniške glasbe. V umanjkanju redne abonmajske sezone sta bila tokrat (21. 3.) na sporedu dva večna glasbena umetnika, nesmrt­na Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) in Franz Schubert (1797–1828) s sporedom komorne glasbe in z naslovom Mozart za prijatelje in s prijatelji. Na sporedu Mozartovih in Schubertovih inštrumentalnih: dua, (dveh) triev in kvarteta je bila (večna) glasba ‘z Dunaja’. Naš M. Bekavac pa je spet (umetniško) vodil in igral klarinet skupaj s tremi najbolj zanesljivimi poustvarjalnimi sotvorci (tudi tega večera) Madžarki Izabella Simon (klavir) in Dora Kokas (violončelo), Ukraji­nec Maxim Rysanov (viola) in naš M. Bekavac (klarinet). Muziko kljub napovedi zgolj Mozartove, ki pa je le uokvirjala večer, sta sestavljali še dve Schubertovi deli. Za uvod najprej Mozartov 3-stavčni Kegelstatt trio za klavir, klarinet in violo, KV 498 in za konec še njegov 3-stavčni Klavirski kvartet št. 2 v Es-duru za klavir, violino (klarinet), violo in violončelo KV 493, vmes pa dvoje Schubertovih biserov: 3-stavčna Arpeggione sonata v A-duru za violo in klavir, D. 821 in Trio v B-duru za violino (klarinet), violo in violončelo, D. 471; sama izbrana dela in v katerih so se lahko vsi štirje izvajalci več kot enakovredno predstavili. V drugem delu sporeda so bila to dela (Schubert in Mozart), kjer klarinet nadomešča violino oziroma tovrstne verzije izvirnikov. Odlična komorna glasba se je tako izkazala s še bolj odličnimi (komornimi) muziki: tako po njihovih intonančnih kot ritmičnih kvalitetah, zlasti v vlogah vsakega posebej in vseh štirih v soigrah. Kajti teh je bilo kar več, in kar je seveda specifika komorne muzike; glasbe, ki jo izvajalci igrajo v najrazličnejših kombinacijah brez dirigenta. In prav to je prelest ali šarm komorne muzike. Vsi štirje odlični interpreti, umetniki so nam bili pravzaprav sposobni predstaviti tako vse velike pasaže in (tutti = vsi) skupinska mesta kot vsak najmanjši posamični ali kombinirani odtenek v soigri (-ah) z drugimi. V tem slikanju glasbenih predstav za tiste, ki koncerta niso ne slišali in ne videli, velja poudariti, da so glasbene interpretacije predstavljale le neke vrste podaljšano dihanje v glasbeno nihanje. Tudi dinamično nihanje, ki je za vsako od štirih povsem različnih zasedb in s tem tudi kombinacij-skladb ter vrste glasbil in posameznikov, pomenilo neke vrste ‘celovitost, enot­nost in enovitost’ predstavljenega glasbenega polja. Ob njihovi posamični in skupinski izvajalski perfekciji je marsikdaj zastal dih. To je res odlična generacija srednje in mlajše glasbeniške scene iz bližnje in daljne okolice, ki ji je enostavno treba močno verjeti. Do konca sezone bosta v tem sklopu 8. in 9. koncertnega programa 24. sezone KDFB še Servus Wien (Ojla Dunaj, Alo Beć; 12. 4. 2022) s koncertom klasične glasbe z I. Grafenauer, A. Biščevićem, T. Artačem, K. Lebnom, J. Krevlom in M. Bekavcem in z zaključkom ‘sezone brez abonmaja’ v družbi (Mozartove) Male nočne glasbe in mnogih drugih muzik z napovedjo častnega člana prihodnje sezone KDFB (31. 5. 2022).  Dr. Franc Križnar Naročnik: SD, Levstikova ul. 15, 1000 Ljubljana PRIDRUŽITE SE NAMA: ■ v četrtek, 7. 4. 2022, ob 18. uri, na pogovoru “Nov podjetniški potencial v Domažalah” s Sandijem Češkom in Milanom Martinom Cviklom - dvorana OZS Domžale; ■ v četrtek, 14. 4 .2022, ob 18. uri, na pogovoru s Francem Hočevarjem o izzivih in prložnostih dolgotrajne ■ oskrbe - Dom upokojencev Domžale; ■ v soboto, 16. 4. 2022, ob 9. uri, na Tržnem prostoru v Domžalah, kjer se nama bo pridružila tudi Tanja Fajon, predsednica SD. GANIMET SHALA, vaša kandidatka za poslanko v 11. volilnem okraju - Domžale 2 MARKO SKUŠEK, vaš kandidat za poslanca v 10. volilnem okraju - Domžale 1 letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 27 kultura slamnik@kd- dom zale. si izbr@no v knjižnici domžale knjige za odrasle Yasmina Reza Blagor srečnim Mladinska knjiga, 2021 2 SOB Blagor srečnim je zbirka monologov, sprva med seboj navidezno nepovezanih oseb. S svojim pretanjenim slikanjem navadnega življenja pisateljica ustvari kolaž delčkov usod različnih ljudi, ki pa so med seboj ali ljubezensko ali družinsko povezani. Z vsakim poglavjem se niti prepletejo v vse jasnejšo sliko mozaika, ki nam ga pisateljica s svojim preprostim in neponarejenim pogledom mojstrsko odstira kot melanholično komedijo človeških značajev in odgovorov na vsakdanje izzive. (C. H.) 17.00 7 ČET Dušan Šarotar Zvezdna karta Goga, 2021 20.00 12 TOR 20.00 Dušan Šarotar, pisatelj, pesnik, esejist in scenarist, v svojem najnovejšem delu obuja prekmursko pokrajino in njene ljudi iz časov tik pred drugo svetovno vojno. Zgodbo po vojni, ko je vse hudo že za njo in je mrtvi ne nagovarjajo več prepogosto, pripoveduje služkinja Žalna. S pomočjo predmetov, še posebej fotografij, ki hranijo spomine in zbujajo čustva, se spominja svoje gospe Rože in njenega moža Franca ter njunega edinca Evgena. Pripoved ne poteka linearno, ampak podaja odlomke življenja – tako zunanjega kot notranjega. Nad na videz srečno družino uspešnega trgovca s trgovino na železniški postaji v Šalovcih ves čas visi slutnja vojne in občutek ogroženosti sveta, ki izginja in nezadržno drvi v katastrofo. Pisatelj zgodbo podaja v mehkem, melanholičnem in poetičnem slogu, kot slike, trenutke, ki skozi pogosto idilično zunanjo podobo zrcalijo tudi notranje življenje protagonistov, v katerem ves čas odmeva slutnja vojne, dokončnosti, določenosti in pravzaprav nikoli uresničenega življenja. (T. R. T.) Karine Tuil 15 PET 18.00 in 20.00 16 SOB 10.00 Človeške stvari Mladinska knjiga, 2021 Alexandre Farel je sin vplivnega političnega novinarja in njegove mlajše žene, znane esejistke Claire. Njihova življenja kroji moč, denar, velik družbeni vpliv, a veliko pomanjkanje pristnih družinskih odnosov. Mila pa je plašna najstnica iz stroge judovske družine, ki Alexandra obtoži posilstva. Sledi dolgo in mučno sojenje, kjer se kažejo razmerja moči, vpliv družbenih omrežij, velik prepad med družbenimi razredi … (A. P.) Izbral in uredil: Janez Dolinšek tevtonske modrosti, v slogu: »medtem ko na tem svetu bivam, na njem mi ves čas smrt preti«. Težko verjeti, da bi Herzogov ‘camino’ navdušil večje število posnemovalcev, zagotovo pa bi bilo zanimivo prebiranje knjige dopolniti z ogledom katerega od njegovih filmov. Mimogrede Eisnerjeva je umrla skoraj desetletje pozneje, leta1983. (G. J.) knjige za otroke in mladino Špela Frlic Bleščivka Mladinska knjiga, 2022 Nekega dne v naselje Bleščivka pride nenavadna gostja. V blok Bleščivka 1 se začasno vseli visoka in suha skrivnostna ženska Silva s svojim nenavadnim hišnim ljubljenčkom, krokodilom Silvestrom. Seveda s svojim prihodom povzroči pravo vznemirjenje med prebivalci bloka, saj krokodili pač ne spadajo v blok. Vznemirjen je tudi hišnik Jože, ki skrbi za red, saj ga vznemirijo fluorescentni kakci, ki se začnejo pojavljati okrog blokov. In kam so izginile ptice? Okoli Bleščivke se gosti megla in razpreda strah. Vznemirjeni so tudi bleščivski otroci, ki skušajo ugotoviti, kaj se dogaja. Imenitna fantazijska zgodba je avtoričin prvenec, ki nas spretno popelje v napeto dogajanje, hkrati pa je tudi zgodba o prijateljstvu, ljubezni, sodelovanju in sprejemanju drugačnosti. Zgodba je opremljena z ilustracijami Tereze Prepadnik. (S. Z.) Andreja Peklar Tisoč ptic KUD Sodobnost International, 2021 V visoki, trdo zidani palači živi kralj daljne dežele čisto sam. Na svojem razkošnem vrtu rad posluša petje ptic, nekega dne pa zasliši čisto posebno pesem, milo in toplo kot nežen objem. Služabnikom ukaže, da mu ujamejo to ptico, zapre jo v najlepšo srebrno kletko, a ptica utihne. Z vsakim novim dnem v kletko prinesejo novo ptico, a nobena ne zapoje. Pticam naredi novo, še večjo, še lepšo zlato kletko, a ptice ostajajo neme. Nekega dne pa mu služabniki prinesejo veselo novico, našli so revnega dečka, vse, kar ima, je kletka in v njej ima ptico, ki prelepo poje. Dečka pripeljejo h kralju in takrat kralj odkrije skrivnost. Ptičica ima kletko brez vratc, zato milo zapoje kralju in takrat se odpre tudi kraljevo srce. Vse svoje ptice spusti na prostost in od takrat naprej spet milo in toplo prepevajo. Čudovito slikanico, ki govori o svobodi in ljubezni, krasijo tudi avtoričine ilustracije. Rocio Bonilla Zgodba iz soseske Celjska Mohorjeva družba, 2021 Werner Herzog O hoji v ledu UMco, 2021 24 NED 20.00 Popotni dnevnik znanega režiserja, ki se je jeseni leta 1974, v nekoliko bizarnem prepričanju, da bo s tem svojo nekdanjo mentorico, filmsko kritičarko Lotte Eisner otel smrti, namenil peš iz Münchna v Pariz. Opis poti je konglomerat vtisov, mimobežnih opažanj, nedokončanih misli in včasih tudi prividov. Wernerjeva nizkoproračunska odisejada je vključevala spanje na senikih, vdiranje v vikende in obilico sumničavih pogledov. Postapokaliptično vzdušje na poti dopolnjujejo drobci temne Še ena odlična slikanica katalonske avtorice, ki tokrat navdušuje z navdihujočo zgodbo o soseski. Zaradi nepričakovane okvare, ko se sovi Pavli pokvari internet, se sproži val dogodkov, zaradi katerih se odtujeni sosedje, ki so se vsak zaradi svojih strahov, domnev in negotovosti, izogibali drug drugemu, končno srečajo, spoznajo in družijo. Tako kokoš Karmen z 10 otroki, pomemben odvetnik gospod Lisjak, ki v prostem času rad izvaja cirkuške trike, mišek Filip, ki se boji soseda mačkona Rudija, ki pa je vegan in v prostem času rad vrtnari, vrhunska znanstvenica Matilda, velikan Pepi in seveda sova Pavla ugotovijo, da pravzaprav živijo v prijazni soseski, se povežejo in z novimi odnosi pomembno obogatijo svoja življenja. (J. D.) 28 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si Big band Godbe Domžale tudi tokrat navdušil Big band Godbe Domžale je izvedel svoj drugi koncert, tokrat v Kulturnem domu Franca Bernika. Dvorana sicer sprejme približno dvesto gledalcev, a je bila v nekaj dneh po objavi koncerta filmske glasbe razprodana. Ljubitelji kulturnih prireditev tudi zaradi sproščanja ukrepov počasi prihajajo na svoj račun. Lan Timotej Turek, umetniški vodja Big banda, je v znano zasedbo spet zbral raznovrstne glasbenike. V večini gre za člane stalne godbene zasedbe, ki so tokrat pripravili znane napeve iz še bolj znanih filmov. James Bond, Mission Impossible, Odd Couple, Pink Panther, Rocky, Singing in the Rain, Against All Odds je le nekaj filmov, ki so jih v vezni besedi sicer predstavljali mladi godbeniki Neža, Anja in Janez, big band pa seveda suvereno izvajal. Slišali smo skupno igro in solistične nastope trobentačev, pozavnistov, saksofonistov, ritem sekcije, pa tudi dve vokalni skladbi. Občinstvo se je popolnoma vživelo že po prvih taktih Mission Impossible in filmu primernem priho- POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU glasilo občine domžale April ‘22 MENAČENKOVA DOMAČIJA Razstava | Vstop prost. 9. marec – 23. april 2022 Torek, 5. april 2022, ob 18. uri Vodeni ogled z avtorjem JANEZ MEDVEŠEK TU SMO DOMA du vodje big banda. Navdušenje se je iz skladbe v skladbo še stopnjevalo, tudi zaradi zabavnih preobrazb Lana Turka, predvsem pa zaradi konkretnega zvoka orkestra, ki je morda za domžalski kulturni dom, ki slovi po dobri akustiki, celo premočan. Kakorkoli, dvorana je po dolgem času doživela pokanje po šivih Fotografska razstava s poudarjeno noto ohranjanja slovenske naravne in kulturne dediščine tako po (po)polnem obisku poslušalcev kot po konkretni jakosti orkestra. Big band Godbe Domžale je z drugim koncertom v kratkem obdobju dokazal, da ne gre za muho enodnevnico ter da se razvija v konkreten big band, ki lepo dopolnjuje že tako bogate aktivnosti matične godbe. SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 6. april 2022, ob 18. uri Vstop prost. JANEZ MEDVEŠEK Veliko več kot le neumorni popotnik s fotoaparatom Foto: Domen Nahtigal Vodi Cveta Zalokar. Komorni zbor Dekor zablestel v Domžalah Sobota, 9. april 2022, ob 11. uri + pogovor z ustvarjalci / za družine SLAMNIKARSKA ZGODBA Program samostojnega koncerta je vseboval nemške in francoske sakralne bisere, pa ni šlo le za program, ki naj bi bil biseren. Dekor je poskrbel, da je bila tudi izvedba nadvse dragocena izkušnja, pravzaprav biserna. Pripovedna predstava s kamišibajem in glasbo BOBRI 14. Izvedba: Barbara Zonta / glasba: Tomaž Marič / ilustracije: Anja Jesenovec / koncept: KDFB / omejeno št. sedežev / brezplačne vstopnice v KDFB Sreda, 20. april 2022, ob 12. uri VIRTUALNO, ob 12. uri DOMŽALSKI SLAMNIK, KAJ MI POMENI? Spletna premiera kratkega filma V ŽIVO od 10. do 12. in od 17. do 19. ure VODENI OGLEDI MUZEJA Iščemo NAJINSTA 10 LET fotko! Več na www.kd-domzale.si Vstop prost. Vsak obiskovalec prejme spominsko darilo. MENAČENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. Polna domžalska cerkev je pospremi- ci sklenili z zahvalo župniku domžalla Komorni zbor Dekor pred oltar, kjer ske župnije Klemenu Svetelju, sicer je se je s kratkim nagovorom dirigenta bil koncert v soorganizaciji z JSKD OI Aca Bišćevića začel koncert. Začetna Domžale. skladba je bila na pol spontana in Projekt Komornega zbora Dekor nadvse aktualna, saj je šlo za ukrajin- Veselite se vsi narodi zemlje je potrdil, sko uspavanko. Takole jo je napove- da gre za eno najvidnejših slovenskih dal dirigent: »V težkih časih, ko se mo- vokalnih zasedb, zato upamo, da bo rajo zaradi človeškega napuha otroci Dekor še kdaj gostoval v naši okolici. skrivati pod zemljo, ko mora brat nad Komorni zbor Dekor se je že kmabrata stegovati roko, ko vladata raz- lu po svoji ustanovitvi leta 2015 zaradi dor, disharmonija, bomo mi s svojimi svoje kakovosti in zanimivih ter tehtalenti prosili za mir, z najlepšimi har- tnih programov uveljavil kot eden vimonijami, ki tolažijo srca, bomo molili. dnejših slovenskih vokalnih ansamMolili o pričakovanju, sreči, trpljenju blov. Pevci prihajajo iz vse Sloveniin odrešitvi, ki jo pišejo vzvišene bese- je in zamejstva. Zbor vsako leto medde.« Po izvedeni uspavanki je v cerkvi se povabi uveljavljenega domačega zavela smrtna tišina kot opomnik in ali gostujočega tujega dirigenta. Med spodbuda k treznosti in človečnosti v njimi je stalnejše mesto zasedala tržasvetu. Sledil je predviden program, v ška Slovenka Petra Grassi. Leta 2018 katerem je od skladateljev prevlado- je zbor pod njenim vodstvom zmagal val Mendelssohn, sledili pa so Fran- na državnem zborovskem tekmovacozi Villette, Poulenc, Durufle, Fau- nju Naša pesem 2018 v Mariboru. V re in de Severac. Doživeli smo dobro petih letih delovanja je nanizal šteuro zborovske glasbe. Med drugim je vilne samostojne projekte in sodelozbor dve skladbi izvedel na koru ob val z uveljavljenimi glasbeniki in sespremljavi organista Gregorja Klanči- stavi, kot so Dani Juris, Sebastjan Vrča. V tem sklopu je izjemno zazvene- hovnik, Mate Bekavac, Aco Bišćević, la sopranistka Tanja Rupnik, ki je s orkester Slovenske filharmonije, soliskladbo Hör Mein Bitten nagovarjala sti Akademije Kronberg iz Nemčije idr. Foto: Iztok Ameršek najvišjega. Koncert so pevke in pev- SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 Kajuhova 5, 1230 Domžale (v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 29 kultura slamnik@kd- dom zale. si Jubilejno leto Folklornega društva Groblje, Domžale Že 250. nastop E B OD G Z KE T A R K R IZBO IZ ČE IN A M DO VNE O T E SV E R ATU R E T I L V Knjižnici Domžale opažamo, da so kratke zgodbe žal zelo malo brana literarna zvrst. Ker želimo našim bralkam in bralcem ponuditi tudi ta zapostavljeni žanr, smo pripravili posebno knjižno polico, kjer lahko vsi besedni užitkarji sežete tudi po teh zgodbah, ki nam na specičen način dajejo vpogled v našo begajočo, raznoliko in mavrično stvarnost. V sodobnem hitrem svetu je mogoče no, da poprimemo tudi za takimi stvaritvami, ki v hitrem pejsažu in kratkem vdihu odkrivajo živečo in živčno realnost, ki nas kot ljudi, potrošnike, mislece in uživače postavljajo na druga izhodišča razumevanja kot pa smo jih vajeni iz vsakdanjih rutin. O k u s i m o b e s e d o oktober 2021 - april 2022 ŠPORTNA BRALNA ZNAČKA Konec aprila se v Knjižnici Domžale zaključujeta bralna projekta: OKUSIMO BESEDO - bralna značka za odrasle, ŠPORTNA BRALNA ZNAČKA. Če želite sodelovati, je potrebno izpolnjeno zgibanko oddati do 30. aprila. oktober 2021 - april 2022 folklorno društvo groblje, domžale Folklorno društvo Groblje, Domžale letos praznuje prvih 15 let uspešnega delovanja, v katerem so se plesalci in plesalke izkazali tako v folklornih plesih kot v organizaciji in izvedbi vrste prireditev, pozabili pa niso niti na prizadevanja, da folklora tudi v prihodnje ostane pomemben del kulturne dediščine, ki jo posredujejo mladim generacijam. Kar 250 nastopov se je zbralo doslej – velikih in majhnih, vsi pa težko pričakovani in nagrajevani s številnimi pohvalami, glasnimi aplavzi in zadovoljstvi tako folkloristov kot vseh, ki so imeli priložnost, da jim prisluhnejo in si jih ogledajo. Radi nastopajo, pa naj sednik Folklornega društva Groblje, bi samostojno ali skupaj z drugimi. Domžale, ki se je posebej zahvalil in Tako vedno radi zaplešejo in za- voščil članicam ansambla s šopkom pojejo ter zaigrajo tudi za starejšo ob njihovem prazniku, prisotnim pa publiko, ki se prijetnih kulturnih obljubil, da skupaj zapojejo in zapledogodkov vselej razveseli. Tak je bil šejo ob materinskem dnevu. Kaj lepšega za začetek kot Gorenjtudi njihov kar 250. nastop po vrsti, s katerim so se prav 8. marca – na ska polka, ob kateri so se oči prisotdan žena predstavili oskrbovancem nih zableščale v pričakovanju pesmi, Medgeneracijskega centra Bistrica, plesov in glasbe. Pevke Betka, Meta in Pavlina so obiskovalce s Pleničke je kjer so vselej dobrodošli. Prireditev je bila pestra in pisa- prala, Na Gorenščem in fletno in Lepo na, polna ljudskega blaga, s katerim je pomladi ubrano popeljale proti prav vedno navdušijo svoje obisko- sončni pomladi, kjer so jih godci pobovalce. Seveda ni manjkalo tudi vošči- žali s Pod to goro zeleno, jih povabili la, ki ga je vsem dekletom na priredi- Veselo v Kamnik in jih navdušili z vedtvi izrekel dr. Franc Hribovšek, pred- no priljubljeno Čebelar. Folklorno društvo Groblje, Domžale se je tokrat predstavilo s Prekmurski plesi pod naslovom Dere sen jas mali bija. Zašumela so krila, zaslišala se je prava prekmurska govorica in marsikdo od prisotnih se je ob milih zvokih preselil v mladost. Čudovit nastop, ki je polepšal dan žena prav vsem, ki so imeli srečo, da so se lahko udeležili tako prijetnega dogodka. Za konec so vsi skupaj ob toplem aplavzu odšli še Po dekle dobre volje in veseli, ker se ob materinskem Vera Vojska dnevu spet dobijo. Foto: Vili Kaker Recenzija filma: Prasica, slabšalni izraz za žensko Glede na siceršnjo slovensko filmsko krajino je Prasica, slabšalni izraz za žensko, debitantske režiserke Tijane Zinajič, dobrodošla in sveža filmska popestritev. Čeprav je Tijana režirala že v gledališču, se je za filmsko kamero tokrat znašla prvič v režijski vlogi, česar se je očitno lotila skrajno neobremenjeno, na trenutke celo navdihujoče. Igralci v njenem filmu ravno tako delujejo dovolj sproščeno, da nam ponudijo nekaj dobrodošle pristne zabave in neobremenjujoče kega besedila. Eno najbolj hvaležnih jem nujno moralo razvijati enakovreidentifikacije. Zaradi navedenega na igralčevih orodij je tako prav improvi- dno in zaupanja polno organsko partrenutke celo pozabimo, da gledamo zacija, ki na licu mesta obrodi vselej tnerstvo, na podlagi katerega bi v naigro, ki bi jo bilo treba kakorkoli oce- ‘nekaj novega’ in na kar se preverjeno slednjem koraku lahko veliko pridobiodobravajoče odziva tudi publika. Se- la celotna filmska industrija. njevati, ampak enostavno uživamo. Upamo lahko le, da je Prasica film, ki Čeprav javnost na vse kriplje iz- veda mora takšna kreativna usmerjepostavlja tudi scenarij Ize Strehar, ki nost scenarij podpirati, nikakor pa ne s svojo neposredno iskrenostjo dovolj je resda sodoben in življenjski, pa ne iti proti njemu ali ga celo rušiti. Ven- izziva tiste bolj ustaljene in že rahlo utsmemo pozabiti, da so prav igralci ti- dar le v primeru, če je seveda tega tudi rujene filmske tokove, ki bi še vedno sti, ki zgodbi vdahnejo življenje. Tako vreden. Ker Slovenija v filmskem kon- snemali filme zgolj in izključno na naimamo pri nas že tradicijo dolge vrste tekstu vedno zaostaja za preostankom čin, kot to učijo študente na AGRFT: scenarijev, ki niso funkcionirali prav sveta, so drugačni, bolj sveži pristopi mehanično, monotono, z izsiljenim zaradi igralske izvedbe, saj le-ta pra- pri nas pogosto pospremljeni s sal- tempom ter po nekih rigidnih praviloma deluje izumetničeno, domala vo navdušenja, kar je sicer prav, ven- vilih, ki jih je čas že zdavnaj povozil, nasilno. Tokrat se na srečo to ni zgo- dar se je treba zavedati, da v global- brez vsakega posluha za igralčev imdilo, saj Zinajičeva premore očitno to- nem kontekstu tovrstna usmerjenost pulz. V tem oziru vam ogled filma lahliko življenjske modrosti, da je svojo že zdavnaj obstaja in si hkrati žele- ko zgolj toplo priporočam, saj kljub strast in entuziazem znala vešče pre- ti, da bi kreativno obvladovanje film- sicer zahtevni eksistenčno naravnanesti tudi na igralce, ki so ji v zameno skih izzivov, kakršnega je denimo na- ni tematiki nadvse inspirira in ogreponudili avtentičen utrinek urbanega kazala Zinajičeva, dobilo vsaj enako- je predvsem srce. Film si lahko ogledate tudi v Meživljenja mladih ljudi na pragu odra- vreden tretma napram tistim tehničslosti. Sklepamo lahko celo, da je ta- nim aspektom filma. Navedeno pome- stnem kinu Domžale. Žiga Čamernik kšen način obvladovanja vsebinskega ni, da bi se med igralcem in režiserdela kreativnega filmskega sektorja, dejansko tudi recept za snemanje domačih serij (t. i. sitcomov), ki še vedno povečini delujejo okorno in nenaravno, s pretiranim poudarkom na jeziku, izražanju in z vsiljenim dialektom, kar igralca odvrne, da bi lahko čim bolj pristno doživljal fiktivno situaciVabimo vas na odprtje razstave likovnih del otrok Vabimo vas na odprtje razstave likovnih del otrok Vabimo vas na odprtje razstave likovnih del otrok Vabimo vas na odprtje razstave likovnih del otrok jo. S tem se igralci v njenem filmu deVabimo vas na odprtje razstave likovnih del otrok Vabimo vas na odprtje razstave likovnih del otrok Vabimo vas na odprtje razstave likovnih del otrok iz rejniških družin z natečaja na temo iz rejniških družin z natečaja na temo jansko niso niti ukvarjali, saj je obariz rejniških družin zz natečaja na temo iz rejniških družin natečaja na temo iz rejniških družin natečaja na temo iz rejniških družin z natečaja na temo van s t. i. ‘jezikom z ulice’, kar bi deiz rejniških»Prijatelji družin z narave« natečaja na temo »Prijatelji narave« »Prijatelji narave« »Prijatelji narave« »Prijatelji narave« jansko moralo biti pravilo, ne pa zgolj »Prijatelji narave« »Prijatelji narave« ki bo vv petek, 22. aprila, ob uri ki bo 22. aprila, ob17.17. 17. uri izjema v naših filmih in serijah. Igralki bo vv petek, petek, aprila, 17. ki bo v petek,22. 22. aprila, obob uri uri ki bo petek, 22. aprila, ob 17. uri ki bo v petek, 22. aprila, ob 17. uri cem je zato treba ponuditi le dovolj ki bo v petek, 22. aprila, ob 17. uri vv Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4, Domžale Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4, Domžale v Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4, Domžale v Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4, Domžale v Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4, Domžale sproščeno in varno okolje, da bodo vv Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4, Domžale Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4, Domžale Rotary Domžale Rotaryklub klub Domžale lahko čim bolj živeli (ne pa tudi igrali) Rotary klub Domžale Rotary klub Domžale Rotary klub Domžale filmsko predpisano situacijo, kjer bo Rotary klub Domžale zazvenela predvsem poanta povedanega, ne pa suženjsko uklanjanje domnevno briljantnim domislicam ne- 30 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si Razstava v Menačenkovi domačiji 12. festival Bralnice pod slamnikom Janez Medvešek: Tu smo doma Z dobrimi knjigami do konca in naprej Janeza Medveška v domačih krajih poznamo predvsem kot slikarja, ki svoje delo že več kot trideset let predstavlja na številnih razstavah doma in v tujini. V zadnjih letih se posveča predvsem fotografiji, ki je postala njegova velika strast in tudi zvesta spremljevalka na popotovanjih po Sloveniji. Med množi- lahko naštevamo, ki niso ušli avtorjevemu fotografskemu pogledu. Zanimiva je avtorjeva zgodba, ki pripoveduje, da je v fotografijo sprva zašel po naključju, ko je pripravljal koledarje z lastnimi naslikanimi ali fotografiranimi motivi pokrajine, pastelov, gorskega cvetja, vodá in še česa, nato pa je v števil- co fotografij smo izbrali nekaj teh s poudarjeno noto prikazovanja slovenske naravne in kulturne dediščine ter 9. marca zvečer slavnostno odprli razstavo z naslovom Tu smo doma. Slavnostni dogodek je bil nadvse prijetno sprejet. Janez Medvešek iz Dragomlja je že pred leti razstavljal slike v razstavišču domačije, zato mu je prostor dobro poznan. Povabilo k tokratni postavitvi fotografske razstave je sprejel kot svojevrsten izziv in v sodelovanju z našim sodelavcem Romanom Kosom, ki je razstavo oblikoval in postavil, pripravil odlično pregledno predstavitev svojega dela. Izjemen ustvarjalni duh, globoka predanost in iskrena ljubezen do domovine ter zgodovinskih ostalin domačih ljudi zagotovo pričajo o tem, da Janez Medvešek ni le neumoren popotnik, ki s fotoaparatom dokumentarno beleži naš prostor in čas, temveč je tudi svojevrsten ohranjevalec slovenske naravne in kulturne dediščine. Se še spomnimo, kakšnega videza so ostrnice Loške doline? Kje so še ohranjene s slamo pokrite hiše? Ste že videli, kako zagori oglarska kopa? In še mnogo drugih razstavljenih portretov spregledanih naravnih biserov ni množici nastalega fotografskega materiala našel nove ustvarjalne izzive. Poleg koledarjev z izjemnimi krajinskimi, makro in popotniškimi fotografijami, ki nastajajo na potepih po vsej Sloveniji, ustvarja tudi svojevrstne foto zgodbe, ki jih opremi z lastnimi vtisi in pesmimi, podloži s slovensko glasbo ter pošlje na mnogoštevilne naslove po Sloveniji in svetu. Po več letih so t. i. domoznanske reportaže postale njegov zaščitni znak, ki dosežejo na medmrežju doma in v tujini tudi do 10.000 ogledov. Na našo pobudo pa je nastala nova foto zgodba z naslovom Tu smo doma, že 391. po vrsti, ki jo avtor posveča Domžalam in okoliškim krajem. Z izborom natisnjenih fotografij je na ogled na razstavi, medtem ko si jo lahko v digitalni obliki ogledate na naši spletni strani www.kd-domzale.si. Razstava, ki pozdravlja in opeva skorajda že pozabljene lepote naše dežele, je vsekakor vredna ogleda, odprta je do 23. aprila, od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Janez Medvešek pa nas bo obiskal še dvakrat, zato vabljeni v torek, 5. aprila, ob 18. uri na vodeni ogled in naslednji dan, 6. aprila, ob 18. uri pa bo v bližnjem Slamnikarskem muzeju v okviru Srečanj pod slamniki s Cveto Zalokar pripravil ekskluzivno foto predstavitev z njegovimi spomini in vtisi, ki jih doživlja ob popotovanju po Sloveniji. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar kulturno društvo groblje dramska sekcija uprizori ...................................... ...niti tragedijo, niti komedijo... avtor: David Herbert Lawrence .................................................................................................. prevedel: Žarko Petan .................................................................................................. kulturni dom groblje premiera: sobota, 2. 4. 2022, ob l9.00 ............................................................................................................................................................................................................................................ ponovitev: nedelja, 3. 4. 2022, ob 19.00 ............................................................................................................................................................................................................................................ rezervacije in informacije: g. ANTON KOŠENINA – 040 704 497 PRODAJA VSTOPNIC URO PRED PREDSTAVO Miš založba z Gorjuše nad Dobom tudi letos ostaja zvesta tradiciji priprave priljubljenega mladinskega festivala Bralnice pod slamnikom. Utrinek s strokovnega srečanja, dogodka, ki predstavlja uvod v letošnje festivalsko dogajanje dvanajstih Bralnic pod slamnikom. Na fotografiji (od leve) pisatelj Igor Karlovšek, knjižna urednica dr. Tina Bilban, pisatelj Sebastijan Pregelj in povezovalec dogodka Ambrož Kvartič. Letos poteka že dvanajstič zapored, organizatorji so ga odprli s strokovnim srečanjem, ki je potekalo v Knjižnici Domžale. Miš založba, ki slovi po svojih visokokakovostnih knjigah za mlade (pa tudi malo manj mlade) bralce, je svoj tradicionalni festival Bralnice pod slamnikom tudi letos pripravila v sodelovanju z različnimi knjižnicami z vseh koncev Slovenije, med katerimi je že vse od začetka tudi domača Knjižnica Domžale. Prav v njenih prostorih so organizatorji sredi marčnih dni kot uvod v začetek vseh aktivnosti festivala Bralnice pod slamnikom, ki ga kot vsa leta sofinancira Občina Domžale, pripravili strokovno srečanje z naslovom Do konca in naprej: Čar pustolovskih in zgodovinskih mladinskih knjig. Srečanje je potekalo hibridno, kar se je izkazalo za odlično potezo, saj so se ga tako lahko udeležili številni strokovni delavci, povezani z literaturo, z različnih koncev naše države. Dogodek je povezoval Ambrož Kvartič, v razgibanem pogovoru Srecanja z ustvarjalci Ob 55. letnici delovanja Smučarskega društva Domžale je njegov dolgoletni član Mihael Kosec pripravil zanimiv Almanah o smučanju v Domžalah skozi čas. Pogovor z avtorjem in nekaterimi še živečimi akterji bo pripravila Cveta Zalokar. Prisrčno vabljeni! Knjižnica Domžale: torek, 29. marec 2022, ob 19.00 na temo pustolovskih in zgodovinskih mladinskih knjig pa so pa so se mu pridružili dr. Dragica Haramija, Anita Dernovšek, dr. Miha Ko- Vstop prost! vač in Gašper Kvartič. Organizatorji so na srečanje povabili tudi pisatelja Igorja Karlovška in Sebastijana Preglja ter ugledno knjižno urednico dr. Tino Bilban, s katerimi so se pogovorjali o ustvarjanju in urednikovanju mladinske literature. Strokovnemu srečanju sledijo številni dogodki – več kot sedemdeset se jih bo odvilo tudi letos! – po slovenskih šolah, vrtcih, knjižnicah in drugih ustanovah. Festival Bralnice pod slamnikom tako kljubuje vsem (organizatorskim) izzivom aktualnega časa in gre v duhu letošnjega slogana – do konca in naprej! Vesna Sivec Poljanšek Foto: Miš založba letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 31 šport slamnik@kd- dom zale. si Domžalčani v primežu remijev Nov mesec za anale Domžalski nogometaši po sanjskem februarskem uvodu v spomladanski del sezone na zadnjih petih srečanjih niso slavili. Kar nekako smo se že navadili, da nas košarkarji Helios Suns v letošnji sezoni 2021/22 razvajajo z zmagami, a tudi nova serija nepremagljivosti v marcu ima predvsem zaradi uspeha v regionalni ligi ABA 2 svojo težo. nk domžale Zabeležili so kar štiri neodločene rezultate, premagalo pa jih je Celje, in zgornji del lestvice je znova nekoliko bolj oddaljen. Po zaporednih zmagah nad Olimpijo, Koprom in Bravom se je zdelo, da bodo Domžalčani hit spomladanskega dela sezone, ki lahko v takšnem ritmu ujame tudi vodilno trojico na lestvici. A v marcu se je nalet čete Dejana Djuranovića ustavil in na petih tekmah so zmogli zgolj do štirih osvojenih točk. Te jih sicer trdno držijo na sredini lestvice, a to zagotovo ni bil cilj po sanjskem začetku po zimskem premoru. Niz remijev so začeli na srečanju proti Aluminiju. V Kidričevem so bili sicer Domžalčani boljši tekmec, a zapravili številne priložnosti, za kar so bili kaznovani v 68. minuti, ko so se po zmedi v svojem ka- Mladinec Mitja Ilenič je s svojim prvoligaškim prvencem zagotovil Domžalam točko proti Olimpiji. zenskem prostorju in prejetem zadetku znašli v zaostanku. Slednjega je nato v 80. minuti z lepim golom s prostega strela izničil Arnel Jakupović. Z rezultatom 1:1 se je končalo tudi domače srečanje proti Muri, ki je na uvodu prevladovala, zatresla tudi prečko in vratnico ter nato po pol ure igre povedla. A Domžalčani so ekspresno odgovorili, že dve minuti pozneje je izenačil mladi Marko Martinović. Proti Celju se je nato končal šest tekem dolg niz neporaženosti Domžal, ki so v knežjem mestu izgubile z 1:2 (svoj prvenec je v članskem dresu dosegel Emir Saitoski, ki je sicer letos na tekmah mladinskega prvenstva mrežo nasprotnikov zatresel že devetkrat). Sledila sta nova dva remija, najprej na sosedskem obračunu proti Radomljam z najmanj priljubljenih 0:0, nato pa še na ‘derbiju ljubljanske kotline’ proti Olimpiji z 1:1. Po tekmi so imeli Domžalčani kar nekaj (upravičenih) pripomb na sojenje, ki je vplivalo tudi na končni rezultat. Domen Jarc Mlinarji zaplavali v mirnejše vode Nogometaši Radomelj so na petih marčnih tekmah zabeležili eno zmago in osvojili šest točk. Dovolj, da so pobegnili od dna lestvice. nk radomlje Mlinarji so se v zadnjem obdobju znašli v strelski krizi, saj so na omenjenih petih srečanjih dosegli le dva zadetka. A ob trdni obrambi, s katero so trikrat iztržili neodločen rezultat 0:0, so na prvenstveni lestvici na osmem mestu pobegnili Sežani in Aluminiju na pet oziroma že velikih devet točk. Najprej so na začetku meseca remizirali s Sežano (0:0), čeprav so bili na domačem terenu podjetnejši in zapravili kar nekaj priložnosti, zadeli pa tudi prečko. Sledil je identičen izid tudi na gostovanju v Celju, kjer so bili varovanci Nermina Bašića nekoliko konkretnejši v prvem delu, v zaključku tekme pa tudi nekoliko srečno zadržali ‘ničlo’. Vratar Emil Velić je žogo v enem zadnjih napadov ustavil na golovi črti, nato pa so Celjani v izdihljajih tekme zadeli še prečko. V tekmi 26. kroga Radomljani še tretjič letos niso našli recepta, kako ustaviti Koper, ki jih je znova prema- Tomislav Mrkonjić je, odkar je pozimi okrepil Mlinarje, na osmih spomladanskih tekmah dosegel že pet zadetkov. gal, tokrat z 1:0. Kanarčki so narekovali ritem tekme, a znova so Radomljani na domači tekmi zapravili teh nekaj (pol)priložnosti, ki bi jih lahko pretvorili v zadetek. Tako je bilo tudi na srečanju proti Domžalam. Mlinarji so bili konkretnejši, sproži- li pet strelov v okvir nasprotnikovih vrat, medtem ko so Domžalčani prvega v okvir gola zadeli šele v 88. minuti. A še enkrat to ni bilo dovolj za kaj več kot 0:0. »V prvem polčasu bi si zaslužili tisti zadetek. Na videno smo si ga bolj želeli, bili smo bolj sveži, tudi v primerjavi s tekmo proti Kopru smo bili tekaško na višjem nivoju. A znova nismo prejeli gola, osvojili točko, hoteli igrati svojo igro in s to miselnostjo gremo naprej v nove tekme,« je po srečanju povedal Bašić. Ki pa je le dočakal zmago proti Bravu. Za šele drugo zmago na 14 tekmah na ‘domačem’ igrišču v Domžalah, tokrat z 2:1. Pod oba zadetka se je podpisal Tomislav Mrkonjić, najprej je zadel z glavo, potem ko je bil na pravem mestu po strelu Ivana Šariča, ki je zatresel vratnico, nato pa še z enajstih metrov za pomembno zmago v boju za obstanek. kk helios suns A začnimo na domačih tleh, v drugem delu prvenstva Lige Nova KBM, seveda v skupini za prvaka. Za domžalskimi košarkarji so tri odigrana srečanja, vknjiženih pa je prav toliko zmag. Začelo se je z domačim slavjem 5. marca proti Podčetrtku, ki so ga Sonca premagala s prepričljivih 95:79. Kar sedem Domžalčanov je doseglo dvomestno število točk, največ 17 Carlbe Lee Ervin. Teden dni pozneje je sledila zmaga proti Iliriji z 90:81. Tokrat je bilo napeto vse do zadnjih minut, saj so se domači dobri dve minuti pred koncem približali na vsega pet točk zaostanka, a so Domžalčani odgovorili s trojko Bineta Prepeliča, ki je ljubljanskemu moštvu dokončno spodrezala krila. Pri Heliosu je z 28 točkami in devetimi skoki izstopal kapetan Blaž Mahkovic. Hat-trick zmag so nato varovanci Dejana Jakare dosegli proti Krki, ki je bila tokrat v Domžalah povsem nemočna. Še več, brez orožja za razigrane domače košarkarje, ki so v sedmi minuti že vodili s 17:2, polčas pa dobili z 42:24. Drugi del je bil tako le formalnost. In nova potrditev, da je domžalska dvorana za tekmece v letošnji sezoni še naprej neosvojljiva trdnjava. Dirigentsko palico je v napadu znova vrtel Mahkovic s 27 točkami, z dvojnim dvojčkom (11 točk in 10 skokov) se je izkazal Prepelič. vili uvrstitev v končnico, kamor se uvrsti najboljših osem ekip. A domžalskim Soncem kaže še veliko bolje, saj so z osmimi zmagami in zgolj tremi porazi na pragu uvrstitve med najboljše štiri ekipe rednega dela – lani so zgolj z eno zmago zasedli zadnje mesto med 14 ekipami. Letos pa je zgodba povsem obrnjena. In kot kaže, še zdaleč ni končana. Domen Jarc Foto: KK Helios Suns Atleti so že v polnem zagonu. Po tekačih iz Atletskega kluba Domžale, ki so svojo pripravljenost merili v dvorani, so z novo sezono začeli tudi metalci. Izjemno je v leto 2022 vstopil lani najboljši domžalski atlet Jan Emberšič. Domen Jarc Foto: NK Radomlje Dobljani v lovu na pozitivno serijo rezultatov Domen Jarc Foto: FB/NK Radomlje Mladi Bine Prepelič se vse bolj uveljavlja pod obročem – trenutno je četrtki skakalec lige ABA 2 s povprečjem 8,4 skokov na tekmo. Emberšič z državnim rekordom že med najboljšimi v Evropi ak domžale Na mitingu v Splitu je 6. marca kar štirikrat izboljšal državni rekord v metru kladiva za starejše mladince. Šest kilogramov težko orodje, ki ga je lani zalučal rekordnih 72,40 metra daleč, je najprej prestavil na 73,68 metra, nato pa novo najboljšo osebno in slovensko znamko prestavil do končnih 75,32 metra. Uvodni mesec spomladanskega dela 2. slovenske nogometne lige se za nogometaše Doba Dosežek ga trenutno uvršča na drugo mesto med najboljšimi metalni razpletel po željah. Na uvodnih štirih tekmah so namreč zabeležili kar tri poraze. ci kladiva v njegovi starostni kategoriji v Evropi. Vodilni je trenutno Grk nk dob V drugi del sezone so Mo- detkov za končnih 6:1. Povedli so si- sta sledila dva poraza. Najprej doma Ioannis Korakidis z rezultatom 77,52 dri krenili 26. februarja, ko je bila na cer domači, a so Dobljani izenačili v proti Primorju z 0:1, potem ko so Dob- metra, tretji Italijan Davide Vattolo sporedu zaostala tekma proti Nafti. izdihljajih prvega dela, ko je enajst- ljani – predvsem v prvem delu – zapra- za Janom zaostaja že tri metre (72,29). Ekipa iz Lendave se je v Dobu izkaza- metrovko zanesljivo izvedel Kristjan vili kar nekaj priložnosti, nato pa še v V Splitu se je Jan povsem približal la za bolj razpoloženega tekmeca in Šipek. V drugem polčasu pa je nato gosteh pri Rudarju z 1:2. V Velenju so varovancem Jerneja Javornika priza- sledil strelski šov, potem ko so Modri domači povedli z 2:0, Dob pa je v igro dejala najhujši poraz v sezoni (0:5). med 52. in 68. minuto zadeli kar štiri- s tretjim zadetkom v sezoni v 76. miSledilo je gostovanje pri ptujski krat. Začel je Šipek, znova z bele toč- nuti vrnil Luka Gajič. A vsaj za novo Dravi ter povsem drug obraz nogo- ke, dvakrat je mrežo zatresel Jošt Pi- osvojeno točko je zmanjkalo časa. Zadnji rezultati so tako Dobu primetašev Doba, ki so tokrat naspro- šek, enkrat pa Gašper Černe. Piko na i tniku vrnili za hud jesenski poraz na je postavil Klemen Justin v 79. minuti. nesli padec na prvenstveni lestvici, A na žalost ta visoka zmaga ni pri- na kateri po 21. odigranih kolih zadomačih tleh z 2:5. In to z obrestmi. Na Ptuju so dosegli kar pol ducata za- nesla pozitivne serije rezultatov, saj sedajo deveto mesto. Mesto, na katerem so končali sezono 2019/20, lani veliko višje – na četrtem. Formo in ekipni duh sta na pripravah v Umagu pred začetkom spomladanskega dela sezone dvigovali selekciji U17 in U19, selekcija U10 pa se je v pripravah na drugi del sezone pomerila z večnimi tekmeci iz Radomelj. Že drugi ‘vas clasico’ med Dobom in Radomljami v letu 2022 – prvega so v pripravah na drugi del sezone odigrali člani, drugega v marcu selekcija U10. Sledil je skok na zadnjo postajo rednega dela Lige ABA 2 v Široki Brijeg. Domžalčani so si tam na 11. tekmi sezone s prepričljivo zmago nad Rogaško s 93:60 že zagoto- Mladi domžalski atlet je del mladinske svetovne elite v metu kladiva. tudi državnemu rekordu najuspešnejšega slovenskega atleta Primoža Kozmusa v metu 7,26 kilograma težkega kladiva. Za rezultatom nekdanjega olimpijskega in svetovnega prvaka je v kategoriji starejših mladincev z osebnim rekordom 65,34 metra zaostal za slab meter (66,28 metra). Izjemen dosežek, ki priča o odlični pripravljenosti domžalskega atleta že na začetku sezone. Jan je sicer, tako kot ostali varovanci trenerja Danila Emberšiča, sezono začel konec februarja z zmago na Zimskem prvenstvu Slovenije v metih za člane in mlajše mladince na Ptuju. Tam se je s srebrom in osebnim rekordom v metu pet kilogramov težkega kladiva izkazal Nik Meden Štrumbelj (47,52 metra). Bronasta je bila v metu kladiva tudi Tia Emberšič v metu kladiva, za las je brez njega na četrtem mestu med članicami ostala Alenka Pirnat. Na Balkanskem prvenstvu za veterane, ki ga je 12. in 13. marca gostilo Novo mesto, pa sta se izkazala prav starša Alenke, Jože in Erika Pirnat. Zimzeleni veteran AK Domžale tudi v kategoriji nad 50 let ne popušča in še vedno posega po rezultatih, ki jih je dosegel pred petimi in več leti. Jože je tako slavil v metu diska in kladiva ter suvanju krogle, Erika je bila najboljša v metu kopja in pri suvanju krogle. Domen Jarc 32 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii šport slamnik@kd- dom zale. si Članice Domžal tretje na državnem prevenstvu V Zrečah so od 12. do 14. februarja potekala državna prvenstva v pospešenem in hitropoteznem šahu, ki spadata med najbolj množična tekmovanja. šah Na njem so nastopali tudi domžalske šahistke in šahisti. Največji uspeh so na ekipnem prvenstvu v pospešenem šahu s tretjim mestom dosegle članice v postavi Špela Orehek in Petra Grošelj. Prvi dan v petek je na posamičnem prvenstvu v pospešenem šahu Jure Plaskan ob solidni igri zasedel 5. mesto, ni pa obranil lanskega prvega mesta v Kamnici (Maribor). Med Domžalčani je Jože Skok zasedel 25., Miha Žmaucar pa 50. mesto, sodelovalo je 56 udeležencev. Pri članicah je Petra Grošelj med 17 tekmovalkami dosegla 9., Kaja Faganel pa 10. mesto. V soboto je bila na ekipnem pospešenem prvenstvu moška ekipa v postavi Jure Plaskan, Bojan Osolin, Jože Skok in Miha Žmaucar vse do zadnjega v boju za medaljo. Odločal je zadnji dvoboj s Tajfun Ljubljano, ki so jo Domžalčani tesno izgubili in zdrsnili na 11. mesto, kar nikakor ni bil odraz prikazane igre, sodelovalo je 22 ekip. Pri članicah sta igrali dve ekipi, prva z mojstricama Špelo Orehek in Petro Grošelj je osvojila odlično 3. mesto, druga ekipa mladih Kaje Faganel in Sofie Timagine je v težki konkurenci pristala na 10. mestu med 12. ekipami. V nedeljo je na hitropoteznih prvenstvih nastopalo 26 ekip članov in 10 ekip članic, na posamičnih pa več kot 100 igralcev in igralk. Članska ekipa ŠD Domžale, v kateri je Blaž Debevec zamenjal Bojana Osolina, je osvojila 9. mesto. Posebej gre pohvaliti mladega Miho Žmaucarja, ki je na Judoisti uspešni na 5. Judo pokalu Žirov V soboto, 5. marca, je v Žireh potekal 5. Judo pokal Žirov. judo Tekmovanja so se pod vodstvom judo učiteljev Špele Sedlak in Ervina Fazlića udeležili tudi domžalski osnovnošolci OŠ Rodica in OŠ Venclja Perka. Po daljšem premoru je bil to še en uspešen judo turnir za nekatere, za druge pa celo prvo judo tekmovanje v življenju. Ekipa mladih je zabeležila tri medalje, številne diplome, pa tudi nekaj izgubljenih borb Ženska ekipa Domžal (z leve): Petra Grošelj in Špela Orehek 4. deski osvojil 6 točk iz 9 partij. Moška ekipa je tako kot dan poprej imela kar precej smole, saj se je morala pomeriti z vsemi najboljšimi zasedbami. Članice so tokrat nastopale z eno ekipo, Špeli Orehek in Petri Grošelj se je kot rezerva pridružila Kaja Faganel, ki je odlično igrala, saj je zbrala štiri točke iz petih partij, dekleta pa so osvojila 5. mesto. Na posamičnem hitropoteznem prvenstvu je Jure Plaskan že tretje in kakšno solzico. Športna dogodileto zapored pristal na 4. mestu. Za vščina bo za debitante nepozabna stopničke mu je zmanjkalo le nekaj – vožnja z avtobusom ob spremstvu malega, v zadnji partiji proti med- trenerjev, sendviči na tribunah, karnarodnemu mojstru Janu Šublju je tanje, tekanje po dvorani in nastop v sprejel remi, spregledal pa kom- živo pred gledalci po dveh letih. binacijo, po kateri bi zmagal in bil Uvrstitve: Jakob Stančič – 5. mesto, morda celo drugi. Zelo dobro se je Urban Rovanšek – 3. mesto, Nejc Koodrezal tudi novi član ŠD Domžale šak – 7. mesto, Adna Kremić – 4. meBlaž Debevec, ki je zasedel 24. me- sto, Lina Tomić – 3. mesto, Mina Jarc sto, sodelovalo je 92 udeležencev. – 3. mesto. Aljaž Abe in Nik Topić sta Jože Skok tokrat žal ostala brez uvrstitve. Foto: ŠD Domžale Besedilo in foto: Judo Golovec Mladinsko prvenstvo v šahu V Komendi je 22. januarja potekalo mladinsko prvenstvo ljubljanske regije v ločenih starostnih kategorijah, dobro so se odrezali mladi iz Šahovskea društva Domžale. Alisa Gubina in Mirjam Grošelj sta med dekleti do 8 let zasedli prvo in drugo mesto, med fanti v enaki skupini je bil prvi Evan Kostreševič, brat Nikos pa drugi med fanti do 10 let. Miha Žmaucar je zmagal med fanti do 14 let, v močni zasedbi pa je bila Sofia Timagina kar tretja. Zmagovalka med mladinkami je bila Jerneja Grošelj, Hana Brezar pa druga. J. S. Dobro pripravljeni na tekmovanja Vodstvo Kluba borilnih veščin Domžale se še kako zaveda pomena dobre pripravljenosti svojih članov in članic za različna tekmovanja. klub borilnih veščin domžale K dobri pripravljenosti prispevajo tako redni treningi kot tudi organizirane priprave, ki posebej prispevajo k uspešnim nastopom pred pomembnimi tekmovanji, ki jih pred Klubom borilnih veščin Domžale ni malo, pa naj gre za kickboxing ali boks. Še posebej se trudijo, da bi nadaljevali s številnimi uspehi, ki so v klub prinesli vrsto medalj in priznanj za osvojena prva mesta ter iz leta v leto potrjevali uspešno delo kluba pod vodstvom Marjana Bolharja. Večkrat smo že pisali, kako si v klubu prizadevajo, da bi v pogumne in hrabre borce vzgojili vse generacije športnikov, pa naj si gre za tiste najmlajše, cicibane ali mlajše člane in veterane, pri vsakem pa poskrbijo, da dobro pripravljeni pričakajo različna državna prvenstva in turnirje ter z njih zadovoljni prihajajo z vedno novimi priznanji. Tako so med 18. in 20. marcem 2022 v Laškem organizirali in izvedli klubske priprave. V treh dneh so iz- vedli pet treningov pod strokovnim vodstvom trenerjev, pri čemer so dajali poudarek tako telesni pripravljenosti kot hrabrosti in borbenosti, saj se zavedajo, kako je za borilne veščine pomembna celovita priprava. Pred njimi je namreč že v aprilu vrsta tekmovanj, kjer bodo lahko prikazali svojo odlično pripravljenost ter se pomerili tako v kickboxingu kot boksu. V začetku aprila bodo tekmovalke in tekmovalci nastopali na Državnem boksarskem in kickboxu prvenstvu cicibanov, kadetov mlajših, kadetov starejših, mladincev, članov in veteranov obeh spolov. Vera Vojska Foto: KBV Domžale Na namiznoteniškem državnem članskem prvenstvu osvojili kar tri naslove državnih prvakov POSPEŠENI ŠAHOVSKI TURNIR Uspeh, kakršnega za Namiznoteniško sekcijo Mengeš (NTS Mengeš) še ni bilo. ob prazniku Občine Domžale in 60-letnici Šahovskega društva Domžale ter 5. Vavpetičev memorial nts mengeš Od petih možnih naslovov državnih prvakov smo osvojili tri, poleg tega pa še dva naslova podprvakov. Katarina Stražar je ubranila lanski naslov državne prvakinje med članicami, osvojila še enega med ženskimi dvojicami (s sotekmovalko Leo Paulin – Arrigoni Izola) ter postala podprvakinja v mešanih dvojicah (skupaj z našim Andražem Avbljem), kjer sta v finalu klonila proti naši Ani Tofant, ki je postala (skupaj s sotekmovalcem Gregorjem Komacem iz Maribora) državna prvakinja v mešanih dvojicah. Ana pa je postala še podprvakinja v ženskih dvojicah (s sotekmovalko Saro Tokič, nečakinjo svetovno znanega Bojana Tokiča). Na turnirju je nastopilo 75 članov in 41 članic iz namiznoteniških klubov iz vse Slovenije. NTS Mengeš so zastopali člani Andraž Avbelj, Klemen Jazbič, Aljaž Frelih, Luka Trtnik, Aljaž Goltnik, Jan Šobar, Timotej Jerina, Luka Jokič in Rok Trnik ter članice Katarina Stražar, Ana Tofant, Brina Markič, Živa Markič, Urša Rozman in Tina Križnič. Po tekmovanju je najuspešnejša tekmovalka tokratnega državnega članskega prvenstva Katarina Stražar povedala: »Zelo sem zadovoljna z igrami na državnem prvenstvu, bila sem zelo blizu osvojitve trojnega naslova, za kar mi je malo žal, sem pa vesela, da je Ana Tofant s soi- gralcem Gregorjem Komacem osvojila naslov državne prvakinje v igri mešanih dvojic. 16. aprila odhajam v Katar, kjer bom nastopila na dveh turnirjih Contender. Oba turnirja bosta zelo težka, vendar verjamem vase, mislim, da sem v dobri formi in naredila bom vse, da pridem do kakšnega odmevnejšega rezultata.« Še izjava trenerja Davida Orešnika: »Trojni naslov državnih prvakov, Andraž Avbelj in Katarina Stražar – letošnja namiznoteniška članska državna viceprvaka v mešanih dvojicah, Katarina pa je k temu dodala še dva naslova državne prvakinje. dopolnjeno še z dvema srebrnima medaljama, je nekaj fenomenalnega. Za rezultati deklet in fantov je deset in več let dela, zato čestitke v prvi vrsti dobitnikom medalj, prav tako trenerjem, funkcionarjem kluba in soigralcem, soigralkam, staršem, donatorjem in sponzorjem. Namizni tenis je individualen šport, za tako odlične rezultate pa potrebujemo ekipo. Ekipa, ki jo ima NTS Mengeš, nas bo tudi v prihodnjih letih uvrščala v sam vrh slovenskega namiznega tenisa. Kot trenerju mi največ pomenijo razumevanje, medsebojno spoštovanje in delo za napredovanje nas vseh!« Seveda so potekala še druga številna tekmovanja, tudi v slovenskih namiznoteniških ligah. Naša prva članska ekipa, ki igra v 1. ligi, trenutno zaseda šesto mesto, tudi naša druga ekipa, ki igra v 2. ligi, je trenutno šesta, naša ženska ekipa, ki igra v 2. ženski ligi, pa je zasedla končno drugo mesto in bo igrala kvalifikacije za vstop v 1. žensko namiznoteniško ligo. Tudi v aprilu bodo potekala številna tekmovanja, tako v Sloveniji kot tudi na mednarodni ravni. Naj omenim samo državno prvenstvo RS za mladince in mladinke, ki ga bomo 2. in 3. aprila organizirali mi v športni dvorani v Mengšu. Več o tem ter ostalih tekmovanjih in rezultatih pa v naslednji številki Slamnika. Besedilo in foto: Janez Kje: Dvorana KS Vir, Šaranovičeva cesta 19, 1230 Domžale Kdaj: sobota, 23. 4. 2022, začetek ob 9.00 Predprijave: nujne zaradi omejitve števila udeležencev v skladu s protikoronskimi ukrepi in zagotovitve opreme (do največ 50 oseb) – do petka, 22. 4. 2022, do 18.00 na sah.domzale@ gmail.com ali tel. št. 041 625 254. Seznam predprijavljenih bo sproti objavljen na www.sah-domzale.si/. Potrditev prijave: na dan turnirja najpozneje do 8.45, morebitne zamudnike se priključi v drugo kolo. Prijavnina: 5 evrov, člani ŠD Domžale s plačano članarino brezplačno. Vplača se jo s predplačilom na TRR SI56-0230-00015018-622. Na dan turnirja na licu mesta (če bodo še prosta mesta) prijavnina znaša 10 evrov. Sistem in igralni čas: švicarski 7 kol, 10 min + 5 sek/igralca, pravila FIDE z dodatkom za pospešeni šah. Turnir bo prijavljen za FIDE rating. Rekviziti: igralec z belimi figurami zagotovi elektronsko šahovsko uro (možna bo tudi izposoja), vse ostalo zagotovi organizator. Nagradni sklad: denarne nagrade in praktične nagrade za najboljše po uvrstitvi in kategorijah. Točen razpored nagrad bo objavljen na društveni strani pred turnirjem. Nagrade: od 1. do 5. mesta, najboljša ženska, najboljši mladi do 9, 12, 15 in 20 let, najboljši senior, član ŠD Domžale, občan. Denarne nagrade se izplačajo ob predložitvi davčne številke in se med seboj izključujejo. Drugo: za malico ter pijačo poskrbi vsak sam. Kar ni določeno z razpisom, bo opredeljeno s turnirskim pravilnikom. Informacije in prijave: sah.domzale@gmail.com, 041 625 254 letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 33 objave slamnik@kd- dom zale. si Ne metulj, ne beseda, ne bežni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi. (F. Lorca) Dragima staršema v spomin zahval a Mineva peto leto, odkar sta se poslovila od nas Marija in Anton Andrejka roj. Capuder Po težki bolezni nas je mnogo prekmalu v 59. letu starosti zapustil naš dragi sin, mož, oče, dedek, tast, brat in stric Aleš Opara iz Rudnika, pozneje stanujoč v Zaborštu pri Domžalah in Letušu z Vira pri Domžalah Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. Spomin je tisto, kar živi in ostane. Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in postojite ob njunem grobu. Hčeri Greta in Mateja z družinama Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter ga boste ohranili v lepem spominu. Svoj večni počitek je našel na pokopališču v Braslovčah. Vsi njegovi: Vera, Polona, Nuša in Jure, Lara in Matevž, Jan in Anja, Urša in Oliver, Matic in Ana, Ava in Mia, Špela in Gorazd Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (Svetlana Makarovič) zahval a Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Čeprav spokojno spiš, v naših srcih in spominih še naprej živiš. zahvala Dne 12. februarja 2022 je svojo življenjsko pot v 93. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica in teta Paula Topolovec iz Domžal Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem Krt in Pogrebni službi Vrbančič. Posebna zahvala osebju v enoti DSO Bokalce Ljubljana - Vič Rudnik. Ti ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. v spomin Dne 10. januarja 2022 je minilo eno leto, odkar si odšel od nas za vedno, dragi oče, dedek, pradedek in stric Jožef Topolovec iz Domžal Vsi njuni Svojo življenjsko pot je v 79. letu starosti sklenila naša draga žena, mama, babica in teta Ob boleči izgubi naše drage mami, stare mame, tašče in tete Majda Loboda Francke Kolar Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje ter podarili sveče, cvetje in svete maše. Hvala Pogrebni službi Vrbančič za lep obred, gospodu župniku Klemenu Svetelju za obisk na domu in opravljenemu zakramentu bolniškega maziljenja ter lepo opravljen poslovilni obred na dan pogreba. Zahvala tudi gospodu župniku Slavku Judežu, pevcem kvarteta Grm in Godbi Domžale. Posebna hvala pa patronažni sestri Marjani Pavlič za obiskovanje na domu, pomoč in podporo. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Pogrešamo te! Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustne in pisne izraze sočutja in sožalja ter podarjeno žalno cvetje, nagrobne sveče in darovane svete maše. Še posebej iskrena hvala dr. Mojci Zajc - Kraševec za dolgoletno zdravljenje. Hvala gospe Nives Kos za poslovilne besede, gospodu župniku Marku Jeromlu za lepo opravljen poslovilni obred in Pogrebni službi Vrbančič za organizacijo ter kvartetu Krt za doživeto odpete pesmi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi tvoji Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... Ko je življenja v nas vse manj in manj, ko drug za drugim usihajo studenci, nerad priznaš si, že v večerni senci, da konec je poti in potovanj. (Ciril Zlobec) rojena Mazovec iz Štude s Pšate zahval a Na domžalskem pokopališču smo se 18. februarja 2022 poslovili od dragega moža, očeta, dedija, brata, strica in bratranca Vikita - Viktorja Pavška (1959–2022) Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podporo, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevkam in pogrebni službi. V spominu z njim – vsi njegovi Bremena v življenju te niso zlomila, s tegobami v zdravju si se dolgo borila, kjerkoli si zdaj – naj te sreča poišče, med zvezdami tvoje naj bo bivališče. zahval a Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Franc Poznič dipl. filozof in ekonomist Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja. Njegovi: žena Slavica, hčerki Irena z Marjanom in Mojca, vnuka Tjaša in Andraž z družinama ter sestra Nuša z družino Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj vrjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. Med nami si! Poslovila se je naša draga v spomin Mija Sršen 18. marca je minilo že devet let, odkar se je od nas za vedno poslovil 1959–2022 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. zahval a Svojo življenjsko pot je v 63. letu starosti sklenil naš dragi sin, brat in stric Milan Nahtigal po domače Podlipčev Milan iz Male Loke Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izrečena sožalja, darovane sveče in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku Andreju Marku Pozniču, cvetličarni Slovnik in Pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Ti si ta luč sveta, biser poslan z neba, ki razsvetljuješ dan. Žarek prijateljski, ki osrečuješ nas, v notranjost nam prodreš. Ti si kot zvezda v temi, svetilnik sredi noči. Ti si kot ogenj žareč, ki iz ljubezni gori, da je vsem toplo. (Gen) v spomin 22. aprila 2022 mineva dvajseto leto od nenadne izgube ljubega sina in brata Jaka Zupančiča Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. Naj vas vedno spremlja njegov žarek prijateljstva. Oči Darko, mami Meta, sestri Barbara in Ana ter brat Jure z družinami Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, ostal je le boleč spomin. v spomin Minilo je pet let, odkar nas je zapustil naš dragi Milan Juhant Ostala bo v spominu vseh, ki smo jo imeli radi. Milan Belcijan z Vira pri Domžalah iz Domžal Pogrešamo te.  Vsi njegovi Vsi njegovi Domžale, 11. 2. 2022 Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. 34 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii objave Ko zgodaj sonce je zašlo in se sklonilo k nam nebo, ko večnost se je zgodila in se te božja roka dotaknila, s tiho molitvijo – dopolnjeno je. (Beti) zahval a V Gospodu je v 94. letu zaspala in odšla v očetov objem naša ljubljena mami, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta Ljudmila Herle roj. Tekavc iz Domžal Od nje smo se poslovili v soboto, 12. marca, na domžalskem pokopališču. Ob veliki in boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, rože, sveče in druge darove. Posebna zahvala g. župniku Klemenu Svetelju, g. Andreju Svetetu in g. prof. dr. Antonu Štruklju za darovano globoko doživeto pogrebno sveto mašo in poslovilni obred. Zahvala pevcem Mengeškega zvona, organistu g. Franciju Banku in trobentaču za zaigrano pesem K tebi želim, moj Bog. Prav tako gre zahvala osebju Comett oskrba, d. o. o., za vso pomoč, enako Domu svete Katarine Mengeš, ki je zadnje štiri mesece lepo skrbelo za njeno dobro počutje. Iskrena zahvala gre tudi srčnim zdravnikom in sestram na IPP in UKC Ljubljana, oddelek za žilne bolezni. Za organizacijo pogreba se zahvaljujemo Pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Bog naj bo vsem bogat plačnik. Žalujoči: sin Franci z ženo Beti, hčerki Valerija in Branka z možem Dušanom, brat Oto, vnuki Sabina, Lucija, Dominik, Anita, Mojca, Polona, Boštjan, Anže in pravnuki ter ostalo sorodstvo  Domžale, marec 2022 Življenje tvoje bilo je mirno in predano. Dala si nam več, kot si mogla dati. Počivaj v polnosti med nebeškimi svati. slamnik@kd- dom zale. si v spomin Stane Kovač Kebrov Stane zahval a V spomin na našega gostinca, gasilca, športnika, podjetnika, svetnika, vzornika, učitelja, ljubitelja Limbarske gore, moža ter očeta z veliko začetnico. roj. Majcen iz Štude pri Domžalah 2. 4. 1962–7. 3. 2018 Bil si srčen, predan, odgovoren, odločen, skrben, zanesljiv, delaven in podjeten. Število tvojih vnukinj in vnukov vztrajno narašča in prav vsak dan se trudimo, da spomin na tebe, dragi oče, ostane večno živ. 2. aprila bi praznoval 60 let in prepričana sem, da domače glasbe, ki si jo tako rad glasno poslušal, ne bi manjkalo, zato bom zaključila s pesmijo fantov iz Moravške doline: »Ko Bog mi da poslednji dan, z neba vas čuval bom vsak dan, vas vodil, ljubil in učil, v trenutkih težkih skupaj z vami se boril. Trenutkov sreče z vami se bom veselil.« Marjete Rovšek Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Tomažu Mušiču za dolgoletno zdravljenje. Hvala g. župniku Klemenu Svetelju za duhovno spremljanje in lepo bogoslužje. Hvala Cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom zakoncev Kozjek za sočutno petje ob slovesu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni domači Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … Hči Klavdija z družino, žena Irena ter sinovi Stane, Marko, Andrej in Blaž z družinami Ni te več v hiši, ne na vrtu, nič več se tvoj glas ne sliši, če lučko na grobu ugasnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. zahval a Svojo življenjsko pot je v 93. letu starosti sklenila naša draga mami, babica, prababica, praprababica, tašča, sestra in teta Elka Cerar z Vira Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše in druge darove. Zahvala tudi g. župniku Aleksandru Ureku, cvetličarni Slovnik za lepe aranžmaje ter Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen poslovilni obred. Vsi njeni Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bila si tu. Vide Ocepek roj. Del Bello iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala kolektivu Doma upokojencev Domžale za nego, sočutje in skrb. Zahvala Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Venclja Perka za poslovilni govor. Hvala tudi župniku, pevcem in Pogrebni službi Vrbančič. Žalujoči: vsi njeni Ana Mejak Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Poloni Burja, patronažnim sestram ZD Domžale, osebju Ljubhospic v Ljubljani za zdravljenje in nego v času bolezni. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in pogrebni službi. Vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvojega glasu ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Svojo življenjsko pot je v 90. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric Anton Korelc iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ZD Domžale, še posebej dr. Vesni Štular za vso podporo in skrb, Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred ter predsednici KS Simona Jenka Domžale gospe Manici Perdan Ocepek za lep in iskren govor. Vsi njegovi Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in z nami naprej živi. v spomin V teh dneh mineva žalostno leto, odkar si se poslovila od nas, draga mami zahval a Marija - Mici Cajhen Svojo življensko pot je v 83. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta Hvala vsem, ki se je spominjate. Ana Anžič s Pšate Vsi njeni iz Bišč Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, maše in izkazano pozornost ter sočustvovanje z nami ob uri slovesa. Hvala g. župniku, pevcem in pogrebni službi za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni zahval a Ob boleči in nenadni izgubi izgubi naše mame, babice in prababice V 69. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta Oči, na pomoč! zahval a Ob boleči izgubi naše drage Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. SPREJEM OBJAV Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. Vsaka mama je prava mama. Dana za srečo in za veselje. Ena sama za vse življenje (Tone Pavček) v spomin Mineva žalostno leto, odkar se je poslovila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Rozalija Zelko iz Češenika Mama, hvala. Ostajaš v naših srcih in spominih. Pogrešamo te. POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU Vsi tvoji glasilo občine domžale letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 35 objave slamnik@kd- dom zale. si v spomin v slovo v spomin Miji Sršen Antonu Korelcu Andrej Flis Ni te več. Pogrebnik te je raztresel po travniku in vpila te je trava. Zdaj, ko to pišem, dežuje, tako da te je tudi zemlja že vsrkala vase. To je to. To je slovo. V sredo, 23. februarja 2022, smo se na domžalskem pokopališču poslovili od Antona Korelca. Rodil se je pred skoraj devetdesetimi leti blizu Kočevja in je otroška leta preživel v vasi Koprivnik pod pobočji Kočevskega Roga. Ko so Italijani napadli to kar precej veliko vas, so se vaščani umaknili v gozd. Tone se je z mamo vrnil domov, oče pa je ostal pri partizanih. V njegovih spominih na ta hudi čas beremo: »Decembra 1942 so bili partizani izdani, šest jih je padlo. Trije so bili odrasli in so že imeli družine, dva sta imela okoli osemnajst let. Italijani so jih postrelili pri Starem Brezju, tako da se je streljanje slišalo do Koprivnika.« Tako je Tone že pri desetih letih postal vojna sirota. Do konca vojne je z mamo ostal doma, v Koprivniku. Okoli tega kraja, kot okoli strateške postojanke na poti proti osvobojeni Beli krajini, so Italijani razpeli žico in postavili okoli trinajst bunkerjev: »Ven in noter vasi nisi mogel do konca vojne, izjemoma le z dovolilnicami,« se je spominjal Tone. Tudi šola je delovala samo pol leta. Tone je pomagal tudi kurirjem pri njihovih poteh. Med vojno in po njej je vladalo hudo pomanjkanje, imeli so le tisto, kar so na polju pridelali sami. Mama je po padlem možu dvakrat na leto dobila nekaj sto dinarjev, sicer pa nobene druge podpore. Leta 1950 pa je po padlem očetu in možu dobila partizansko spomenico. Tako je Tone pri še ne štirinajstih letih začel delati pri sečnji lesa, kar ga je šibkega, kot je bil, zelo izčrpavalo. Zato si je zelo želel oditi iz težkih razmer. Udeležil se je tudi mladinske delovne brigade v bodoči Novi Gorici. Pri njih, v Koprivniku, je bila nastanjena delavska četa, njen komandir je bil Gabrijel Armeni iz Domžal. Ta je pozneje družino pripeljal v Domžale. Prva je odšla sestra Julka, ki je delala v Tosami. Tone se je kot šestnajstletnik zaposlil v Induplati, kjer so mu omogočili, da se je izučil za strojnega ključavničarja. Potem ko se je vrnil s služenja vojaškega roka, je začel delati v Mlinostroju, kjer je napredoval do mojstra in zadnjih deset let službovanja poučeval in uvajal tudi vajence. Na koncu niso leta življenja, ki štejejo, ampak dejstvo, koliko življenja je bilo v teh letih. (Abraham Lincoln) (1959–2022) Kot da ne bi nikdar obstajala. Ampak ne! V mojem srcu je velik prostor zate, za mojo prijateljico, mojo ‘sestrico’, kot sva si pravili. Slovo od tebe je bilo skromno, kot si bila skromna ti. Vedno te je skrbelo, da ne boš koga obremenjevala s čimer koli. Zato verjetno tudi želja po raztrosu tvojega pepela, da ja ne bi imel kdo zaradi tebe preveč dela, ko bi ti moral urediti grob in prižgati svečko. Da, taka si bila. Jaz si pa želim, da bi ti lahko nekam prinesla rožico, prižgala svečko, se pogovarjala s teboj na tvojem zadnjem domu. Pogrešala bom tvoj smeh, ki je bil nalezljiv tako, da sva se velikokrat nasmejali do solz. Žal si imela zelo težko življenje. Noben otrok ne bi smel imeti tako težkega otroštva, kot si ga imela ti. Tudi ko si odrasla, ti ni bilo postlano z rožicami. Večno si se morala boriti, da ste solidno preživeli. Potrebovala si pa tako malo. Da bi lahko za eno uro pobegnila iz vsakdana in si privoščila en kapučino. Da bi te imeli ljudje radi. Ti si svojo ljubezen do sočloveka nesebično razdajala kot prostovoljka rakavim bolnikom, kakršna si bila sama. Znala si jih tolažiti, tudi ko je tebe vse bolelo in si bila sama potrebna pozornosti. Za druge si vedno našla tolažilne besede, ko ti jih je zmanjkalo, si se zjokala meni. Svojo dušo si nahranila z dolgoletnim delom prostovoljke pri Društvu onkoloških bolnikov Slovenije, kakor tudi na vseh ostalih aktivnostih društva. Za bolnike si bila na voljo z nasmehom, prijazno naklonjenostjo, znala si prisluhniti vsakemu, ki je potreboval pomoč in ga potolažiti. Seveda si imela tudi lepe trenutke, predvsem s sinom in vnučkom. Žal nisi dočakala še enega. Rada bi povedala drugim, kako topla oseba si bila, kako s teboj ni bilo nikoli dolgočasno. Kako si se vedno rada šalila in uživala v lepih nostalgičnih trenutkih. Kako si imela rada morje. Kako so te zaradi tvoje skromnosti nekateri ljudje izkoriščali in si le redko dobila potrditev za svoj trud. Kolikokrat si bila razočarana, ker te zaradi tega niso imeli za enakopravno. Ker niso videli tvoje zlate duše. Bila si kot svečka, ki si z neizmerno srčnostjo dogorevala za vse potrebne pomoči in nam kljub svoji skromnosti dokazovala svojo veličino. Nekoč si mi napisala: hvala, ker te imam. Tone si je ustvaril družino in zgradil zgleden dom z ženo Ireno, s katero bi v začetku marca letos praznovala petinšestdeset let poroke. Vzgojila sta tri otroke, se veselila petih vnukov in že štirih pravnukov. Njuno globoko prijateljstvo je ustvarilo topel dom, ki je ponudil zavetje, pomoč in podporo sestrinim trem otrokom ob hudi tragediji, ko so leta 1969 v prometni nesreči izgubili mater, očeta in staro mater, Tonetovo mamo. Tovariši v organizaciji Zveze borcev za vrednote NOB se po navadi tikamo, česar pa spoštovanemu Tonetu, ki je bil dolgoletni član IO KO ZB Simona Jenka, nikoli nisem mogla izreči. Tudi ko so ga pestile nadloge starosti in bolezni, je v pogovorih vselej ostajal veder in bil vselej zelo vesel obiska ob novem letu. Vedno je povedal kaj dobrega o svojih bližnjih, o brunarici v Koprivniku, ki jo je zgradil, predvsem pa o vnukih, posebej o vnukinji, ki živi v isti hiši in mu je vedno polepšala dneve. Od spoštovanega Toneta Korelca smo se poslovili z besedami Otona Župančiča: Hvala tebi, draga moja Mija, ker sem te imela. Počivaj v miru. »Imeli smo ljudi – v poljani cvet, imeli smo jih – vrhu gore hrast. Imeli smo jih – dali smo jih vam …« Marinka  Manica Perdan Ocepek, za KO ZB Simona Jenka Kulturno društvo Jože Gostič Homec in Društvo Peter Naglič Šmarca VABITA NA PREDSTAVITEV ZBORNIKA v soboto, 9. aprila 2022 ob 19. uri v večnamenskem prostoru OŠ Preserje pri Radomljah. V kulturnem programu bosta sodelovala citrarka Tanja Zajc Zupan in Ženski pevski zbor Sirene. Informacije in naročila: Kulturno društvo Jože Gostič Homec kd.gostic@gmail.com, 031 322 568 (1957–2022) Neizprosna smrt mojega brata Andreja, Domžalčana po rodu, mi v moji veliki bolečini poraja tudi lepe spomine. Rojen je bil Pr Financarju, v hiši, ki jo je po prvi svetovni vojni zgradil najin ded Alojz Pavlovčič, finančni preglednik v Kraljevini Jugoslaviji. Sposobnost in smisel za delo s financami sta bila Andreju položena že v zibko in sta močno vplivala na njegovo nadaljnje življenje. Mnogo prezgodnja smrt najine mame Marine naju je v času njegovih študijskih let zelo povezala. Vesel sem, da sem mu kot starejši brat lahko pomagal in ga usmerjal. Veselila sva se mnogih skupnih potovanj in druženj. Z nahrbtnikom na rami in z evropsko železniško karto so bila najina vsa evropska mesta. Pa tudi Bližnji in Srednji Vzhod sva osvojila. Kot diplomant Ekonomske fakultete se je zaposlil v Heliosu na Količevem. Skrbna osebna urejenost, poštenost, odgovornost, doslednost, strokovnost pri opravljanju delovnih obveznosti in nalog niso ostale neopažene. Zaupane so mu bile odgovorne delovne obveznosti. Napredoval je kot predsednik uprave NLB Domžale. Delu je posvečal ogromno energije, prav tako tudi dobrim odnosom s sodelavci. Vse to mu je zelo dobro uspevalo. V mestu je kot Domžalčan in bankir pustil globok pečat. Kulturni, športni in šolski projekti so bili z njegovo dobro voljo vedno finančno podprti. Njegova profesionalnost in ambicioznost sta ponesli njegovo delovanje tudi na nekdanji jugoslovanski prostor. Pred štirinajstimi leti ga je na višku delovne uspešnosti doletela huda bolezen. Sledilo je dolgotrajno zdravljenje. Življenje se je spremenilo. Ostal je invalid. Umaknil se je v toplo oskrbo svoje družine v Zdušo pod Kamniške planine. Dneve je preživljal ob dodatnih terapijah ter rednem spremljanju medijev. Z Emo, Maruško in Martinom se je vedno zelo veselil družinskih izletov na morje, kjer se je spominjal jadranja z vetrom, včasih pa tudi proti njemu. Kljub bolezni je bil še vedno iskriv in vedoželjen. Razveseljevali so ga obiski, telefonski klici nekdanjih sodelavcev in prijateljev, ki so vnašali pestrost v njegov miren vsakdan. Dragi Andrej, nisi se izgubil v tihoto. Nisi odšel v nič in pozabo, kajti ostajaš v mojem srcu in srcih vseh, ki smo te cenili in imeli radi. Počivaj v miru.  Brat Drago ROIBRI BOBB 14. 14. 36 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii objave slamnik@kd- dom zale. si OBČINA DOMŽALE v spomin OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU Vera Beguš Vida Ocepek ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŠTEV S PODROČJA RAZISKOVANJA IN TEHNIČNE KULTURE ZA LETO 2022 Konec februarja se je v 79. letu starosti za vedno poslovila častna občanka Občine Lukovica Vera Beguš. Težko je nanizati vse besede, s katerimi bi opisali gospo Vero Beguš in njeno delo. Nekdanja učiteljica slovenščine je bila vsestranska ustvarjalka, neumorna kulturna delavka in gonilna sila kulturno-umetniškega ustvarjanja v Krašnji, v katerega je bila vključena že kot učiteljica, po upokojitvi pa se mu je predala še bolj. Bila je dolgoletna predsednica Kulturno-umetniškega društva Frana Maslja Podlimbarskega, režirala je gledališke igre za otroke in tudi za odrasle. Večkrat se je v pogovoru spominjala predstav na prostem, v katerih je nastopalo več kot sto sodelujočih. Odmevna so bila tudi srečanja pevcev ljudskih pesmi iz vse Slovenije, literarni večeri, likovni ex tempore iz okoliških slikarskih društev in druge prireditve in dogodki, ki jih je organizirala ali pri njih sodelovala. Zadnjo sredo februarja smo se njeni najbližji, sosedje in prijatelji na domžalskem pokopališču poslovili od naše Vide Ocepek. Poslovila se je v 96. letu življenja. Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov društev s področja raziskovanja in tehnične kulture za leto 2022. (1943–2022) neumorna kulturna delavka Vera Beguš je bogatila kulturno življenje v Črnem grabnu tudi s pisanjem in urejanjem knjig. Priredila in adaptirala je veliko literarnih del iz svoje okolice. Med drugim: Izgnančev dnevnik, ki je nastal po dnevniku Josipa Štolfe, Med ljudstvom, ki je zgodba pisateljice Ilke Vašte o življenju v Krašnji, ki je bilo njeno prvo delovno mesto, Črtice Josipa Podmilšaka - Andrejčkovega Jožefa, pisatelja, pesnika in prevajalca iz Krašnje. V knjigi Pletemo kite je zbrala zgodbe in bogato fotografsko gradivo, povezano z društvenim delovanjem na tem področju. Knjižnica Domžale ima na Vero Beguš še prav posebno lep spomin. Potujoča knjižnica je bila sad dolgotrajnega truda zaposlenih domžalske in kamniške knjižnice. Takratni direktor Knjižnice Domžale Marjan Gujtman je k sodelovanju povabil Vero Beguš. Spominja se je kot velike ljubiteljice knjig, ki je s svojim odnosom do pisane besede veliko prispevala k razvoju in prepoznavnosti potujoče knjižnice v dolini Črnega grabna. Za seboj je pustila vrednote, ki bodo živele z nami sleherni trenutek naše minljivosti. »Zdi se mi pomembno, da ljudje, ki opravljajo svoje delo za ljudi, to opravljajo s spoštljivostjo, empatijo in kot poslanstvo,« še dodaja Marjan Gujtman. Veri Beguš je na potujoči knjižnici pomagal njen, tudi že pokojni mož Mitja. Skupaj sta z dobro voljo in lepo besedo poskrbela, da je bila potujoča knjižnica med ljudmi lepo sprejeta. Potujoča knjižnica je bila mišljena kot knjižnica na območju Občine Lukovica in območju Tuhinjske doline v občini Kamnik, ter nekaj krajev v občini Domžale in tako je še danes. Na pot se je prvič podala leta 1996. Direktorica Barbara Zupanc Oberwalder in drugi povabljenci pa so leta 2012 prerezali trak novega vozila. Skupaj z Vero Beguš so soustvarjali in ohranjevali kulturno dediščino našega prostora tudi v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Aktivno so sodelovali na področju ohranjevanja slamnikarstva, ki je v preteklosti povezovalo naše kraje. Vera Beguš se je kot predsednica Kulturno-umetniškega društva Frana Maslja Podlimbarskega Krašnja, ki že desetletja goji to izginulo domačo obrt, angažirala za skupinske projekte s Slamnikarskim muzejem v Domžalah (gostovanje na Slamarskem kongresu v Tavankutu, Srbija, 2014; razstava Pletemo kite, januar–marec 2020 v Slamnikarskem muzeju; Srečanja pod slamniki v Slamnikarskem muzeju – pogovor z Vero Beguš o ohranjanju in pomenu nekdanje obrti, januar 2020 itd.). Po njeni zaslugi je dejavnost pletenja kit iz slame oživela že v 80. letih prejšnjega stoletja, in sicer tako, da so pšenično slamo za pletenje pridobivali po starem postopku z ročnim žetjem na okoliških njivah. Nato so znanje pletenja slamnatih kit prek delavnic za otroke v vaški šoli in tudi po drugih šolah prenašali na mlajše generacije. Pod budnim očesom Vere Beguš je društvo v prostorih nekdanje vaške gostilne v Krašnji uredilo manjšo krajevno muzejsko zbirko, s katero predstavljajo tudi slamnikarsko obrt. Pletenje kit so prikazovali na različnih prireditvah po Sloveniji in izven nje, med drugim tudi na domžalskih tradicionalnih prireditvah, kot je Slamnikarski sejem. Rezultat uspešnega več desetletnega društvenega oživljanja slamnikarstva pod vodstvom Vere Beguš je tudi njihova umestitev v register nesnovne kulturne dediščine od leta 2014 dalje. Ljubezen do kulture je Vera Beguš vse življenje z ljubeznijo in občutkom predstavljala in predajala mlajšim in odraslim. Zagotovo bo njena sled in izjemno delo ostalo še mnogim generacijam za vzor. Veri Beguš se zahvaljujemo za predano opravljeno delo, ki ne bo nikoli pozabljeno!   Knjižnica Domžale in Kulturni dom Franca Bernika Domžale (rojena Del Bello) (14. 1. 1927–18. 2. 2022) Pred novim letom smo jo obiskali v domžalskem domu upokojencev, kjer je živela zadnje leto. Še vedno je bila zelo živahna, rada se je spomnila svoje mladosti, njenih vojnih let, svojega moža Vinka ter družine in dela v domačem frizerskem salonu Del Bello. Dogovorili smo se, da jo bomo ob prvih toplih marčnih dneh odpeljali na domžalsko tržnico. Toda njeno srce je obstalo in tako ne moremo izpolniti te njene želje. Odšla je še zadnja domžalska aktivna udeleženka narodno-osvobodilnega boja, ki je tudi sama preživela križev pot številnih Slovenk in Slovencev med nemško okupacijo od leta 1941 do 1945. Vida s partizanskim imenom Marina se je tako kot vsa družina Del Bello že od samega začetka nemške okupacije vključila v delo na terenu kot kurirka, obveščevalka in aktivistka OF. Prvi njen stik z organiziranim odporom je bil Franc Vidmar - Branko, ki pa je žal kmalu padel. V aktiv Zveze slovenske mladine jo je vključila Stanka Varšek - Lija, ki je potem padla ob znanem napadu na partizanske bunkerje 6. januarja 1945 v Rudniku pri Radomljah. Junija 1943 so jo zaradi njene požrtvovalnosti sprejeli v domžalsko organizacijo SKOJ-a. Pozneje je postala njegova sekretarka. V hišo Del Bellovih so aktivisti OF stalno prinašali hrano, sanitetni material in denarne prispevke, ki jih je Vida potem prenašala na javke na širšem domžalskem in moravškem območju. Bila je rajonska intendantka. Skupaj s številnimi drugimi mladimi Domžalčani je trosila letake in raznašala partizanski tisk. Pri Del Bellovih so se kljub neposredni bližini žandarmerijske postojanke pogosto skrivali ilegalci, tudi potem, ko je bila 8. avgusta 1944 ustanovljena v stavbi sedanjega Študentskega servisa nasproti železniške postaje domobranska postojanka. Vida je bila članica Trškega odbora OF in Aktiva ZSM Domžale. Po izdaji enega od članov domžalske pionirske organizacije so jo domžalski domobranci zaprli 9. decembra 1944, jo mučili in potem izročili kamniškemu Gestapu. Tudi tam so jo zasliševali in mučili, toda ničesar ni izdala, nič ji niso dokazali in so jo 31. januarja 1945 izpustili. Sama je večkrat povedala, da jo je rešilo tudi to, da je kar dobro govorila nemško, saj je morala med vojno tako kot vsi drugi mladi obiskovati nemško šolo. Toda od 1. do 30. marca 1945 je morala na prisilno delo v Šentožbolt. Njen brat Avgust Del Bello, ki je bil leta 1943 mobiliziran v nemško vojsko, je ob prihodu na dopust januarja 1944 potem pobegnil v partizane in se vključil v Kamniškozasavsko četo. Preživel je usodni tragični spopad na Oklu nad Ihanom 24. februarja 1944 kot eden od 29 preživelih borcev in aktivistov. Vida se je po osvoboditvi zaposlila najprej na Občini Domžale in potem na Okraju Kamnik do prezgodnje očetove smrti 31. 7. 1950, ko je morala pomagati materi pri delu v frizerskem salonu. Leta 1952 se je poročila z Vinkom Ocepkom, s katerim sta si ustvarila prijetno družino s štirimi otroki, ki se jim je potem rodilo osem vnukov in vnukinj. Jesen življenja pa ji je polepšalo še sedem pravnukov in pravnukinj. Vseskozi je z veseljem sodelovala pri delu Krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Domžale. Rada se je spominjala težkih in nevarnih vojnih let ter preizkušenj ter tudi na otroke in najmlajše prenašala vrednote, za katere se je borila in jim ostala zvesta do zadnjega. Številni Domžalčani in Domžalčanke se je bomo spominjali, kako je zadnja desetletja rada posedala na klop’ci na vrtu ob Kolodvorski in se pogovarjala z mimoidočimi. Spominjali se je bomo kot vedno nasmejane, prijazne in pokončne gospe in tovarišice.  Franci Gerbec Rok za prijavo na javni razpis je do 29. aprila 2022. Številka: 630-1/2022 Datum: 25. 3. 2022 Občina Domžale župan Toni Dragar ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV ZALOŽNIŠTVA ZA LETO 2022 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje projektov založništva za leto 2022. Rok za prijavo na javni razpis je do 29. aprila 2022. Številka: 613-1/2022 Datum: 25. 3. 2022 Občina Domžale župan Toni Dragar ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PREVENTIVNIH SOCIALNIH PROGRAMOV ZA MLADE IN SAMOPOMOČNE SKUPINE V LETU 2022 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za prijavo sofinanciranja preventivnih socialnih programov za mlade in samopomočne skupine v letu 2022. Rok za prijavo je do 29. aprila 2022. Številka: 122-5/2022 Datum: 25. 3. 2022 Občina Domžale župan Toni Dragar ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBČINA DOMŽALE POMAGA DOMŽALSKIM PODJETNIKOM Z BREZOBRESTNIMI POSOJILI (6M EURIBOR + 0) Občina Domžale v sodelovanju z Gorenjsko banko, d. d., Kranj, razpisuje posojila s subvencionirano obrestno mero za mikro in mala podjetja ter samostojne podjetnike. Razpisana skupna vsota posojil znaša do 1,5 milijona evrov sredstev z ročnostjo do 8 let. Podjetniki lahko zaprosijo posojilo za: • stroške nakupa, opremljanja in urejanja zemljišč ter pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, • stroške prenove, gradnje ali nakupa poslovnih prostorov, • stroške nakupa novih strojev in opreme, • stroške izdelave projektne in investicijske dokumentacije. Podjetniki morajo zagotoviti vsaj 25 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije brez DDV. Lokacija naložbe mora biti na območju občine Domžale. Vse ostale podrobnosti lahko preberete na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko: »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni«, dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 01 721 42 51 ali 01 72201 00, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo. ������������������������������������������������������������������������������������������������ letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 37 objave slamnik@kd- dom zale. si IZVLEČEK IZ SKLEPA O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ ŠT. 041-4/2022-2 Z DNE 16. 2. 2022 (VOLIŠČA NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE – OVK 4010 – DOMŽALE 1) za izvedbo rednih volitev poslancev v državni zbor Republike Slovenije, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 24. aprila 2022. VOLIŠČE 4.10.01 – OSNOVNA ŠOLA DOB I., Šolska ulica 7, Dob Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Ljubljanska cesta 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 19b, 20, 21, 21a, 23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta 1, 1a, 1b, 1c, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 16a in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a, 5 in 9. Vir: Virska cesta 21. Gorjuša in Turnše. VOLIŠČE 4.10.02 – OSNOVNA ŠOLA DOB II. Šolska ulica 7, Dob Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica 1, 2 in 3, Trdinova ulica, Trg svetega Martina 1 in 2, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 24, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen 1, 3, 3a, 5 in 9. Češenik in Želodnik. VOLIŠČE 4.10.03 – DOM KRAJANOV V ŽEJAH, Žeje 10 Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje. VOLIŠČE 4.10.04 – OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina 41, Brezje pri Dobu Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico. VOLIŠČE 4.10.05 – GASILSKI DOM HOMEC, Bolkova ulica 46, Homec Homec: Bolkova ulica in Gostičeva cesta od 1 do 20, 20a, Vaška pot 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 31a, 32, 32a, 33, 33a, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a, I.ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen 1, 2 in 3. Nožice: Gostičeva cesta od 22 do 100, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica. VOLIŠČE 4.10.06 – OSNOVNA ŠOLA IHAN, Šolska ulica 5, Ihan Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta. Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova. Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Selo pri Ihanu. VOLIŠČE 4.10.07 – SAMOSTAN MALA LOKA, Mala Loka 8, Bišče Bišče in Mala Loka. VOLIŠČE 4.10.08 – SLAMNIKARSKI MUZEJ, Kajuhova cesta 5, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta št.: 1, 2, 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69, 71, 71a, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št.: 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 30, 30a, 32, 32a, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka. VOLIŠČE 4.10.09 – RD BISTRICA DOMŽALE, Krakovska 18a, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta 1, 3, 5, 7, 11, 11a, 13, 13a, 13b, 15, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 26a, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 48a, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica. VOLIŠČE 4.10.10 – GASILSKI DOM ŠTUDA, Študljanska 86, Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št.: 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5. Šentpavel pri Domžalah. VOLIŠČE 4.10.11 – KULTURNI DOM RADOMLJE I, Prešernova cesta 43, Radomlje Radomlje: Bukovčeva cesta 9, Cesta Radomeljske čete vsa, razen 1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta 21, 23, 25, 25a, 25b, 27a, 29, 31, 33, 33a, 34, 35, 36, 36a, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen 1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Trata. VOLIŠČE 4.10.12 – KULTURNI DOM RADOMLJE II, Prešernova cesta 43, Radomlje Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na Loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta 70, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica. Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta 1, 1a, 1b, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 43a, 43b, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54 in 54a, Šlandrova ulica 1, 3, 5, 5a, 7 in 8, Triglavska ulica in Pod Hribom 50. Škrjančevo. VOLIŠČE 4.10.13 – GASILSKI DOM ROVA, Žiška c. 10, Rova Dolenje, Jasen, Kolovec. Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče. VOLIŠČE 4.10.14 – DELAVSKI DOM VIR, Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Aljaževa ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 23b, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 33a, 34, 34a, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48, 48a in 54, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta, Tkalska ulica, Virska cesta 1 in Zoisova ulica. Podrečje. VOLIŠČE 4.10.15 – VRTEC PALČEK VIR, Dvoržakova ulica 15, Vir Vir: Bevkova ulica, Bukovčeva ulica 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53, in 70, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica, Ipavčeva ulica, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, VOLIŠČE 4.10.16 – VRTEC CICIDOM VIR, Šubičeva 12, Vir Količevo. Vir: Papirniška cesta, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica, Umekova ulica, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica. VOLIŠČE 4.10.901 – DRUŠTVO LIPA DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4.10.970 – OMNIA DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Pristojnost organizacije in izvedbe glasovanja na volišču 4.10.970 OMNIA se s tem sklepom prenese na Okrajno volilno komisijo 4011 – DOMŽALE II. Vsa volišča na območju okraja so dostopna invalidom. Številka: 041-4/2022-2 Datum: 16. 2. 2022 REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 10. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE Predsednica Okrajne volilne komisije Helena Mejač, univ. dipl. prav. ŠT. 041-5/2022-2 Z DNE 16. 2. 2022 (VOLIŠČA NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE – OVK 4011- DOMŽALE 2) za izvedbo rednih volitev poslancev v državni zbor Republike Slovenije, v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 24. aprila 2022. VOLIŠČE 4.11.01 – VRTEC BISTRA, Ul. Nikola Tesla 16, Domžale Domžale: Kamniška cesta 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118, 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136 in 138, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica in Župančičeva ulica 4 in 6. VOLIŠČE 4.11.02 – GALERIJA DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale Domžale: Karantanska cesta 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 3c, 5, 8, 8a, 8b, 9, 9b, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica 1, 1a, 3, 5, 7, 9 in 11. VOLIŠČE 4.11.03 – VRTEC ČEŠMIN, Murnova ulica 14, Domžale Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica, Ješetova ulica, Ljubljanska cesta 105, 107, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131, 133 in 137, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta 2, 4, 6, 19, 20, 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica. VOLIŠČE 4.11.04 – OSNOVNA ŠOLA ROJE, Kettejeva ulica 15, Domžale Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Fajfarjeva ulica 15, Jarčeva ulica 1, 2, 2a, 7, 12, 12a, 12b, 13, 13a, 18 in 23, Kettejeva ulica 11c, 13, 14, 14a, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska cesta 150 in 151, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica 1, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica. VOLIŠČE 4.11.05 – SREDNJA ŠOLA DOMŽALE GIMNAZIJA, Cesta talcev 12, Domžale Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica. Zaboršt: Ihanska cesta, Kopališka cesta 11, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico in Šumberška cesta. VOLIŠČE 4.11.06 – PEKARNA JURČEK, Depala vas 93a, Domžale Depala vas. VOLIŠČE 4.11.07 – PGD STOB-DEPALA VAS, Ljubljanska cesta 55, Domžale Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od 1 do 47 ter 49, 49a, 49b, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Stobovšak, Tabor 6, 6a, 8, 12, 19, Taborska cesta 2, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica. VOLIŠČE 4.11.08 – DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen 1, 2, 2a, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67, 67a in 67b, Masarykova ulica vsa, razen 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor 1, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 17a, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta in Železniška cesta. VOLIŠČE 4.11.09 – TIC DOMŽALE, Ljubljanska cesta 70, Domžale Domžale: Kamniška cesta 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9, 9a in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 74a, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a, 90b in 92 in Masljeva ulica. VOLIŠČE 4.11.10 – OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, Dragomelj 180 Dragomelj in Pšata. VOLIŠČE 4.11.11 – OSNOVNA ŠOLA JARŠE, Šolska ul. 1a, Spodnje Jarše Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta 15, 17, 17a, 19, 19b, 19c in 21, Kettejeva ulica 1, 2, 4, 7, 7a, 8, 9, 10, 10a, 11, 11a, 11b, 12, 12a in 14b, Masarykova ulica 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica in Slomškova ulica. Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 8, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta 2, Pregljeva ulica, Prežihova ulica, Resljeva ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica in Šubljeva ulica. VOLIŠČE 4.11.12 – GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Jarška cesta 37, Zgornje Jarše Srednje Jarše: Alpska ulica 4, 6 in 11, Čevljarska ulica od št. 7 dalje, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta od 30 dalje, Kamniška cesta 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 11a, 12, 13, 15, Kokaljeva ulica, Mlin- ska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Ulica Hermana Potočnika, Volfova ulica. Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta 17, 17a, 18, 20, 22, 24, 24a, 24b, 24c, 24d, 26 in 28, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica 1, 2, 2a, 3, 3a, 3b, 5, 7 in Rusjanova ulica. VOLIŠČE 4.11.13 – OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH, Pelechova c. 83, Preserje pri Radomljah Preserje pri Radomljah: Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Puchova ulica 8, 10 in 12, Roje, Staretova ulica, Tovarniška ulica, V boršt, Vaška pot od 1 do 27, ter 27a, 27c, 27f, 27g, 28a, 28b, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53a, 54, 55 in 56, VI. ulica, VII. ulica od 1 do 14, razen 13, VIII. ulica 1, 2, 3, 20, 21, 22, 23, 24, 27, 29, 30, 30a, 31, 32, 32a, 33, 35. VOLIŠČE 4.11.901 – DRUŠTVO LIPA DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4.11.970 – OMNIA DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Okrajna volilna komisija bo organizirala in izvedla glasovanje na volišču 4.11.970 OMNIA DOMŽALSKI DOM tudi za Okrajno volilno komisijo 4010 – DOMŽALE I. Vsa volišča na območju okraja so dostopna invalidom. Številka: 041-5/2022-2 Datum: 16. 2. 2022 REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE Predsednica Okrajne volilne komisije Anita Janjoš, univ. dipl. prav. 38 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii pisma bralcev slamnik@kd- dom zale. si S tem v zvezi navajamo nekaj dejstev, ki ne opravičujejo izbiro imena investitorja po omenjeni žagi. Znano je namreč, tako pišejo tudi zgodovinski in drugi viri, da je na Skokovi žagi obratovala tudi elektrarna, ki jo je na potoku Mlinščica leta 1918 zgraUredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, dil Anton Skok za lastne namene, preskrbovala pa je tudi Domkrajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenarožale (Vir: Razvoj elektrifikacije Slovenije, Ljubljana, 1976). O tem čenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in piše tudi gospod Stane Stražar v obsežni knjigi – Domžale, meprostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki sto pod Goričico (izšla leta 1999), in sicer v poglavju O gospoobjavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznidarstvu. Stane Stražar sicer navaja, da je bil na tej lokaciji sprkovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki va nek mlin, toda nič o tem, kateri. Tudi v podpoglavju o izkoriza rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim ščanju vodne moči Mlinščice navaja vrsto znanih mlinov, ki so imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v priobratovali na potoku, toda v ničemer ni omenjena Knezova žaga. meru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter konSkokova žaga z elektrarno in prodajo lesa bi zagotovo mnotakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. go bolj zaznamovala prostor nove soseske kot pa Knezova žaga iz tam okoli leta 1800. Ne nazadnje se tudi po tej žagi in majhni elektrarni, ki je postala oskrbna točka za elektriko za vse Domžale (1920), njenem lastniku in prvemu županu Domžal, imenuje Ulica Antona Skoka. Objekt je ves čas zaposloval delavce, tudi potem, ko je bil Z velikim začudenjem in ogorčenjem spremljam zdaj že res dolgo- leta 1948 nacionaliziran in to na posebej boleč način, saj je motrajno ‘sago’ o Fontani iz Slamnikarskega parka, ki bi ji lahko re- ral dokumente o predaji žage v prisotnosti denacionalizacijske kli kar domžalska (ali pa občinska) sramota. Ob vsem dogajanju – komisije in miličnikov podpisati Anton Skok, ki ni bil več laodstranitvi Fontane iz parka, odvozu na dolgo neznano in prikri- stnik. Dejanski lastnik je bil Antonov sin Dimitrij, ki so ga pred vano lokacijo (kmečko dvorišče v Skaručni!) ter medlem in nepre- prihodom komisije poklicali na orožne vaje. O vsem tem, pa pričljivem leporečenju občinske službe za odnose z javnostjo, da tudi o zapletih v postopku denacionalizacije je obširno poročal se za Fontano išče nova lokacija, morda v Arboretumu (le kako mariborski Večer maja 2005. Potem ko je bil objekt nacionalizito, da tam o tem nič ne vedo?) – se sprašujem, kakšni sta kultur- ran, je v njem ves čas potekala gospodarska dejavnost, lastnik na osveščenost in strokovna podkovanost naše občinske uprave je bil najprej LIP Radomlje, pozneje pa Slovenijales. Mislimo, da ni primerno, da se potvarja zgodovina in pripi(da o kakšnih drugih kvalitetah ne govorim)? Ali se župan in njegovi sodelavci sploh zavedajo, da je odstranitev spomenika po- sujejo zasluge nečemu, kar tega ni vredno. Na to smo tudi opovezana s pravno odškodninsko odgovornostjo in kršenjem avtor- zorili investitorja gospoda Mirana Kavko, ki pa se za to očitno skih pravic (za katere močno upam, da jih bo avtor uveljavljal)? ni kaj dosti zmenil. Ali pa je prisluhnil predvsem pripovedim, ki Ali v pogodbi med avtorjem in Občino Domžale morda kje piše, ne govorijo v prid tistemu, kar se je mnogo let dogajalo na lokada slednja lahko njegovo delo kar odstrani, če se ji zazdi? Spra- ciji nekdanje Skokove žage. šujem se tudi, ali v občinski upravi res ni nikogar, ki bi vodilne Nataša Skok in sorodniki opozoril na ta vprašanja? Tudi na dostopnost informacij javnega značaja in zavezanost skrbnemu ravnanju z davkoplačevalskim denarjem? Nenazadnje pa bi me seveda zelo zanimalo, kaj neki je mislil več kot odlično plačani izvajalec nespodobnega naročila za odstranitev Fontane, ko je pristal na sodelovanje v vandalskem dejanju. Pa tudi, ali se je na občinskem seznamu za odpis Ali ni kultura tudi čut do truda, do časa, ki ga naši someščaoziroma odstranitev morda znašel, oziroma se nahaja, še kakšen ni vlagajo v izdelavo, čiščenje, urejanje. Če je zelenica urejejavni spomenik, ki vodilnim iz takih ali drugačnih razlogov ni na, drevo posajeno, ipd., je ta v okras in ponos celotnemu mevšeč? Zdaj, ko je zgodba s Fontano po zaslugi nekaterih požrtvo- stu in obratno. Če pa nekdo pomendra zelenico, utiri 20 cm valnih posameznikov pricurljala na dan, bo to, vsaj upajmo, si- globoke kolesnice ter zablati pločnik in cesto, hm ... to mestu cer mogoče malce težji podvig … Zato pa na bližajočih se občin- ne more biti ne v ponos in ne v čast. Saj, na Balkanu in v treskih volitvah prav gotovo ne bo težka odločitev, kdo si ne zasluži našega glasu. To so vsi tisti, ki kulture ne cenijo, ne podpirajo, niti se zanjo ne zavzamejo, kadar je ogrožena. Še več, v nasprotju s številnimi Domžalčani, bi očitno najraje živeli kar brez nje. Pridružujem se pozivu dveh akademskih kiparjev – Draga Vita Rozmana in Jurija Smoleta – za obnovo in ponovno umestitev Fontane v Slamnikarski park. pisma bralcev Zgodbi o Fontani ob rob Kaj je kultura? M arjeta G. Cer ar Odmev na intervju z Miranom Kavko V februarski številki Slamnika je bil objavljen intervju z gospodom Miranom Kavko, v katerem med drugim navaja, da se bo nova soseska na koncu Ulice Antona Skoka imenovala po nekdanji Knezovi žagi okoli leta 1800, torej Knezova soseska. MALI OGLASI Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev Nudimo vam razrez cistern za kurilno olje. Nudim storitve vrtnarskih del. t: 040 872 078 t: 040 780 078 t: 041 210 359 Bistro Kiwi, Depala vas, nudi prostor za zaključene družbe. Možen najem samega prostora. t: 040 872 078 t: 040 872 078 Prodam pločevino 3 mm, 4 mm in možen razrez. Prodam odlično ohranjeno pohištvo za mladinsko sobo, narejeno po meri (7 elementov), cena: 600 evrov. t: 040 882 927 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si tjem svetu so prizori tudi slabši ... toda ali se res želi kdo primerjati z njimi. Zelenice niso pripravljene za parkiranje. Če je bilo to še ne tako dolgo nazaj jasno, danes ni več tako. Med ljudmi je nastala civilizacijska sprememba. Od civiliziranih se pričakuje, da se bodo obnašali kulturno, pa se vsi ne! Hkrati s prenovo križišča Slamnikarska–Miklošičeva so bili pred trgovino postavljeni stebrički, ki jasno sporočajo: ‘ne parkiraj na površini pred trgovino’. Pa se junaki virtualnega časa na prostor pred trgovino zdaj vozijo prek zelenice. Govedo ne razume, čemu so namenjeni stebrički, zato mu je treba fizično preprečiti dostop na prav vsako ped zemlje. Človeku, ki je kulturno bitje, pa bi bilo kaj takega izpod časti. Neprijetno se je sprehajati po ulicah mesta, ki so omadeževane s sledovi negativnosti. Komaj 150 m naprej od mesta ‘dejavnosti’ je veliko parkirišče. Prav nikomur od uničevalcev zelenic ne bi škodovalo malo rekreacije in tri minute hoje za razmislek. Ker pri tovrstnih ljudeh lepa beseda nič ne zaleže, je z njimi treba govoriti jezik, ki ga razumejo; kazen. Upravnik je prvi v vrsti tistih, katerih naloga je odstraniti vozila ter stroške ureditve zelenic izstaviti kršiteljem, ali še boljše, vključiti jih v vzgojo-izobraževalni program z lopato in grabljami. Tudi občina ima vzvode za ukrepanje. Ali jih ne vidi? Lahko zahteva potrdilo o parkirnem mestu in vpliva na zavrnitev registracije tistih vozil, katerih lastniki nimajo parkirnega mesta. Vožnja izven za to predvidenih površin je kazniva. Z avti se ne sme voziti po pločnikih. Ti so namenjeni pešcem in kolesarjem. Kot pa je videti, občinski inšpektor doslej še ni uspel ugotoviti, da so vsa vozila do zablatenih zelenic prišla prek pločnika z visokim robom. Vozila ga vsak dan čakajo tam, da se jim posveti. Seveda je edina dolgoročna rešitev izgradnja parkirne hiše pod parkom sredi Miklošičeve ulice. Druga plat te medalje pa je, koliko bi bilo brez prisile sploh interesa za nakup? Dotlej se lahko v te namene uporablja Dragarjeva parkirna hiša ali okrajšano Draga. Prostora je več kot dovolj, saj ta hiša strahov še zadnjim naivnežem dokazuje popolno zgrešenost investicije. Skladna je z gospodarnostjo odgovornih. Racionalnost te investicije se lahko primerja z izgradnjo pristanišča 300 m od jezera. Že kmalu po slavnostni otvoritvi bi presenečeni ugotovili, da tam nihče ne privezuje čolnov. Kako to? Po več burnih sejah bi jim najboljšo rešitev, ki bi premostila to zadrego, ponudili Butalci. Jezero naj se podaljša do pristanišča! Menda v zgoraj opisanem duhu ‘modri’ občinski možje razmišljajo, da bi železniško postajo Domžale prestavili proti severu, k Dragi. Komu mar, če bo velika procesija potnikov dan za dnem romala na obrobje Domžal in nazaj? Butalci bi jih spet letnik lxii | marec 2022 | številka 3slamnik | 39 pisma bralcev | objave slamnik@kd- dom zale. si rešili iz zadrege. Predlagali bi, da ves center Domžal, z vsemi zgradbami in infrastrukturo prestavijo 300 m navzgor, proti Dragi. Končno, investicija v Dragarjevo garažno hišo se izkaže za upravičeno. M arko Hrovat Odprto pismo Prodniku: Apnenec v naši vodi S komunalnimi storitvami podjetja Prodnik sem kot uporabnik in plačnik storitev sicer zadovoljen, hudo pa me moti velika količina apnenca v vodi iz vodnih zajetij na mengeškem polju, ki jo uporabljamo na območju Domžal in Trzina. Pred desetimi leti sem zamenjal plinsko peč in bojler za toplo vodo in seveda vso potrebno napeljavo (priključen sem na zemeljski plin), lani decembra pa so se začele težave pri tuširanju, saj je iz pip v kopalnici pritekla le mlačna voda. Poklical sem serviserje iz podjetja, ki mi je montiralo celotno ogrevanje. Konec januarja so končno prišli in rešili problem: mešalni ventil in toplovodna cev pred njim sta bili zapolnjena z rjavo rožnatim nanosom apnenca. Serviserji so povedali, da imamo tu zelo trdo vodo in da imajo tudi drugi podobne težave (nič novega!). Apnenec se seveda nabira tudi v bojlerju, pralnem in pomivalnem stroju, na pipah, ročkah za tuširanje, stekleno steno v tušu je treba dnevno čistiti ob uporabi sredstev za odstranjevanje vodnega kamna. Vse to nam naša voda pospešeno uničuje, tisto, kar pa je najbolj zaskrbljujoče, pa je, kako ta voda vpliva na naše zdravje. S tem problemom sem se obrnil na vodstvo podjetja Prodnik, ki me je z vljudnim odgovorom poskušalo pomiriti s tem, da je naša voda res trda, vendar negativne učinke lahko omilimo, če v naših napravah vode ne segrevamo nad 50 °C, in da po kontrolnih analizah ta voda ustreza predpisanim slovenskim in evropskim higienskim standardom. O segrevanju vode do 50 °C bi rad ugovarjal z nekaterimi aktualnimi argumenti. Ne bom se spuščal v ugotavljanje, koliko litrski bojler mora imeti npr. petčlanska družina, da se zvečer vsi lahko stuširajo s toplo vodo, pač pa ta rešitev ne pride v poštev pri mnogih hišah, ki imamo na strehi sončne panele, da si hišno komunalno vodo od srede marca pa tja do srede septembra grejemo s sončno energijo in zaradi tega pokurimo manj fosfatnih goriv. To je menda sodoben, napreden način ogrevanja. Poleti ob vročinskih valovih sončna energija to vodo segreje tudi do 80 °C, kar seveda povzroča hudo izločanje apnenca in s tem uničevanje gospodinjskih strojev in naprav. Ogrevanje s sončno energijo je seveda v skladu z zeleno agendo v slovenskem in evropskem merilu, zato ne bi bilo prav, da bi pospravili sončne kolektorje, ker so zaradi neustrezne vode ‘škodljivi’ za vso toplovodno napeljavo v hiši. Naravnost paradoksalno je, da v skladu s sodobnimi trendi za manjšo uporabo energije kupujemo pralne in pomivalne stroje s standardom AAA, potem pa zaradi apnenčastih oblog na grelnih delih ti stroji porabijo znatno več energije, pa še kvarijo se; pri teh strojih se namreč delovne temperature ne da zamejiti pri 50 °C. Glede zdravstvene neoporečnosti pa le tole: mnogi ne pijejo vode iz pipe, ker ne verjamejo v ‘dokazano’ neoporečnost in zato kupujejo vodo v plastenkah (jaz osebno pa se sprašujem, koliko zaslug ima naša voda pri mojih ledvičnih kamnih). Nekateri se srečujemo pri pitniku na Potoku v Tuhinjski dolini, kamor se vozimo 30 km daleč po zdravo vodo, čeprav poravnamo vse vaše položnice. Najbrž je upravičena ugotovitev, da z vodo, ki se zajema iz mengeških vodnjakov, ni vse v redu. Ta zajetja vode so začeli graditi v začetku 60. let, in povsem na mestu je vprašanje, ali so tiste tehnološke rešitve po tolikem času in tehnološkem razvoju še povsem ustrezne. Pri tem upoštevajmo vse sodobne (evropske) argumente, ne samo tistih, ki ustrezajo samo distributerju, ne pa tudi potrošnikom. Prepričan sem, da se z ustreznimi tehnološkimi posegi da zmanjšati raven apnenca na ustrezno raven. Individualni/hišni poskusi se ne obnesejo (sam sem poskusil z drobilcem kamna in z nekimi magnetki). Verjamem, da je v Sloveniji dovolj strokovnega znanja, da se raven apnenca odvzame iz naše vode do tiste najboljše mere. Uporabniki/potrošniki vode imamo legitimno pravico, da od podjetja, ki nas oskrbuje z vodo, to pričakujemo in zahtevamo. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja nam zaračunate visok komunalni prispevek, na mesečni položnici ne prizanašate pri ceni vode, zato po normalnih poslovno-tržnih zakonitostih uporabniki tudi pričakujemo/zahtevamo tudi visoko kakovost najvažnejšega živila – vode. Prodniku se očitno zdi popolnoma ‘normalno’, da imamo pač več stroškov z vzdrževanjem hišne strojne opreme, vezane na vodo. V različnih vodovodnih omrežjih, ki jih Prodnik oskrbuje z vodo, se pretaka različno kvalitetna voda; razlike v trdosti so po podatkih informativno-promocijskega gradiva na spletni strani podjetja zelo velike, vendar Prodnik po enaki tarifi zaračunate vodo tistim, ki so priključeni za zajetje na Kolovcu ali na mengeške vodnjake. Je to prav? (Dajte mi vodo s Kolovca, pa bom čisto zadovoljen.) Občani lahko izbiramo ponudnika električne energije ali telekomunikacijskih storitev, ne moremo pa izbirati ponudnika komunalnih storitev. Tu ima podjetje monopol in rado se zgodi, da se monopolist zavali v korito samozadovoljstva, izobesi plakat s podatki o doseganju (minimalnih) standardov in si zapoje še tisto: Kaj nam pa morejo. Ampak tu gre za vodo, najpomembnejše živilo. V Sloveniji, v tej zeleni oazi, si lahko privoščimo dobro vodo. Bodimo vredni tega, kar nam ponuja narava, dolžni smo storiti vse za dobro vodo zaradi zdravja in drugih dobrin, povezanih z vodo; zganiti se mora kritična masa uporabnikov. V volilnem letu smo, zato je to ustrezen čas, da se o tem problemu čutijo nagovorjeni vsi tisti, ki bodo kandidirali za razne položaje, ker želijo delovati v dobrobit občanov in državljanov kot poslanci v državnem zboru ali kot bodoča domžalska županja ali župan. Verjamem, da se bodo zganili tudi društva in stranke, ki se deklarirajo kot okoljevarstveniki oziroma zeleni, in posamezniki, ki so že pokazali, da so zanje sprejemljivi le najvišji standardi, ko gre za zeleno Slovenijo. Br ane Šimenc Umeščanje v prostor – ocena nezadostno Na sprehodu po Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju so bile pred časom razstavljene rešitve gradnje z lesom. Ena izmed fotografij mi je bila zelo znana. Potem sem opazila, da gre za stavbo v moji neposredni soseščini. Fotografija je bila posneta najbrž z dronom, da se ne bi opazilo, kako slabo je umeščena v prostor. Stavba je bila nagrajena. Sic! Verjetno bi bila čudovita na nekem drugem mestu, tukaj, ob Karantanski cesti in v bližini sosednjih stavb pa je povsem neustrezno umeščena v prostor, o čemer sem že pisala. Zakaj? • Stavba je z južne in zahodne smeri nedostopna za intervencijska vozila in za prenovo. V pritličju te stavbe na zahodni strani je že gorelo in prenova je potekla prek sosednjega parkirišča. • Tudi nekateri dodatni posegi na terasah tega bloka so bili mogoči le iz Skokove oziroma Vodnikove ulice, saj glede na glavni vhod na vzhodu stavbe v stavbo dostop do južne in zahodne strani ni možen. • Velik del južne fasade je zamejen s sosednjo stavbo in parkiriščem, ki je ločen z ograjami in živo mejo, a po mojem uvidu kvaliteta življenja v takem atriju res ni dobra. • Južna stran te relativno visoke stavbe, ki je požrla pogled mnogim sosedom, je na jugovzhodu popolnoma zamejena s sosed­njo stavbo, relativno blizu, na jugu čez cesto, pa spet s hišo; na zahodu je sosed postavil zid, saj je bilo na majhnem prostoru veliko vdora v zasebnost. Zaradi tega je nastal zvočno zaprt prostor, kare, tako da vsaka zabava v atriju ali na balkonih tega bloka pomeni močan odmev po vsej okolici tudi do dveh ponoči. Lastnik nepremičninske agencije Alfa int., arhitekt, se v prejšnjem Slamniku hvali, kako bodo nadaljevali s projektom Karantanika. Pozidati nameravajo še severni del zgoraj omenjene stavbe. Tako bo, kar bo še nastalo, brez trohice zelenja, samo kvadratni metri, ki jih bodo drago prodajali. Če so že dobili dovoljenje, da so stavbo umestili v prostor, tako, kakor so jo, bi morali nastalo škodo popraviti vsaj s prostorom spredaj, ki bi bil ozelenjen, z igrali za otroke, morda z drevoredom, ki bi ščitil stavbo pred hrupom s Karantanske, ene najbolj prometnih cest v Domžalah. Na koncu te ceste je na vogalu Krizant, za katerega sicer ne vem, kdo ga je projektiral in investiral, a je prav tako okoljsko skrpucalo, brez dovolj zelenja … Ne upam si pomisliti, kako bo vse stlačeno na prostoru bivše Skokove žage – s tem imenom jo poznamo. M anica Perdan Ocepek 40 | slamnik številka 3 | marec 2022 | letnik lxii aktualno | nagradna križanka slamnik@kd- dom zale. si kolumna • pod mestnim slamnikom ajda vodlan TOK TOK: VOLITVE PRED VRATI (PRVI DEL TRILOGIJE) »Če bi volitve karkoli spremenile, bi bile prepovedane.« Mar res? P rvo četrtletje leta se končuje, stopamo v pomladne dni, ptički žvrgolijo, dnevi se daljšajo in pred nami so prve letošnje volitve. In slednje se nahajajo šele na sedmi strani dnevnih časopisov ter šele dvajseto minuto v dnevnih poročilih, saj je toliko stvari pred tem, ki so pomembnejše. Pa so res? Ali pa mi le upamo, da so volitve pomembnejše, kot so in v resnici nič ne spremenijo? Ali bodo volitve kaj spremenile, ali ne, ne vem. So pa pred nami. Stranke so odprle svoje transakcijske račune in do 24. marca morajo oddati liste kandidatov. Nekaj kandidatov je znanih tudi že za naša volilna okraja. Pa vendar ni nikogar, ki bi zares potegnil množice. Ne le v Domžalah, tudi na celotni slovenski ravni. Če je sprva še kazalo, da ljudje spremljajo Goloba, pa se vsak dan bolj zdi, da se navdušenje nad njim ohlaja. Za desne stranke že dobro vemo, da bodo dobile določeno število glasov svojih tradicionalnih privržencev. Morda še kakšnega več zaradi vseh ‘volilnih bombončkov’. In ne moremo reči, da jih v zadnjih mesecih ni bilo kar nekaj. Bolj me morda zanima, kako bomo financirali vse turistične bone, pa digitalne vavčerje in dodatke upokojencem zaradi epidemije, pa dvige neto plač in tako naprej, ko pa se javni sektor krepi in državna poraba ni nič manjša, evropski denar pa je navsezadnje naš denar. Če desnica ostaja tradicionalno enaka, pa je status quo tudi na levici. Samo da ne v njeni stabilnosti, temveč v novitetah. Vsake volitve nove stranke, novi obrazi, pa isti scenariji na koncu. Že zdaj lahko rečemo, da na Zahodu ni pravzaprav nič novega. Morda zato Golob ne navduši. Ker smo imeli že nove Bratuškove, pa Cerarje in Šarce, pa razen razočaranja nismo prejeli prav nič konkretnega. Predvsem pa nihče ni obstal. Ironično je morda, da so se naše parlamentarne stranke v zadnjem času poenotile le dvakrat: glede epidemije in glede Ukrajine. Ironično pa zato, ker v tem vprašanju ni bilo poenotenja med državljani. Nasprotovanje ukrepom, predvsem pa cepljenju je bilo vse večje, in tudi zdaj se zdi, da enotnost podpore Ukrajini ni tako visoka med državljani, kot je v političnem zboMar se sposobni sploh ru. Pa saj tudi v slednjem ni enotna, še lotevajo tekmovanj v tudi pri epidemioloških ukrepih so teh glasnih časih? Vse bolj bila razhajanja, pa vendar so se v se zdi, da ne le v politiki, grobem vsi strinjali. Torej, koga pravzaprav voliti v tudi na drugih področjih v teh časih? Program levice nas vra- teh glasnih časih modrost ča v čase nacionalizacije, program molči, neumnost kriči. Nove Slovenije prodaja krščanske nauke svetega zakona in omejevanja splava, SDS, ki se ga iz časov prejšnje krize spomnimo kot ‘zategovalca’, zdaj ‘navdušuje’ z vlogo Na slednji potekajo volitve za vodrazdeljevalca javnega denarja, Ta- jo, kapetana in dva sta kandidata. nja Fajon nas kričeče in rdeče poz- Eden je sposoben in v času predvodravlja s kampanjo ‘Drugače’ (če- lilnega boja se ukvarja s tem, kar prav ne vemo, kaj je zares druga- on zna – gleda kompas, opazuje če), programa Goloba pa niti ko- zvezde, pazi na pot, narekuje delo mentirati ne morem, saj v času pi- ... in torej vodi ladjo. Drugi pa se posanja kolumne niti še ni objavljen. govarja z ljudmi, ostalimi mornarSpletna stran Brulčeve in Galeta pa ji. Razlaga, kako bi vodil, obljublja. tudi (še) ne obstaja. Koga torej vo- Uganete, kdo je izvoljen? liti? Vemo, da nam pred volitvami Mar se sposobni sploh še loteobljubljajo mnogo. Toda, kaj pa naj vajo tekmovanj v teh glasnih čaizbiramo po obrazih? Po osebno- sih? Vse bolj se zdi, da ne le v polistnih kvalitetah? Toda, kje so vrline tiki, tudi na drugih področjih v teh v teh dneh? Poštenost, transparen- glasnih časih modrost molči, neutnost, skupno dobro ... katere vrline mnost kriči. Smo v tej hrupni eri iziščemo, katere si želimo? gubili posluh za modrost in v straVedno mi je bila ljuba starogrška hu, da kaj zamudimo, česa ne izveprispodoba demokracije kot ladje. mo, ves čas poslušamo, hlastamo po informacijah, ki jih ne prepoznamo več kot ‘fake news’? Smo izgubili zdravo kmečko pamet in ne ločimo zrna od plevela? Smo izgubili subtilnost? Mi kot volilci in politiki kot kapitani naše ladje? Morda pa je res: ene volitve ne morejo nič zares spremeniti. Mar je sploh realno pričakovati od enega človeka, da bo spremenil pot, po kateri plujemo že tri desetletja? Kajti v tem globalnem svetu nismo samostojni, temveč smo ena velika evropska flota. In kdo pravzaprav vodi vse skupaj? Aprila bodo namreč volitve tudi v Franciji, in to predsedniške. Bo Macron ostal ali ima Le Penova dejanske možnosti za uspeh? Bi lahko rekeli, da bodo naše volitve vplivale na njih in njihove na nas? Da smo globalni svet, nihče ni otok in vsak metulj, ki zamahne s krili, povzroči efekt? Morda pa je bolj resnična tista modrost, ki je kot grafit nekoč krasila zidove med OŠ Venclja Perka in železniškimi tiri v Domžalah: vsi smo enakopravni. Samo nekateri bolj. Kaj bomo spremenili, ne vem. Ni pa vseeno, če molčimo. ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. NAGRADNA KRIŽANKA 2 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 2-2022: Bojana Stanič iz Domžal (2 vstopnici za predstavo / koncert v KD F. Bernika Domžale za sezono 2021/2022) Meta Kumer iz Mengša (Knjiga Matjaža Brojana: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva) Henrik Razpotnik iz Kresnic (2 vstopnici za ogled filma v KD F. Bernika Domžale za sezono 2021/2022) Foto: PeterUhan nagradna križanka 3 Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke – vodoravno: premisa, Most, Sam, retorik, Altamira, Apt, Sorel, Olenek, sram, Noriaki, dno, veliki problemi, EZ, laso, Transkei, tema, tloris, ako, NU, Škaro, Apatin, atrapa, Ace, UL, Pa, Paavo, dninarica, internat, apanaža, HT, rtina, kanafas Geslo križanke: MALI OTROCI, VELIKI PROBLEMI nagradna križanka 3 Nagrajuje KD F. Bernika Domžale NAGRADE: 1. Knjiga – Matjaž Brojan: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva 2. dve vstopnici za pred­stavo/koncert v KD F. Bernika do konca leta 2022 3. dve vstopnici za Mestni kino Domžale za ogled filma do konca leta 2022 Pravilno geslo križanke lahko poš­­ljete do ponedeljka, 18. 4. 2022, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljub­ljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki.