rnmiWTM? €
URADNE OBJAVE
OBClN
IURSKA BISTREČA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 23. MAREC 1979
Št. 7
VSEBINA:
Obatna skupnost Koper
—	ODLOK o pripravi in sprejetju družbenega piana obale za obdobje od leta 1981—198$
—	ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana razvoja območja obalnih občin za obdobje 1986—1995 oziroma za določena področja do leta 2000
OBČINA IZOLA
—	ODLOK o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Izola za obdobje od leta 1981 do 1985
—	ODLOK o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu
—	ODLOK o redu, čistoči in varnosti v javnih morskih kopališčih
—	ODLOK o javni kanalizaciji v občini Izola
—	ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi števila delegatov, ki jih delegirajo delegacije in konference delegacij v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti občine Izola
Občina Sežana
— ODLOK o varstvu civilnih invalidov vojne
Občinska skupnost socialnega skrbstva Koper
—	SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper
—	PRAVILNIK o sredstvih za družbeno pomoč.v stanovanjskem gospodarstvu in njihovi uporabi
—	PRAVILNIK o pogojih in merilih za določanje vrstnega reda za dodeljevanje najemnih stanovanj v družbeni lastnini
—	PRAVILNIK o pogojih in merilih za uporabo sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV
—	PRAVILNIK o načinu in postopku za uveljavljanje delne nadomestitve stanarine
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna
—	STATUT samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna
—	PRAVILNIK o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev v občini Postojna
—	PRAVILNIK o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna ter o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih
OBALNA SKUPNOST KOPER
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), odloka Skupščine SFRJ o pripravi in sprejetju družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981 do 1985 (Uradni list SFRJ, št. 66/78), odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 22/78) ter skladno z določili 37. do 41. in 68. člena statuta Obalne skupnosti Koper (Uradne objave, št. 13/78) je skupščina obalne skupnosti Koper, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. marca 1979 sprejela
ODLOK
O	PRIPRAVI IN SPREJETJU DRUŽBENEGA PLANA OBALE ZA OBDOBJE OD LETA 1981—1985
1.	člen
Za obdobje od leta 1981 do leta 1985 se izdela družbeni plan obalnega območja (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan).
2.	člen
Izvršni svet skupščine obalne skupnosti v prvi polovici leta 1980 predloži skupščini obalne skupnosti in skupščinam občin Izola, Koper in Piran osnutek, v zadnjem četrtletju leta 1980 pa predlog družbenega plana.
3.	člen
Izvršni svet skupščine obalne skupnosti bo v III četrtletju 1979 predloži! skupščini obalne skupnosti in skupščinam občin Izola, Koper
in Piran predlog smernic za pripravo družbenega plana in predlog osnov za pripravo in sklepanje skupnega dogovora o temeljih družbenega plana za obalno območje, katerega podpisniki bodo samoupravne organizacije in skupnosti — nosilci planiranja iz občin Izola, Koper in Piran ter izvršni svet občinskih skupščin in skupščine obalne skupnosti.
Izvršni svet skupščine obalne skupnosti bo predloži! skupščini obalne skupnosti in skupščinam občin Izola, Koper in Piran predlog skupnega dogovora o temeljih družbenega plana za obalno območje do konca prvega polletja 1980.
Skupno z osnutkom oz. s predlogom dogovora o temeljih družbenega plana za obalno območje predloži izvršni svet skupščine obalne skupnosti, v soglasju z izvršnimi sveti občin Izola, Koper in Piran, skupščini obalne skupnosti in občinskim skupščinam tudi osnutek in nato predlog dogovora o bistvenih področjih družbenoekonomskega razvoja in o skupnih vprašanjih, ki bodo usklajena z družbenim planom obalnega območja.
4.	člen
Družbeni plani občin Izola, Koper in Piran ter družbeni plan obalnega območja se pripravljajo sočasno.
Izvršni svet skupščine obalne skupnosti določi skupno z izvršnimi sveti skupščin občin Izola, Koper in Piran program dela za sočasno pripravo družbenega plana obalnega območja in posameznih občin v skladu z zakonom in doloki.
Program dela iz prejšnjega odstavka upošteva pripravo prostorskega plana po odloku o pripravljanju prostorskega plana obalnega območja (Uradne objave, št. 1/78), kakor tudi oblikovanje dolgoročnega plana razvoja obalnega območja za obdobje od leta 1986—1995.
82
URADNE OBJAVE
23 marca 1979 — St 7
Program dela vključuje raziskovalne naloge, ki jih je potrebno pripraviti kot osnovo za oblikovanje izhodišč, organe in organizacije odgovorne za pripravo strokovnih nalog, organe in službe odgovorne za pripravo samoupravnih sporazumov in dogovorov, obveze organov in služb v postopku samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ter roke v tem postopku.
Program zajema tudi aktivnosti na obalnem območju oziroma v posameznih občinah za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v širši regiji in v okviru republike.
5.	člen
Vse samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo svojih srednjeročnih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri pripravi planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana obalnega območja, ki je usklajen s programom dela v SR Sloveniji.
Programe dela morajo nosilci planiranja oblikovati tako, da bodo samoupravni sporazumi o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v rokih, ki so s tem odlokom predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana obalnega območja.
6.	člen
Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana obalnega območja se v občinskih proračunih v letih 1979 in 1980 določijo posebna sredstva, ki bodo razporejena in porabljena za raziskovalne naloge v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana.
7.	člen
Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega člena tega odloka, ki se nanaša na naloge pristojnih organov skupščine obalne skupnosti, je odgovoren izvršni svet skupščine obalne skupnosti.
8.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana so strokovne službe za planiranje pri skupščini obalne skupnosti ter upravni organi obalne skupščine in skupščin občin Izola, Koper in Piran, kakor tudi druge strokovne službe občin, samoupravnih interesnih skupnosti ter raziskovalnih in projektantskih institucij, ki bodo opredeljenene v programu dela iz 4. člena tega odloka.
9.	člen
Delo na pripravi družbenega plana obalnega območja se prične takoj.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 30-3-79
Koper, 6. marca 1979	Predsednik
ALOJZ CEOLAR, ! r.
Na podlagi 342. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/74 in $4. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), na podlagi odloka Skupščine SFR Jugoslavije o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana Jugoslavije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SFRJ, št. 22/78) in odloka Skupščine SR Slovenije o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana za obdobje 1986—1995 oziroma za določena področja, do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78) ter na podlagi 32. in 68. člena statuta obalne skupnosti Koper (Uradne objave, št. 13/78) je skupščina obalne skupnosti na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 6. marca 1979 sprejela
ODLOK
O PRIPRAVI IN SPREJETJU DOLGOROČNEGA PLANA RAZVOJA OBMOČJA OBALNIH OBČIN ZA OBDOBJE 1986—1995 OZIROMA ZA DOLOČENA PODROČJA DO LETA 2000
1.	člen
Za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 se pripravi dolgoročni plan razvoja obalnega območja.
2.	člen
Izvini svet skupščine obalne skupnosti pripravi in v prvi polovici leta 1983 predloži skupščini obalne skupnosti osnutek in koncem drugega polletja 1983 na predlog dolgoročnega plana obalnega območja.
3.	člen
Izvršni svet skupščine obalne skupnosti določi program dela za pripravo dolgoročnega plana obalnega območja. Ta program dela vključuje raziskovalne naloge, ki jih je potrebno pripraviti kot osnovo za oblikovanje izhodišč, organe in organizacije odgovorne za pripravo strokovnih podlag, organe in službe za pripravo samoupravnih sporazumov in dogovora o dolgoročnem planu, obveze organov in služb v postopku samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ter roke v tem postopku. Program dela zajema tudi aktivnosti za medobčinsko samoupravno sporazumevanje v širši regiji.
Program dela iz prejšnjega odstavka upošteva pripravo prostorskega plana po odloku o pripravljanju prostorskega plana obalnega območja (Uradne objave, št. 1/78) kakor tudi sklepa skupščin občin Izola, Koper in Piran ter skupščin raziskovalnih skupnosti teh občin o programu raz iskovalnega dela v zvezi s proučevanjem družbenoekonomskega razvoja in kulture v posameznih občinah in na obalnem območju kot celoti.
4.	člen
Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja, v skladu z odlokom SR Slovenije o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana za obdobje 1986—1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78) in z načelom sočasnosti planiranja, za vse nosilce in udeležence v družbenem planiranju.
Dolgoročne plane sprejemajo zlasti:
—	organizacije združenega dela, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev;
—	organizacije združenega dela, katerih razvoj pomembneje posega v prostor;
—	organizacije združenega dela, ki predstavljajo širše oblike združevanja dela in sredstev ter poslovne skupnosti;
—	vse tiste samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo ali ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Kriteriji za določitev organizacij združenega dela iz tega odstavka bodo opredeljeni s programom dela iz 3. člena tega odloka.
Nosilci in udeleženci družbenega planiranja iz prejšnjega odstavka sprejmejo program dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana obalnega območja.
5.	člen
Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega in sredn jegočnega plana se v letih 1979	1983 poleg posebnih sredstev, ki bodo zagotovljena za
izvajanje sklepov skupščin občin o programu raziskovalnega dela v zvezi s proučevanjem družbenoekonomskega razvoja in kulture na obalnem območju določijo vsako leto z občinskimi proračuni še druga posebna sredstva za koriščenje, v skladu s programom raziskovalnih nalog za pripravo družbenega oziroma dolgoročnega plana.
6.	člen
Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega člena je odgovoren izvršni svet skupščine obalne skupnosti.
7.	člen
trokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega pana obalnega območja so strokovna služba za planiranje pri skupščini obalne skupnosti in druge strokovne siuibe v obainih občinah, samou-
23. marca 1979 — Št. 7
URADNE OBJAVE
7
83
pravne interesne skupnosti ter raziskovalne in projektantske institucije, ki bodo opredeljene s programom dela iz 3. člena tega odloka.
8.	člen
Delo na pripravi dolgoročnega plana obalnega območja se prične takoj.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Št.: 30-2/79
Koper, 6. marca 1979	Predsednik
^	ALOJZ CEGLAR, 1. r.
OBČtNA tZOLA
5.	člen
Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana občine se v občinskem proračunu v letih 1979 in 1980 določijo dodatna sredstva za raziskovalne naloge v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana.
6.	člen
Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega člena tega odloka, ki se nanaša na naloge pristojnih organov občinske skupščine, je odgovoren izvršni svet skupščine občine Izola.
.	7. člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana so strokovne službe za planiranje pri skupščini obalne skupnosti Koper ter upravni organi obalne skupščine in skupščine občine Izola, kakor tudi druge strokovne službe občine, samoupravnih interesnih skupnosti ter raziskovalnih in projektantskih institucij, ki bodo opredeljene v programu dela iz 3. člena tega odloka.
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76), odloka Skupščine SbRJ o pripravi in sprejetju družbenega plana Jugoslavije za obdobje od leta 198! do 1985 (Uradni list SFRJ, št. 66/78), odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 22/78), ter skladno z določili 37. do 41. člena statuta skupnosti občin Izola, Koper in Piran (Uradne objave, št. 13/78) in 203. člena statuta občine Izola, je skupščina občine Izola na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1979 sprejela
8.	člen
Delo na pripravi družbenega plana občine se prične takoj.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 30-20-78
Izola, 20. februarja 1979	Predsednik
BRUNO PODREKA, l.r.
ODLOK
O PRIPRAVI IN SPREJETJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE IZOLA ZA OBDOBJE OD LETA 1981 DO 1985
1.	člen
Za obdobje od leta 1981 do leta 1985 se pripravi družbeni plan občine Izola (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan).
2.	člen
Izvršni svet skupščine občine Izola predloži v prvi polovici leta 1980 skupščini občine Izola osnutek, v zadnjem četrtletju leta 1980 pa predlog družbenega plana občine.
Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 204. člena statuta občine Izola, je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja 1979 sprejela
ODLOK
O UREDITVI NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA ZAKONA O BLAGOVNEM PROMETU
1.	člen
Delovni ljudje smejo sami ali skupaj s člani svoje družine opravljati na območju občine Izola prodajo na drobno časopisov, knjig, papirja ter vžigalic, na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
3.	člen
Družbeni plan občine Izola se pripravlja sočasno z družbenim planom obalnega območja.
Izvršni svet skupščine občine Izola določi v soglasju z izvršnim svetom obalne skupnosti program dela za sočasno pripravo družbenega plana občine in Obale v skladu z zakonom in odloki.
Program dela vključuje raziskovalne naloge, ki jih je potrebno pripraviti kot osnovo za oblikovanje izhodišč, organe in organizacije, odgovorne za pripravo strokovnih podlag, organe in službe, odgovorne za pripravo samoupravnih sporazumov in dogovorov, obveze organov in služb v postopku samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ter roke v tem postopku.
Program zajema tudi aktivnosti za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje v širši regiji in v okviru republike.
4.	člen
Vse samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo svojih srednjeročnih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri pripravi planov poteka! časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana občine, ki je usklajen s programom dela v SR Sloveniji.
Programe dela morajo nosilci planiranja oblikovati tako, da bodo samoupravni sporazumi o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v rokih, ki so s tem odlokom predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana.
2.	člen
Organizacija združenega dela izda v skladu s pismeno pogodbo iz 1. člena tega odloka sopogodbeniku pooblastilo, v katerem morajo biti navedeni proizvodi, ki jih je pooblaščen prodajati. Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela, mora pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo iz prvega stavka tega člena.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: (HO-1-78
Izola, 2(1. februarja 1979	Predsednik
BRUNO PODREKA,l.r.
Na podlagi 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-77), 116. in 204. člena statuta občine Izola, je skupščina občine Izola na seji združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
20.	februarja 1979
ODLOK
O REDU, ČISTOČI IN VARNOSTI V JAVNIH MORSKIH KOPALIŠČIH L člen
V namenu, da se v javnih morskih kopališčih (v nadaljnem besedilu: kopališče) varujejo in razvijejo red, čistoča in varnost življenja ljudi in
84
URADNE OBJAVE
23. marca 1979 —St 7
premoženja, se morajo obiskovalci kopališča in organizacija združc nega dela, ki upravlja kopališče, ravnati po določbah tega odloka.
Delovna organizacija iz prvega odstavka ima pravico zaračunavati vstopnino.
2.	člen
Kraj, ki je namenjen za kopališče, mora biti na vodi vidno označen.
3.	člen
Kopališča morajo biti v kopalni sezoni odprta neprekinjeno od 7. do
19.	ure.
Za kopalno sezono se šteje po tem odloku letni čas od 15. junija do
31.	avgusta.
4.	člen
Kopališča na območju občine Izola so: Belvedere, Simonov zaliv, Pri svetilniku in Avtocamp 'Jestvina*.
Kopališče mora imeti usposobljenega kopališkega mojstra in delavce, ki so potrebni, da kopališče (in njegove naprave) čistijo in skrbno vzdržujejo.
Kopališki mojster nudi kopalcem po potrebi svojo pomoč in skrbi, da se izvajajo določbe tega odloka.
7.	ribariti v morju, ki pripada kopališču;
8.	loviti ribe s podvodno puško ali z ostmi na vseh območjih, kjer so kopalci;
9.	voziti z motornimi vozili po kopališču oziroma motornimi čolni in jadrnicami med kopalce v kopališču do 200 m od obale. Izjemoma smejo motorni čolni in jadrnice pristajati v kopališču na za to dolo, čenih mestih, vendar z minimalno hitrostjo, tako da ne ogrožajo in motijo kopalcev;
10.	postavljati ali odlagati predmete (košare, steklenice in podobno) na takih mestih, kjer to ovira prosto pot ali utegne povzročiti po. škod be kopalcev;
11.	prodajati sadje in druga živila, predmete za splošno uporabo, igrače itd. brez dovoljenja, razen organizacije združenega dela, ki upravlja kopališče.
Tekmovanja in treningi plavanja in drugi vodni športi se lahko
opravljajo v kopališču samo z dovoljenjem organizacije združenega
dela in to tako, da ne ovira in moti drugih kopalcev.
11.	člen
Vsako kopališče mora imeti:
5.	člen
Preden se kopališče odpre na začetku kopalne sezone, se mora komi sijsko ugotoviti ali so izposojeni ukrepi za red, čistočo in varnost, ki so predpisani v tem odloku ali z drugimi predpisi.
Komisijo iz prvega odstavka tega člena imenuje za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ.
6.	člen
Otroci, mlajši od 7. let, ne smejo vstopiti v kopališče brez spremstva staršev ali druge odrasle osebe, kateri je otrok zaupan v varstvo.
1.	čoln za reševanje, ki mora biti v uporabnem stanju, mora biti belo opleskan in z oznako Rdečega križa na obeh bokih. V času, ko je kopališče odprto, mora biti čoln v stalni pripravljenosti; vodi ga kopališki mojster, ki je oblečen v rdečo ali rumeno srajco in usposobljen za nudenje prve pomoči. V čolnu mora bid vsaj eno rezervno veslo, sidro, drog s topo konico ter potrebna količina vrvi primerne debeline. Čoln mora imeti tudi dva rešilna pasova, privezana na najmanj 20 m vrvi. Čoln mora biti v funkciji ves dan, ko je kopališče odprto;
2.	na vidnem mestu obešena najmanj dva okrogla rešilna pasova na 23m dolgi vrvi;
*	7. člen
Pooblaščeni delavec organizacije združenega dela, ki upravlja kopališče, mora odkloniti vstop vinjenim osebam, duševno bolnim in tistim, ki kažejo vidne znake nalezljivih bolezni.
8.	člen
Obiskovalci morajo čuvati kopališke naprave.
Po uporabi posameznih kopaliških naprav morajo te ostati nepoškodovane.
Za škodo, ki jo obiskovalec povzroči po lastni krivdi, je odgovoren materialno.
9.	člen
Obiskovalci kopališča morajo odpadke hrane, nerabne predmete, ki jih zavržejo in podobno odlagati v košarice za odpadke.
10.	člen
V	kopališču je prepovedano:
1.	plavati in skakati v morje na mestu, ki ni zato določeno;
2.	voditi pse ali druge živali v kopališče;
3.	odmetavati cigaretne ogorke ali neugašene vžigalice na kraju, kjer bi lahko nastal požar;
3.	nosila in omarico za prvo pomoč, opremljeno s predpisanim sanitarnim priborom in materialom za nudenje prve pomoči pri nesrečah v morskih kopališčih;
4.	telefon in seznam telefonskih številk dežurnega zdravnika, reševalne postaje, gasilske službe, postaje milice in luške izpostave;
5.	prostor in omarico za shranjevanje vrednostnih predmetov kopalcev, da jih lahko ti izročijo v hrambo;
6.	na vidnem mestu izobešeno vstopnino in cenik uslug, ki jih nudi organizacija združenega dela obiskovalcem kopališča.
12.	člen
Organizacija združenega dela je dolžna skrbeti za vamost^red in Čistočo na plaži, v slačilnicah in drugih prostorih v kopališču, kakor tudi na morski gladini, ki pripada kopališču.
Posebej mora skrbeti, da niso odrejeni dohodi in izhodi z morja spolzki. Naprave (tobogani, vrtiljaki, itd.) morajo biti v urejenem stanju, tako da ne predstavljajo nevarnosti za kopalce.
13.	člen
Organizacija združenega dela ima pravico in dolžnost, da po svoji pooblaščeni osebi opomni obiskovalca kopališča, ki krši določila tega odloka.
Tistega, ki se za opomin ne zmeni in ponovno krši red, čistočo in varnost, lahko odstrani iz kopališča.
4.	razbijati steklenice, kovinske in podobne predmete ali razmetavati razbitine takih predmetov na območju kopališča na kopnem ali v morju;
5.	pisati, risati ali čečkati po zidovih in ograjah ali drugih napravah v kopališču;
6.	igrati se z žogo ali druge podobne igre na način, ki bi moti! ali ogroža! ostale obiskovalce kopališča;
J4. člen
Orgamzacija združenega dela mora opozoriti kopalce v primen varnost) pojava nevarnih morskih rib v bližini kopališča ali kadai palcem grozi kakšna druga nevarnost.
Opozoriti mora tudi kopalce, ki se kopajo v razburkanem mor
določenega za kopanje, da so izpostavljen !)ensk! nevarnost! na lastno odgovornost.
23 marca 1979 — Št. 7
URADNE OBJAVE
85
15.	člen
Organizacije združenega dela iz 4. člena tega odloka s samoupravnimi akti določajo varnost v javnih kopališčih v roku treh mesecev po njegovi uveljavitvi.
16.	člen
V kopališču mora biti ta odlok izobešen na vidnem mestu in tako, da se lahko z njegovo vsebino seznanijo obiskovalci kopališča.
17.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 30.000 din se kaznuje organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
—	če vidno ne označi kopališča (2. člen),
—	če kopališče ni odprto (3. člen),
—	če nima kopališkega mojstra in delavcev (4. člen),
—	če nima predpisano opremljenega čolna in kopališkega mojstra (11. člen),
—- če ne skrbi za red in čistočo (12. člen),
—	če ne opozori kopalce na nevarnost (14. člen),
—	če ne izobesi odloka (16. člen).
Za prekršek iz 1. odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe z denarno kaznijo od 100 do 3.000 din.
18.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 3.000 din se kaznuje za prekršek posameznik:
— če krši določbe 9. in 10. člena.
19.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo organi javne varnosti in služba javnega in komunalnega reda.
20.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o redu, čistoči in varnosti v javnih kopališčih v Občini Izola (Uradne objave, št. 12-70).
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 352-1-79
Izola, dne 20-2-1979	Predsednik
BRUNO PODREKA 1 r
Na podlagi 23. člen zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-75 in 13-77), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-77) in 204. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja 1979 sprejela
ODLOK
O JAVNI KANALIZACIJI V OBČINI IZOLA
I	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se urejajo osnovni pogoji za uporabo, vzdrževanje in gradnjo kanalizacijskih objektov in naprav, pravice in dolžnosti uprav-Ijsypey ju uporabnikov javne kanalizacije v občini Izola.
2.	člen
Kanalizacijsko omrežje in pripadajoči objekti in naprave do uporabnikovega priključka na glavno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija) je osnovno sredstvo Splošnega komunalnega podjetja Izofa (v nadaljnjem besedilu: upravljavca javne kanalizacije), ki jo upravlja, vzdržuje in projektira ter jo edini pooblaščen investitor javnega kanalizacijskega omrežja in naprav na območju občine Izola.
Upravljavec javne kanalizacije je dolžan v roku enega leta po sprejetju tega odloka izdalati inventarizacijo javnega kanalizacijskega omrežja na območju mesta Izola z vsemi pripadajočimi^objekti ter le-to redno dopolnjevati.
3.	člen
Vaško kanahzacijo, zgrajeno pred sprejetjem tega odloka, lahko krajevne skupnosti prenesejo v nadaljnje vzdrževanje in upravljanje Splošnemu komunalnemu podjetju Izola, ki jo je v tem primeru dolžno prevzeti.
Prenos se mora izvesti s posebnim sporazumom, iz katerega je ra-zvtdno ugotovljeno stanje prenesene javne kanalizacije.
Splošno komunalno podjetje Izola lahko odkloni prevzem v upravljanje ze zgrajene javne kanalizacije, dokler krajevna skupnost ne odprav! vse napake in poškodbe na javni kanalizaciji, ki so bile zapisniško ugotovljene.
4.	člen
Za dislocirane kanalizacijske naprave je lahko investitor tudi druga fizična oseba ali pravna oseba s tem, da je dolžna predati zgrajeno javno kanalizacijsko napravo v upravljanje upravljalcu javne kanalizacije, če se vključuje v enoten sistem kanalizacijskega omrežja.
V	ostalih primerih pa prevzame upravljalec javne kanalizacije ta-košno kanalizacijsko napravo v upravljanje s posebnim sporazumom.
Kanalizacijsko omrežje in naprave, ki jih prevzame upravljalec v svojo osnovno sredstvo, mora biti zgrajeno v skladu z: veljavnimi standardi, potrjeno investicijsko tehnično dokumentacijo in s pravilnikom iz 5. člena tega odloka.
V	nasprotnem primeru je investitor dolžan na svoje stroške kanalizacijsko omrežje in naprave izvesti na način, ki je določen v predhodno navedeni dokumentaciji in veljavnimi standardi.
Upravljalec javne kanalizacije je dolžan prevzeti v upravljanje kanalizacijsko omrežje in naprave v roku 60 dni od dneva, ko je bilo za navedeno omrežje — objekt izdano investitorju uporabno dovoljenje.
5.	člen	i
Investitorji, projektanti in izvajalci javne kanalizacije, morajo upoštevati vse gradbeno tehnične predpise, ki jih s pravilnikom dolocì upravljalec javne kanalizacije v soglasju s Skupščino Samoupravne komunalne interesne skupnosti Izola in Izvršnim svetom Skupščine občine Izola. V pravilniku se določijo smernice za projektiranje in izgradnjo kanalizacijskih objektov in naprav.
6.	člen i
Če gradi javno kanalizacijo drug izvajalec oziroma jo financira drug investitor (4. člen) si mora pred priključkom na že zgrajeno javno kanalizacijo pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije. Postopek za pridobitev soglasja je določen v pravilniku o projektiranju in izgrad-njih javne kanalizacije.
7.	člen
Temeljna naloga upravljalca javne kanalizacije v občini Izola je, da skrbi za nemoteno delovanje javne kanalizacije^dvodnjavanje odplak in meteorne vode), nadomestitev in razširitev kanalizacijskega omrežja in naprav na območju občine Izola, in sicer v skladu s perspektivnim in letnim programom razvoja javne kanalizacije v občini Izola, ki jih sprejme Skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti Izola.
Vzroke poškodb na javni kanalizaciji, za katero se sklepa, da so nastale po krivdi koristnikov oziroma po tretji osebi, ugotovi strokovna komisija, ki jo imenuje upravljalec javne kanalizacije. Take poškodbe se popravijo na stroške povzročitelja poškodbe.
Povzročitelj poškodbe je dolžan poravnati stroške popravila javne kanalizacije in vso nastalo škodo ter jo tudi pravno kazensko odgovoren.
Prav tako je tudi odgovoren, kdor pokvari priključni kana! na javno kanalizacijo ali hišno kanalizacijsko omrežje.
8.	člen
Uporabnik javne kanalizacije je vsak občan ali pravna oseba, ki ima možnost izvedbe priključka na javno kanalizacijo oziroma ima svojo stavbo ali stavbno parcelo, posredno ali neposredno priključeno na javno kanalizacijo.
9.	člen
Vsako stavbo ali stavbno parcelo na območju občine Izola mora lastnik, investitor, uporabnik oziroma upravljalec priključiti na javno kanalizacijo, čim je ta položena oziroma, ko je dana možnost za izvedbo kanalizacijskega priključka.
23. marca 1979 — §t. 7
Smatra se, da je možno izvesti kanalizacijski priključek takrat, ko je javna kanalizacija oddaljena od stavbe ali stavbne parcele manj kot !(M)m.
Na območju, kjer je že zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ne sme upravljalec javne kanalizacije dovoliti gradnjo greznic, razen v primeru, ko priključek na javno kanalizacijsko omrežje ne bi bilo možno tehnično izvesti.
Če lastnik, investitor, uporabnik ali upravljalec stavbe ne izvede kanalizacijski priključek v predpisanem roku, se mu to dolžnost naloži z odločbo pristojnega organa Skupščine občine Izola.
Pristojni organ Skupščine občine Izola lahko lastnika, investitorja, uporabnika ali upravljalca stavbe ali stavbne parcele oprosti dolžnosti izvedbe priključka na javno kanalizacijo samo v primeru, ko je izvedba tega povezana s sorazmerno visokimi stroški in če tega ne zahtevajo higiensko sanitarni predpisi. V teh primerih predpiše detaljne pogoje izvedbe greznice.
H. JAVNI KANALI IN OBJEKTI
K), člen
Javna kanalizacija obsega:	*
— Celotno kanalizacijsko omrežje z vsemi pripadajočimi objekti do priključkov uporabnika (^Navodilo o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za sekundarno, primarno ali magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav«), (Uradni list SRS, št. 16-7S).
11.	člen
Hišna kanalizacija obsega:
— Kanalizacijske objekte in naprave, ki urejajo odvodnjavanje ter
čiščenje odpadnih in meteornih vod poslovnih in stanovanjskih objektov.
Praviloma se sme neki objekt ali skupina objektov priključiti na
javno kanalizacijsko omrežje samo na enem mestu.
12.	člen
Javni kanali se lahko podaljšajo do novih objektov in gradi novo kanalizacijsko omrežje v naseljih samo v soglasju z upravljalcem javne kanalizacije ter na podlagi tehnične dokumentacije..
12.	člen
V skladu s prejšnjim členom lahko gradi upravljalec javne kanalizacije na stroške naročnika javni kanal do stavbe oziroma stavbne parcele, ki še ni priključena na javno kanalizacijsko omrežje. Medsebojna razmerja med upravljalcem javne kanalizacije in naročnikom se uredijo s posebno pogodbo.
III.	PRIKLJUČEK NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
14.	člen
Za priključek na javno kanalizacijsko omrežje si mora uporabnik pridobiti soglasje upravljalca javne kanalizacije.
Detaljne pogoje za pridobitev soglasja predpiše upravljalec javne kanalizacije v pravilniku iz 5. člena tega odloka.
O zahtevku za izdajo soglasja mora upravljalec javne kanalizacije odločiti najkasneje v 30 dneh od vložitve zahtevka.
15.	člen
Priključek na javno kanalizacijsko omrežje lahko izvede samo upravljalec javne kanalizacije. Stroški izvedbe kanalizacijskega priključka bremenijo uporabnika javne kanalizacije. Upravljalec javnega kanalizacijskega omrežja je dolžan izvesti priključek v smislu določil tega odloka ter v skladu s pogoji sanitarne inšpekcije.
16.	člen
Novozgrajen objekt je treba priključiti na javno kanalizacijsko omrežje pred izdajo uporabnega dovoljenja oziroma istočasno ob izgradnji kanalizacijskega omrežja v neposredni bližini novozgrajenega objekta.
17.	člen
Lastniki in upravljala stavb so dolžni stalno vzdrževati hišno kanalizacijsko omrežje ter priključek na javno kanalizacijsko omrežje. Upravljalec javne kanalizacije je dolžan redno nadzorovati stanje priključnih kanalov ina javno kanalizacijo, javne kanale ter čistilne naprave in način njihovega uporabljanja. Če ugotovi poskodobo na javnem kanalu oziroma čistilni napravi, jo je dolžan takoj popraviti na lastne stroške.
V primeru, da je poškodba nastala na priključnem kanalu na javno kanalizacijo, je o tem dolžan obvestiti lastnika hišne kanalizacije, ki je dolžan poškodbo popraviti na lastne stroške.
IV.	CENA UPORABE JAVNE KANALIZACIJE IN PRf* SPEVEK ZA PRIKLJUČEK NA JAVNO KANALIZA* CIJSKO OMREŽJE
IS. člen
Za opravljanje temeljnih nalog iz 7. člena tega odloka ima upravljalec javne kanalizacije pravico določiti prispevek za uporabo javne kanatizacije. ki ga piačujejo vsi uporabniki javne kanaiizacije iz 8. člena tega odloka.
19.	člen
Cena uporabe javne kanalizacije:
Vsi uporabniki javne kanalizacije na območju občine Izola so dolžni plačati stroške vzdrževanja javne kanalizacije. Cena uporabe javne kanalizacije mora pokrivati : amortizacijo javnih kanalizacijskih objektov in naprav, stroške rednega in investicijskega vzdrževanja javne kanalizacije ter pogodbene, zakonske in samoupravno dogovorjene obveznosti upravljalca javne kanalizacije (24. člen zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena; Uradni list SRS, št. 24-75, 13-77). Cene uporabe javne kanalizacije določi na podlagi predloga upravljalca javne kanalizacije skupščine SKIS Izola, v soglasju s skupščino občine Izola, obračunava pa se od kub. metra porabljene vode.
20.	člen
Prispevek za gradnjo kanalizacijskega omrežja in naprav:
Za gradnjo kanalizacijskega omrežja in naprav po srednjeročnih programih vzdrževanja in izgradnje kanalizacijskega omrežja in naprav za posamezna obdobja plačujejo vsi potrošnikivodo na območju mesta Izola, neupoštevajoč to, ali so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, poseben prispevek, ki se obračuna po kub. metru porabljene vode ob ceni za uporabo kanalizacije.
Za priključevanje novih poslovnih in drugih objektov na javno kanalizacijsko omrečje plačajo investitorji enkraten prispevek, ki se obračunava od kvadratnega metra netto koristne površine objekta, izračunane po določih JUS. U. C2 x 10(1 (Uradni list SFRJ, št. 3-77). Navedeni prispevek je investitor d*6!žan poravnati pred prejemom gradbenega dovoljenja.
21.	člen
Sredstva javne kanalizacije (po veljavnih odlokih pristojne družbenopolitične skupnosti) se zbirajo na računu upravljalca javne kanalizacije ter se vodijo ločeno od ostalih sredstev. Dotok teh sredstev ter njihova poraba mora biti posebej razvidna. O razporeditvi teh sredstev odloča Samoupravna komunalna interesna skupnost Izola.
22.	člen
Krajevna skupnost kot upravljalec vaške javne kanalizacije na svojem območju, določi samo v soglasju s skupščino občine Izola ceno uporabe javne vaške kanalizacije.
Ce krajevna skupnost prenese vaško javno kanalizacijo v upravljanje Splošnemu komunalnemu podjetju Izola, določi ceno uporabe te na predlog Splošnega komunalnega podjetja Izola, skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti Izola v soglasju s skupščino občine Izola.
' '1
V.	VARNOSTNI UKREPI
. : j/M
23.	člen
Ce investitor priključi oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca javne kanalizacije, lahko upravlalec ta pt'ključek ukine na njegove stroške, dokler investitor ne uskladi izvedbe priključka z določili tega odloka oziroma pravilnika upravljalca javne kanalizacije.
24.	člen
Izvajala raznih gradbenih de! so dolžni zavarovati odtok meteornih ali drugih voda s površine, ki jo uporabljajo za gradbišče, tako da sc
23. marca
1979 — Št. 7
URADNE OBJAVE
67
prepreči vnašanje gradbenega a!i drugega materiaia v javno kanaiizaci-jo. V primeru vnašanja raziičnega materiaia v javno kanaiizacijo, jo mora izvajaiec očistiti, sicer je doižan povrniti uprav!ja!cu vse stroške čiščenja oziroma odmašitve javne kanaiizacije.
25.	č!en
Zgradbe, pri katerih nastajajo škodijive odpadne vode, se smejo prikijučiti na javno kanaiizacijsko omrežje še!e takrat, ko se opremijo z ustreznimi čistiinimi napravami za predčiščenje.
Upravijaiec javne kanaiizacije odredi način in stopnjo predčiščenja z ozirom na dejavnost, ki jo opravija uporabnik javne kanaiizacije.
26.	čien
V	javno kanaiizacijo se ne smejo odvajati aii odmetavati snovi, ki bi škodovale javni kanaiizaciji ali deiavcem, ki delajo na vzdrževanju javne kanaiizacije. Te snovi so doiočene v praviiniku uprav!jaica javne kanaiizacije.
Upravijaiec javne kanaiizacije ima pravico pregiedati projekte za interne čistiine naprave in spremijati njihovo gradnjo. Prav tako ima pravico pregiedati odpadne vode uporabnikov javne kanaiizacije ob vsakem času.
V	primeru ugotovijenih okvar na napravah a!i boiezni deiavcev upravijaica javne kanaiizacije, ki jih je povzročiia pravna aii fizična oseba, je ie-ta zanje odgovorna po ve!javnih predpisih.
VI.	PREHODNE DOLOČBE
27.	čien
Vsi iastniki in uporabniki stavb, ki imajo zgrajene greznice aii imajo hišne odpadne vode speijane v ponikainico in imajo po doiočbah tega odioka pogoje za izvedbo prikijučka na javno kanaiizacijo, so se doižni v roku enega ieta po veijavnosti tega odioka prikijučiti na javno kanaii-zacijsko omrežje.
28.	čien
Upravni organ, pristojen za komunaine zadeve Skupščine občine izoia ter sanitarni inšpektor izvedeta ugotovitveni postopek iz 27. čiena tega odioka in o ugotovitvah oziroma izvedbi prikijučka izdata ustrezno odiočbo.
VIL KAZENSKE DOLOČBE
29.	čien
Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev s# kaznuje za prekršek:
! če vzdržavaiec javne kanaiizacije ne skrbi za nemoteno deiovanje javne kanaiizacije (čien 7),
2.	kdor poškoduje javno kanaiizacijo, kanaiizacijske naprave ter prik-ijučne kanaie in hišno kanaiizacijo (čien 7),
'. kdor obnovi in razširi prikijučni kana! brez sogiasja upravijaica javne kanaiizacije,
4.	kdor gradi prikijučne kanaie in izvede prikijuček, čeprav ni za to strokovno usposobijen oziroma nima tovrstne registracije,
5.	če izvajaici gradbenih dei ne zavarujejo odtok meteornih aii drugih voda s površine, ki jo uporabijajo za gradbišče (24. čien)
h. če v primeru vnašanja materiaia v javno kanaiizacijo izvajaiec de! ie-te ne očisti (čien 24),
7 če se škod! jive in odpadne vode iz zgradb, ki nimajo ustreznih čistii-nih naprav za predčiščenje, prikijučujejo na javno kanaiizacijo (čien 25),
H če se v javno kanaiizacijo odvajajo aii odmetavajo snovi, ki škodujejo javni kanaiizaciji oziroma deiavcem, ki deiajo na vzdrževanju javne kanaiizacije (čien 26).
Pravna oseba se kaznuje za prekrške iz prejšnjega odstavka tega čiena z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 din.
30.	čien
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje za prekrške:
! kdor v predpisanem roku ne prikijuči stavbe na javno kanaiizacij-sko omrežje, ki je že poioženo (čien 27),
2- kdor ne vzdržuje prikijučnega kanaia na javno kanaiizacijsko omrežje in kijub odiočitvi upravijaica javne kanaiizacije ne odpravi poškodb na prikijučku kanaiizacije (čien 17),
^ kdor odkian ja piačiia cene uporabe javne kanaiizacije in prispevkov za gradnjo kanaiizacijskega omrežja in naprav v občini Izoia (čien *9, čien 20).
Pravna oseba se kaznuje za prekrške iz prejšnjega odstavka tega čiena z denarno kaznijo do 20.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa se kaznuje z denarno kaznijo do 1000 din.
V!!!. KONČNE DOLOČBE
31.	čien
Navodiia in toimačenje tega odioka dajeta Skupščina občine Izola ter Samoupravna komunalna interesna skupnost Izoia.
Nadzor nad izvajanjem tega odioka opravijata komunaini inšpektor občine Izoia ter strokovna siužba Samoupravne komunaine interesne skupnosti občine Izoia.
Prediog za uvedbo upravno kazenskega postopka pri sodniku za prekrške zoper kršiica doioči! tega odioka poda komunaini inšpektor občine Izoia.
32.	čien
Ta odiok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 352-148-78
Izoia, 20. februarja 1979	Predsednik
BRUNO PODREKA, !. r.
Na podiagi čiena 71—73 zakona o voiitvah v skupščine (Uradni iist SRS, št. 24/77) in čiena 182—187 ter 200. čiena statuta občine Izoia je skupščina občine Izoia na seji zbora združenega deia in zbora krajevnih skupnosti dne 20. februarja 1979 sprejeia.
ODLOK
O	SPREMEMB! !N DOPOLNITVI ODLOKA O DOLOČITVI ŠTEVILA DELEGATOV, KI JIH DELEGIRAJO DELEGACIJE IN KONFERENCE V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN V ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE IZOLA
1.	čien
6.	čien odioka o doiočitvi števiia deiegatov, ki jih deiegirajo deiega-cije in konference deiegacij v zbor združenega deia in v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Izoia (Uradne objave, št. 6/78) se spremeni in se giasi:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Izoia ima 22 deiegat-skih mest.
V zbor krajevnih skupnosti deiegirajo deiegacije krajevnih skupnosti nasiednje števiio deiegatov:
1.	Deiegacija	krajevne	skupnosti	Izoia (1)	7 deiegatov
2.	Deiegacija	krajevne	skupnosti	Izoia (H)	5 deiegatov
3.	Deiegacija	krajevne	skupnosti	Izoia (111)	4 deiegate
4.	Deiegacija	krajevne	skupnosti	Dvori nad Izoio	3 deiegate
5.	Deiegacija	krajevne	skupnosti	Jagodje-Dobrova	3 deiegate
2.	čien
Ta odiok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 010-2-78
Izoia, 20. februarja 1979	Predsednik
BRUNO PODREKA,i r.
OBČtHA SEŽANA
Na podiagi 154. in 160. čiena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78) je skupščina občine Sežanana seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopoiitičnega zbora dne
5.	marca 1979 ter na seji skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Sežana dne 9. februarja 1979 sprejeia.
ODLOK
O VARSTVU CIVILNIH INVALIDOV VOJNE
1.	čien
Civilni invalidi vojne so žrtve fašističnega nasilja, civilne žrtve vojne, žrtve vojnega materiaia in žrtve diverzantskih oziroma terorističnih
80
URADNE OBJAVE
23 marca 1979 — St 7
napadov, ki imajo stalno bivališče na območju občine Sežana in izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka.
'	2. člen
Žrtev fašističnega nasilja je oseba, ki je utrpela trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ali psihične poškodbe ali bolezni oziroma njenega poslabšanja kot posledica sovražnega dejanja okupatorja ali njegovih pomagačev,
Civilna žrlev vojne je oseba, ki je med vojno zaradi vojnih dogodkov utrpela trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ali psihične poškodbe ali bolezni oziroma njenega poslabšanja.
Žrtev vojnega materiala je oseba, ki je utrpela trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne poškodbe, povzročene po zapuščenem vojnem materialu.
Žrtev diverzantskega oziroma terorističnega napada na Socialistično federativno republiko Jugoslavijo je oseba, ki je po vojni v diverzantskem oziroma terorističnem napadu utrpela trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ali psihične poškodbe ali bolezni oziroma njenega poslabšanja.
3.	člen
Oseba, ki je utrpela okvaro organizma kot udeleženec sovražnih ali drugih enot ali pri dajanju pomoči sovražnim organizacijam, nima pravic po tem odloku.
4.	člen
Pravice do varstva po tem odloku imajo tiste osebe iz 2. člena tega odloka, ki imajo 30 do 50 odstotno okvaro organizma popredpisih o vojaških invalidih (v nadaljnjem besedilu: upravičenci).
5.	člen
Oblika varstva je civilna invalidnina.
6.	člen
Pravica po tem odloku pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravice.
7.	člen
Finančna sredstva, ki so potrebna za varstvo po tem odloku, zagotavlja občina v svojem proračunu.
8.	člen
Pravico do invalidnine po tem odloku ima upravičenec vsak mesec ne glede na premoženjske razmere, osebni dohodek ali kakršnekoli druge dohodke.
Civilna invalidnina je odvisna od višine invalidnosti glede na odstotek invalidnosti in pripada civilnim invalidom, ki so ocenjeni:
—	50 odstotkov invalidnosti
—	40 odstotkov invalidnosti in
—	30 odstotkov invalidnosti.
9.	člen
Civilna invalidnina znaša 50 odstotkov vsakokratnega mesečnega zneska osebne invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in sicer:
—	za civilne invalide s 50 odstotki invalidnosti, pripada 50 odstotkov vojaške invalidnine VII. skupine,
—	za civilne invalide s 40 odstotki invalidnosti, pripada 50 odstotkov vojaške invalidnine VIII. skupine,
—	za civilne invalide s 30 odstotki invalidnosti, pripada 50 odstotkov vojaške invalidnine IX. skupine.
10.	člen
Postopek za uveljavitev pravic po tem odloku se začne na zahtevo stranke.
O pravici je do invalidnine po tem odloku odloča občinski upravni organ, ki je pristojen za varstvo borcev NOV in vojaških invalidov.
V postopku mora stranka dokazati svojstvo civilne invalidnosti navedene v 2. členu tega odloka.
11.	člen
Izvide, ocene in mnenja v postopku za ugotavljanje invalidnosti dajejo zdravniške komisije po predpisih o vojaških invalidih, ob uporabi seznama odstotkov vojaške invalidnosti.
12.	člen
Določbe tega odloka se ne nanašajo na tiste upravičence, ki jih obravnava zakon o civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, Št. 8^78).
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o varstvu civilnih žrtev vojne in vojnega materiala in njihovih družinskih članov in odlok o spremembah materiala in njihovih družinskih članov in odlok o spremembah odloka o varstvu civilnih žrtev vojne in vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradne objave št. 12/70 in 21/74).
14.	Člen
Denarne pomoči, dodeljene upravičencem po odloku o varstvu civilnih žrtev vojne in vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradne objave), št. 12/70 in 21/74), se morajo uskladiti po uradni dolžnosti z določbami tega odloka v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Pravice po tem odloku gredo sedanjim upravičencem oh januarja 1979
Družinskim članom, upravičencem do denarne pomoči, ki prejemajo prejemke po odloku o varstvu civilnih žrtev vojne in vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradne objave, št. 12/70 in 21/74) in so to svojstvo obdržale po 1., 2., 7. in 16. členu navedenega odloka, se prejemki še nadalje izplačujejo v nespremenjenem znesku.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah
Št. 554-4/70-4
Sežana, 5. marca 1979	PREDSEDNIK
BORIS BERNETIČ ! r
OB&MA KOPER
OBČ!NSKA SKUPNOST SOCtALNEGA SKRBSTVA KOPER
V skladu s prvim odstavkom 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskihrazmerjih(UradnilistSRS,št. 1&76) jeskupščinaobčinske skupnosti socialnega skrbstva Koper na seji zbora uporabnikov in
zbora izvajalcev dne 20. marca 1979 sprejela
on
SKLEP
O USKLADITVI PREŽIVNIN S POVEČANIMI ŽIVLJENJSKIMI
STROŠKI
1.
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1977, se zaradi uskladitves povečanimi življenjskimi stroški, povišajoza 15,7 %, in to od 1.3.1979 dalje.
Preživnine, določene v letu 1978 se od 1. 3. 1979 dalje povišajo za sorazmeren del prej navede nih odstotkov, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer:
preživnine, določene do konca januarja 1978 preživnine, določene do konca februarja 1978 preživnine, določene do konca marca 1978 preživnine, določene do konca aprila 1978 preživnine, določene do konca maja 1978 preživnine, določene do konca junija 1978 preživnine, določene do konca julija 1978 preživnine, določene do konca avgusta 1978 preživnine, določene do konca septembra 1978 preživnine, določene do konca oktobra 1978 preživnine, določene do konca novembra 1978 preživnine, določene do konca decembra 1978
2. '
Sklep stopi v veljavo takoj.
Št : 38-1-79	Predsednik skupščine
Koper, 20. marca 1979	občinske skupnosti socialnega
skrbstva CIRIL KOBAL l.r.
za 15,7% za 14,4%, za 13,1 % j,
za 11,8% za 10,5% za 9,2% za 7.2 %
za 3.9% za 2,6 % za 1,3% ,
'd
'1
23. marca 1979 — št. 7
URADNE OBJAVE
89
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOPER
Na podlagi 25., 26. in 27. (lena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-72), 2. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-72) in 13 člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na seji zbora uporabnikov dne 27. februarja 1979 sprejela
PRAVILNIK
O SREDSTVIH ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU !N NJIHOV! UPORABI
1.	člen
Sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper se zbirajo skladno z zakonom o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-72), zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-72), samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti in družbenim dogovorom o izplačevanju sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
2.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) uporablja sredstva iz 1. člena tega pravilnika v skladu z letnim programom in finančnim načrtom za dajanje družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
3.	člen
Sredstva družbene pomoči stanovanjske skupnosti so:
—	sredstva, ki se izločajo po zakonu o programiranju in financiranju graditve stanovanj in ustreznem družbenem dogovoru;
—	sredstva, ki jih družbenopolitična skupnost vloži v solidarnostni sklad stanovanjske skupnosti za družbeno pomoč občanom določenih kategorij;
—	sredstva odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov;
- — sredstva, ki jih v sklad vložijo namensko za družbeno pomoč organizacije, skupnosti in občani;
—	sredstva iz obresti, ki jih priznavajo banke od danih posojil in druge priznane obresti in
—	drugi viri sredstev.
Sredstva družbene pomoči so tudi neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence narodno osvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 27-6K ter anuitete iz posojil, ki so bila odobrena iz teh sredstev. Ta sredstva se uporabljajo za gradnjo ali rekonstrukcijo stanovanj za udeležence NOV, zato vodi stanovanjska skupnost posebej evidenco o uporabi teh sredstev.
4.	člen
!z namenskih sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper se zagotavlja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki se daje za reševanje stanovanjskih problemov določenih kategorij občanov.
Posebna oblika družbene pomoči je tudi reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV, premiranje namenskega varčevanja za stanovanja in financiranje raziskovalnega dela na stanovanjskem in Komunalnem področju.
5.	člen
Iz namenskih sredstev za družbeno pomoč stanovanjske skupnosti, ki se morajo obračunsko ločeno voditi, se daje pomoč:
! za graditev ali odkup najemnih stanovanj v družbeni lastnini;
2	za delno nadomestitev stanarine: subljekti te pomoči so le nosilci stanovanjske pravice, upoštevajoč potrebe in gmotno stanje njihovega
gospodinjstva;
3* premiranje namenskega varčevanja za stanovanja: ta pomoč pripada samo občanom, ki z udeležbo lastnih sredstev kupujejo ali gradijo etažno stanovanje ali družinsko hišo;
4.	za dajanje posojil udeležencem NOV za večja popravila ali gradnjo stanovanjskih hiš;
5.	za financiranje določenih solidarnostno opredeljenih stanovanjskih ali drugih gradenj, ki imajo širši družbeni pomen.
Način in namen uporabe sredstev iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka se natančneje določila s posebnimi pravilniki.
6.	člen
Pomoč pri graditvi, odkupu in pridobivanju najemnih stanovanj v družbeni lastnini se lahko daje le družinam in osebam z nižjimi dohodki, mladim družinam, starejšim ljudem, invalidom in udeležencem NOV.
Taka stanovanja se tudi po izpraznitvi smejo dodeljevati samo osebam, ki imajo pravico do omenjenih namenskih stanovanj.
7.	člen
Pomoč občanom v obliki delne nadomestitve stanarine se določa na podlagi vloženih zahtevkov in dokazi! tistim, ki izpolnjujejo kriterije odloka občinske skupščine in pravilnika o kriterijih in merilih za določanje nadomestitve stanarine. Do delnega nadomestila stanarine so upravičeni vsi nosilci stanovanjske pravice, ne glede na to ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini ali pa stanovanje v lasti občanov, če izpolnjujejo predpisane pogoje.
Upravičenost in višina stanarine je odvisna od premoženjskega stanja in drugih kriterijev, ki so določeni z odlokom občinske skupščine.
8.	člen
Premiranje namenskega varčevanja je posebna oblika družbene pomoči, pri kateri se upoštevajo poleg socialnih elementov tudi druge, širše koristi. S tem se spodbuja varčevanje za stanovanja in porast zasebnih sredstev pri vlaganjih v graditev stanovanj ali stanovanjskih hiš.
9.	člen
Družbena pomoč udeležencev NOV v obliki kreditov za reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj se ureja s pravilnikom o uporabi sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
10.	člen
Sredstva za družbeno pomoč se lahko uporabijo za adaptacijo stanovanj, ki so dodeljena ali v katerih stanujejo upravičenci do stanovanj in so uvrščeni v prednostni listi na takšnem mestu, ki opravičuje rešitev stanovanjskega problema.
V primeru, da se iz sredstev, namenjenih za družbeno pomoč, kreditira rekonstrukcija stanovanj, določijo kreditna razmerja pristojni samoupravni organi stanovanjske skupnosti. Za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV določa kreditna razmerja pristojna komisija odbora za družbeno pomoč.
11.	člen
O uporabi sredstev za gradnjo ali odkup stanovanj ter o odobritvi posojila sklepa komisija za graditev, kreditiranje, odkup, dodeljevanje stanovanj in reševanje vlog prosilcev za uvrstitev v prednostne liste.
,	12. člen
Kreditni odnosi, vzpostavljeni na podlagi 10. in 11. člena tega pravilnika, so lahko:
a)	neposredni kreditni odnosi med stanovanjsko skupnostjo in posojilojemalcem;
b)	kreditni odnosi med stanovanjsko skupnostjo in posojilojemalcem s posredovanjem banke.
Posredni kreditni odnosi nastanejo najpogosteje v primerih, ko se odobrijo posojila iz vezanih ali oročenih sredstev pri banki v primerih, ko je banki poverjen komisijski pose! dajanja posojil.
13.	člen
Pogoji za pridobitev in dodelitev posojil za stanovanja so:
—	odplačilna doba do 25 let in
—	obrestna mera najmanj 2 %.
Posojilo se začne vračati po poteku 6 mesecev od dneva začetka ko-riščanja kredita.
14.	člen
Amortizacija od stanovanj, zgrajenih ali odkupljenih iz sredstev družbene pomoči se ves čas, dokler vložena sredstva niso povrnjena, obračunava v korist teh sredstev.
90
URADNE OBJAVE
23. marca 1979 — št. 7
15.	č!en
Gradbena cena stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev za družbeno pomoč, ne sme presegati odobrene gradbene cene v občini. Opremljenost oziroma standard stanovanj pa mora ustrezati standardu, oziroma opremljenosti stanovanj, ki je predpisana z odlokom občinske skupščine.
16.	člen
Najemna stanovanja, pridobljena s sredstvi za družbeno pomoč, oddaja komisija za graditev, kreditiranje, odkup, dodeljevanje stanovanj in uvrščanje v prednostne liste.
Komisija ima pravico oddajati tudi stanovanja upravičencev, katerim je bilo dodeljeno stanovanje po prejšnjem odstavku, če ima pravico oddajanja teh stanovanj stanovanjska skuppost.
Komisija ima pravico oddajati tudi stanovanja, ki se adaptirajo ozo-roma rekonstruirajo iz sredstev družbene pomoči.
17.	člen
Ob koncu poslovnega leta mora strokovna služba stanovanjske skupnosti prikazati v poslovnem poročilu opravljeno delo odbora za družbeno pomoč ter posebej porabo sredstev za graditev, kreditiranje, odkup, dodeljevanje stanovanj, subvencioniranje stanarin ter premi-ranje namenskega varčevanja.
18.	člen
Ta pravilnik prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 06-96 — 1-79
Koper, 27. februarja 1979
Predsednik zbora uporabnikov ALEKSANDER ŠRAMEL, 1. r.
Na podlagi 2. člena samoupravnega sporazuma o uAnovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper, 13. člena statuta samou-pavne stanovanjske skupnosti občine Koper in 6. člena pravilnika o sredstvih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in njihovi uporabi je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na seji zbora uporabnikov dne 27. februarja 1979 sprejela
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA DOLOČANJE VRSTNEGA REDA ZA DODELJEVANJE NAJEMNIH STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI
1.	člen
Ta pravilnik predpisuje pogoje in merila za določanje vrstnega reda posameznih kategorij občanov za dodeljevanje najemnih stanovanj v družbeni lastnini, ki so bila zgrajena z namenskimi sredstvi za družbene pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
2.	člen
Pravico do reševanja stanovanjskega vprašanja po tem pravilnik) imajo:
—	družine in občani z nižjimi osebnimi dohodki.
—	mlade družine, ki namensko varčujejo za stanovanje,
—	starejši ljudje in,
—	invalidi, ki izpolnjujejo pogoje tega pravilnika.
Za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV se uporablja po seben pravilnik, če je za prosilca ugodnejši.
Občani, ki so sposobni za delo in ne prispevajo iz osebnega dohodka v sklad za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) in niso socialno ogroženi, se ne morejo uvrstiti v prednostne liste za dodelitev stanovanj, ki so zgrajena, odkupljena ali rekonstruirana iz namenskih sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Koper.
3.	člen
Družine z nižjimi dohodki so tiste družine, v katerih dohodek na družinskega člana ne dosega 55 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
Mlade družine so tiste, v katerih noben od zakoncev ni starejši od 35 let.
Za starejše tjudi po tem pravilniku se smatra moške nad 60 let in ženske nad 55 let starosti.	,
Za invalide se štejejo vojaški vojni invalid), žrtve faštsttcnega nasilja z invalidnostjo nad 75%, delovni invalidi 1. in II. kategorije invalidnosti ter delovni invalidi s telesno okvaro nad 70 %?.
4.	člen
Sredstva družbene pomoči, namenjena za gradnjo, odkup in popravila stanovanja za upravičence po prednostnih listah, sestavljenih v skladu s tem pravilnikom, se razdelijo na posamezno kategorijo občanov, uvrščenih v prednostne liste, v skladu s potrebami, vendar tako, da se ne prizadene posamezne skupine upravičencev.
5.	člen
Stanovanjska skupnost zbere prijave prosilcev za stanovanja iz namenskih sredstev za družbeno pomoč. Razpis mora biti objavljen najkasneje do 30. novembra za razpoložljiva sredstva v naslednjem letu.
6.	člen
Za upravičence do stanovanj iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se sestavi prednostne liste za posamezno kategorijo občanov iz 2. člena tega pravilnika.
Nihče ne more biti istočasno uvrščen na dveh ali več prednostnih listah.
V prednostno listo se uvrsti prosilec, ki izpolnjuje pogoje in stalno biva na območju občine. Prednostne liste se sestavi glede na število točk, ki pripadajo posameznemu prosilcu po tem pravilniku, sprejme pa jih odbor za družbeno pomoč stanovanjske skupnosti.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se v prednostno listo ne morejo uvrstiti prosilci, ki niso dosegli skupaj 120 točk, razen če so pridobili iz splošnih kriterijev za oceno stanovanjskih .razmer najmanj 60 točk.
7.	člen
Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu objavi razpis in pogoje, na podlagi katerih vlagajo občani svoje zahtevke za dodelitev stanovanja.
Na podlagi razpisa vlagajo občani zahtevke za dodelitev stanovanja na službo za družbeno pomoč stanovanjske skupnosti, in sicer:
—	zaposleni občani prek svoje delovne organizacije,
—	delavci, zaposleni pri občanih, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, prek pristojnega strokov-
.nega odbora gospodarske zbornice,
—	upokojenci prek pristojnega društva upokojencev,
—	delovni invalidi prek skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	vojaški mirovni invalidi s pravico dodatka za pomoč in postrežbo prek upravnega organa za zadeve borcev NOV in
upravičenci do stalne denarne pomoči prek skupnosti socialnega skrbstva,
ostali občani prek krajevne skupnosti, kjer prosilec stalno prebiva.
Strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper zbere in dopolni podatke o prosilcih za dodelitev stanovanj in njihovih stanovanjskih razmerah in jih razporedi po skupinah iz 2. člena tega pravilnika.
8.	člen
Predlog prednostnih list izdela komisija za reševanje vlog prosilcev in dodeljevanje stanovanj in jih predloži odboru. Odbor daje predloge v javno razpravo s tem, da jih dostavi družbenopolitičnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, krajevnim skupnostim, delovnim in drugim organizacijam na območju občine ter razobesi na oglasnih deskah službe za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in občinski skupščini.
Prizadeti lahko dajo svoje pripombe pismeno ali ustno na zapisnik pn služb! za družbeno pomoč v 30 dneh od dneva objave predloga prednostne liste.
Po preteku roka, ki je določen za javno razpravo, obravnava odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pripombe in sprejme prednostne liste upravičencev ter jih objavi.
9.	člen
!	Prednostne liste se med letom ne spreminja. Izjemoma
lahko odbor dodeli stanovanje prosilcu, ki ni v prednostni listi, če je
23. marca
1979 — Št. 7
URADNE OBJAVE
91
osta! brez stanovanja zaradi višje si!e (potres, požar, pop!ava, nesreča in podobno).
Stara stanovanja, ki so točkovana do 80 točk in ne ustrezajo veljavnim standardom, njihova adaptacija pa ekonomsko ni upravičena, !ahko pristojna komisija dode!i posameznim upravičencem iz katerekoli prednostne !iste. Ta dodehtev je začasna in zaradi nje upravičenec ne izgubi pravic in uvrstitve v ustrezni prednostni !isti iz naslova stanovanjskih razmer. Začasna dodehtev ve!ja do dokončne dodeiitve ustreznega standardnega stanovanja.
10.	č!en
Pri do!očanju vrstnega reda in dode!jevanju stanovanj posameznim upravičencem je treba zagotoviti smotrnost uporabe stanovanja z upoštevanjem veljavnih predpisov o stanovanjskih standardih. Smotrno izkoriščenost se ugotovi po števi!u in površini prostorov, po števi!u uporabnikov, njihovi starosti, spo!u, zdravstvenem stanju ter drugih kriterijih.
11.	člen
Pri sestavljanju prednostne !iste prosilcev stanovanj se uporab! ja točkovna metoda na pod!agi kriterijev in meri!, ki so do!očeni s tem pra-vi!nikom in ki se delijo v sp!ošne, dodatne in posebne.
Sp!ošni kriteriji ve!jajo za vse vrste upravičencev, medtem ko se dodatni in posebni kriteriji uporab!jajo samo za tiste prosilce, ki izpolnju-jejo dodatne in posebne kriterije oziroma pogoje po tem pravilniku.
12.	č!en
KRITERIJ! !N MERILA:
Sp!ošni kriteriji:
Prosilci pridobijo po kriterijih in merilih iz tega pravilnika naslednje število točk:
1.	Prosilec nima stanovanja 120 točk,
—	šteje se, da prosilec nima stanovanja, če sam ali družinski član ni imetnik stanovanjske pravice ali če stanuje v stanovanju, ki meri manj kot ! 2 kv. m na prvega in manj kot 6 k v. m na vsakega nadaljnjega družinskega člana;
—	za družine ali posameznike, ki stanujejo pri starših, otrocih, bratu ali sestri, se šteje, da niso v podnajemniškem razmerju;
—	če je prosilec uporabnik prostorov, nad katerimi so imetniki stanovanjske pravice ali lastniki starši, otroci, brat ali sestra, se šteje, da nima stanovanja, če merijo prostori imetnika stanovanjske pravice in uporabnikov do 80% minimalne površine, določene z veljavnimi predpisi o stanovanjskih standardih.
2.	Neustreznost stanovanja glede na površino se točkuje, če stanovanje meri:
a)	na prvega družinskega člana 14 kv. m in na vsakega nadaljnjega 6 do 8kv.m ali če je prosilec uporabnik stanovanjskih prostorov, na katerih so imetniki stanovanjske pravice ali lastniki starši, otroci, brat ali sestra in ti prostori merijo manj kot 90 % stanovanjske površine, določene z veljavnimi predpisi o stanovanjskih standardih — 60 točk;
b)	na prvega družinskega člana 16 kv. m in na vsakega nadaljnjega 8 do lOkvm ali če je prosilec uporabnik stanovanjskih prostorov, na katerih so imetniki stanovanjske pravice ali lastniki starši, otroci, brat ali sestra in ne dosegajo minimalne površine, določene z veljavnimi predpisi o stanovanjskih standardih — 40 točk;
c)	na prvega družinskega člana 18kv. m in na vsakega nadaljnjega 10do 12kv.m, ali če je prosilec uporabnik stanovanjskih prostorov, na katerih so imetniki stanovanjske pravice ali lastniki starši, otroci, brat ali sestra in ne dosegajo maksimalne površine, določene z veljavnimi predpisi o stanovanjskih standardih — 20 točk.
3- Neustreznost stanovanja glede na higiensko tehnične razmere se
ugotovi po zapisniku za ugotavljanje vrednosti stanovanja in se točkuje kot sledi:
a)	stanovanja, ki so ocenjena do 35 točk
b)	stanovanja,	ki so ocenjena	od	36	do 45	točk
c)	stanovanja,	ki so ocenjena	od	46	do 55	točk
č) stanovanja,	ki so ocenjena	od	55	do 65	točk
d)	stanovanja,	ki so ocenjena	od	66	do 75	točk
c)	stanovanja,	ki so ocenjena	od	76	do 85	točk
0 stanovanja,	ki so ocenjena	od	86	do 95	točk
8) stanovanja, ki so ocenjena od 96 do 100 točk
Točkovanje se upošteva na podlagi metodologije, ki je v veljavi od leta 1973. *
4.	Neustreznost stanovanja glede na ločene prostore:
stanovanje je neustrezno glede na ločene prostore, če mora stanovati
družina prosilca v ločenih stanovanjskih enotah (ločenih zgradbah) — 5 točk. *
5.	Neustreznost stanovanja glede na opremljenost se točkuje:
a)	stanovanje je brez vodne napeljave — 5 točk
b)	stanovanje je brez sanitarij — 5 točk
c)	stanovanje, kjer morajo mladoletniki in starši ali mladoletniki različnih spolov uporabljati isti spalni prostor — 5 točk
d)	stanovanje brez kuhinje — 5 točk
Število točk iz 2. do 5. alinee tega poglavja ne sme presegati 120 točk.
Dodatni kriteriji:
1.	Bolezen in invalidnost:	,
a)	če je prosilec ali družinski član delovni invalid 1. kategorije — 20 točk
b)	če je prosilec ali družinski član delovni invalid 11. kategorije — 10 točk
c)	če boluje prosilec ali družinski član za težko ozdravljivo boleznijo — 5 točk
č) če bolujeta dva ali več družinskih članov — 10 točk
2.	Prosilec s stalnim bivanjem na območju obalnih občin, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega pravilnika, ki čaka dalj časa na stanovanje in nima ustreznega stanovanja v drugem kraju, pridobi naslednje število točk:
a)	če čaka prosilec za stanovanje do vložitve vloge za dodelitev stanovanja oziroma sredstev za družebno pomoč
—	3 do 5 let — 5 točk
—	za vsako nadaljnje dopolnjeno leto — 3 točke
b)	prosilec za stanovanje iz sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu pridobi:
—	za prvo leto uvrstitve^ prednostni listi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu — 30 točk
—	za vsako nadaljnjo uvrstitev — 15 točk
Seštevek točk pod a) in b) sme znašati največ 100 točk.
Doba čakanja na stanovanje se šteje od tedaj, ko prosilec ni ime! ustreznega stanovanja v obalnih občinah, če to dokaže s potrdilom delovne organizacije, krajevne skupnosti ali stanovanjskega organa občine. Pri prosilcih, ki so se nasilno vselili v katerokoli stanovanje v obalnih občinah, se doba čakanja upošteva od dneva izselitve iz nasilno vseljenega stanovanja.
3.	Gmotno stanje prosilca:
Merilo za ugotavljanje gmotnega stanja prosilca je poprečen osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem letu. Prosilec pridobi naslednje število točk, če znaša dohodek na družinskega člana:
a)	do 30% poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji 60 točk
b)	od 30 do 35 % — 50 točk
c)	od 35 do 40% —40 točk
č) od 40 do 45 % — 30 točk
d)	od 45 do 50% — 20 točk
e)	od 50 do 55 % — 10 točk
V dohodke družine za izračun dohodka na družinskega člana se vštevajo osebni dohodki iz delovnega razmerja, pokojnine, invalidnine, otroškega dodatka, prejeti zneski preživnin, dohodki iz dopolnilnega delovnega razmerja, iz obrtne in kmetijske dejavnosti štipendije, socialnih pomoči in drugih dohodkov, ki imajo značaj osebnih prejemkov. Za prosilce iz te točke se sestavi posebna prednostna lista. Pri izračunu odhodka na družinskega člana se ne upošteva tistih družinskih članov, ki nimajo lastnega dohodka in so sposobni za pridobitno delo, niso pa zaposleni, če nezaposlenost ne dokažejo z ustreznimi prilogami: z zdravniškim spričevalom ali potrdilom zavoda za zaposlovanje, da ne odklanjajo zaposlitve ali potrdilom o šolanju. Matere, ki imajo pridobitno nesposobne otroke in so mlajše kot 40 let ter vse ženske nad 40 let starosti, se šteje izjemoma, kljub prednji določbi, za družinskega člana.
Prav tako se upošteva pridobitne točke in stanovanjsko površino.
Prednostno listo za prosilca-stare ljudi in prednostno listo invalidov se sestavlja ne glede na višino dohodka družine.
100 točk 85 točk 75 točk 65 točk 55 točk 45 točk 25 točk 10 točk
92
URADNE OBJAVE
23. marca 1979 — St. 7
4.	Število družinskih članov:
Prosilec pridobi naslednje število točk, če je v družini:
a)	en član — 5 točk
b)	dva člana — K) točk
c)	trije člani — 15 točk č) štirje člani — 20 točk
d)	pet članov in več — 25 točk
Samohranilke-ci pridobijo na vsakega vzdrževanega družinskega
člana dodatno še po — 5 točk.
Posebni kriteriji:
1.	Mlade družine-varčevalci:
Poleg doslej naštetih kriterijev pridobi mlada družina pravico do uvrstitve v prednostno listo za dodelitev stanovanja za dobo največ do 5 (pet) let pod naslednjimi pogoji:
da namensko varčuje za stanovanje pri banki najmanj 15 % svojih osebnih dohodkov za dobo najmanj 5 let;
—	da jamči delovna organizacija, v kateri imata zakonca lastnost delavca v združenem delu, da bo rešila njun stanovanjski problem v petih letih od dneva dodelitve stanovanja in sklene o tem posebno pogodbo z enoto;
—	da noben od članov družine ni starejši od 15 let.
Število točk je odvisno od višine dohodka na družinskega člana, in sicer, če znaša dohodek na družinskega člana:
a)	do 55 % poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji — 40 toči.
b)	od 56 do 70 % — .10 točk
c)	od 71 do SO % — 25 točk č) od Si do 90% — 20 točk
d)	nad 100% — 0 točk
Varčevalci, katerih dohodek na družinskega člana presega poprečni osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem letu, se lahko uvrstijo v prednostno listo le, če varčujejo nad 20% osebnega dohodka.
2.	Udeležba v NOV:
Za udeležbo in sodelovanje v NOV se prizna naslednje število točk:
a)	udeleženec NOV s priznanim dvojnim štetjem časa prebitega v NOV:
—	nosilcem Spomenice 1941, španskim borcem, predvojnim revolucionarjem in udeležencem NOV od 1941 — 25 točk
—	udeležencem NOV od 1942 — 20 točk
—	udeležencem NOV od 194.1 — 15 točk
—	udeležencem NOV od 1944 — 10 točk
—	udeležencem NOV od 1945 — 5 točk
b)	prosilcem, ki imajo priznano enojno šteje za sodelovanje v NOV
—	od leta 1941 — 15 točk
—	od leta 1942 — 11 točk
—	od leta 194.1 — S točk
—	od leta 1944 — 5 točk
—	od leta 1945 — 2 točki
1.1. člen
Komisija za reševanje vlog prosilcev stanovanja in dodelitev stanovanja obravnava le pismene vloge, ki so prispele v razpisanem roku in so opremljene z naslednjimi prilogami:
! potrdtlo o dohodkih družine v preteklem letu oziroma dohodkih v tekočem letu, če so se prosilci ali njihovi družinski člani zaposlili v tekočem letu;
2.	izjavo, da se dohodki iz delovnega razmerja ali iz pokojnine njihovi edini dohodki oziroma kolikšne dopolnilne dohodke prejemajo še poleg rednih;
.1. potrdilo o čakanju na stanovanje v občini.
Vloge mladih družin-varčevalcev, katerih dohodek na družinskega člana presega 55% poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, obravnava pristojna komisija le, če predložijo poleg zgoraj naštetih prilog še:
a)	potrdilo banke o namenskem varčevanju za stanovanje;
b)	podpisano pogodbo med delovno organizacijo, v kateri združuje varčevalec delo, in varčevalcem, da bo rešen njihov stanovanjski problem v petth letih od dneva dodelitve stanovanja pri enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Organ, ki vodi postopek, zbere po službeni dolžnosti tudi druge dokaze, ki so potrebni za ugotovitev stanja.
14.	člen
Pri nakupu in gradnji najemnih stanovanj se glede potrebne stanovanjske površine na gospodinjstvo uporabljajo kriteriji, določeni s predpisi o stanovanjskih standardih.
15.	člen
Komisija za reševanje vlog prosilcev, odkup in dodeljevanje stanovanj sklepa o dodelitvi stanovanja posameznim prosilcem na podlagi sprejete prednostne liste.
Upravičenci do stanovanja, ki odklonijo dodeljeno jim stanovanje, ki ustreza standardom, predpisanim z odlokom občinske skupščine, izgubijo pravico za ponovno uvrstitev v prednostno listo za dodelitev stanovanja iz sredstev enote, razen, če se poveča število družinskih članov. Tak prosilec izgubi v vsakem primeru pravico do točk za čakanje na stanovanje pri enoti za družbeno pomoč.
Na podlagi sklepov komisije izda strokovna služba odločbe in objavi seznam na krajevno običajen način.
Dodeljeno stanovanje ali njegov posamezen del ni dopustno oddajati v podnajem oziroma uporabljati za opravljanje dovoljene dejavnosti.
16.	člen
Upravičenci iz prednostne liste, katerim je bilo dodeljeno standardno stanovanje, morajo pred vselitvijo plačati soudeležbo v naslednji višini vrednosti stanovanja:
če znaša dohodek na družinskega člana
—	40 do 45% poprečnega OD v SR Sloveniji	]%
—	45	do 50 % poprečnega OD v SR Sloveniji	2%
—	50 do 50 % poprečnega OD v SR Sloveniji	2%
—	60	do 70 % poprečnega OD v SR Sloveniji	5%
—	70	do 80% poprečnega OD v SR Sloveniji	3%
—	nad 80% poprečnega OD v SR Sloveniji	10 %
Pri dohodku na družinskega člana, ki je manjši kot 40 % poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, se soudeležba ne plača, o čemer izda pristojna služba potrdilo.
Občan, kateremu je bilo dodeljeno starejše stanovanje v družbeni lastnini, plača soudeležbo po enakih merilih kot za novo stanovanje, vendar se vrednost takega stanovanja zmanjša za amortizirani del.
Invalid) in stari ljudje, ki pridobijo pravico do dodelitve stanovanja v skladu z določili tega pravilnika, plačajo soparticipaci joza stanovanje v višini 50% zneska, izračunanega po določilih prvega odstavka tega člena.
17.	člen
O plačilu soudeležbe sklene občan z občinsko stanovanjsko skupnostjo posojilno pogodbo.
Vplačana soudeležba se vrne občanu v 10 (desetih) letih s 4 % (štiri) obrestno mero v letnih anuitetah, ki zapadejo v plačilo 1. januarja vsako leto.
Pogodba mora vsebovati anuitetni načrt.
Brez pogodbe o soudeležbi oziroma potrdila iz drugega odstavka prejšnjega člena ni mogoče skleniti stanovanjske pogodbe.
18.	člen
katere bi se ugotovilo, da so dali neresnične izjave ali pre ožili listine z neresnično vsebino ali zamolčali dejstva o okolno-st) 1. pomembnih za uvrstitev na prednostno listo, se ne uvrsti v nobeno prednostno listo za naslednje leto. (e je prosilec že vnešen v prednostno tsto, se ga iz nje črta. Poleg tega izgubi prosilec pravico do točk za uvrstitev v prednostno listo po 2. b točki 11. člena tega pravilnika.
cresmčnost izjave, zamolčanje in neresničnost vsebine listine ugotovi s sklepom komisija za reševanje vlog prosilcev stanovanj.
,	^ ^ ^"lisije je javno. Zoper sklepe komisije ali zoper izdane od-
L na podlag, sklepov je dopusten ugovor v 15dnehpoobjavisklepa spod^rstvii' ^	^ ^ odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem go-
A ! ^ ^ upravičenci lahko zahtevajo spremembo uvrstitve v sanem n')k^ H)	stanovanja le pod pogojem ,da so v razpi-
nomoč v ^	' "brezno dokumentacijo službi za družbeno
pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
23. marca 1979 — Št. 7
URADNE OBJAVE
93
20. č!en
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se za sestavo prednostnih list za leto 1979 Št.: 06-98-1-78
Koper, 27. februarja 1979	Predsednik
zbora uporabnikov ALEKSANDER ŠRAMEL, l.r.
Na podlagi 2. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper in 13. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na seji zbora uporabnikov dne 27. februarja 1979 sprejela
PRAVILNIK
**
O POGOJIH IN MERILIH ZA UPORABO SREDSTEV ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ UDELEŽENCEV NOV
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo kriteriji in merila za uporabo namenskih sredstev samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki so opredeljena z zakonom in določena z letnimi finančnimi načrti za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Izvršilni organ za izvajanje nalog po tem pravilniku je komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
2.	člen
Namenska sredstva iz prejšnjega člena določi skupščina stanovanjske skupnosti vsako leto s finančnim načrtom.
3.	člen
Sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV se uporablja za:
—	kreditiranje stanovanjske izgradnje ali odkup najemnih stanovanj;
—	za dograditev in adaptacijo lastnih in družbenih stanovanj.
Namenska sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev
NOV razporeja odbor za vsako koledarsko leto s planom uporabe sredstev.
0	uporabi razporejenih sredstev odloča komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV (v nadaljnjem besedilu: komisija) tako, da določi prednostni vrstni red, razdelitev sredstev in višino posojil.
4.	člen
Pravico do reševanja stanovanjskega vprašanja imajo:
—	udeleženci NOV, ki stalno bivajo na območju občine in imajo dobo udeležbe v NOV všteto v dvojnem trajanju v skladu z zakonskimi določili;
—	vdove padlih in po vojni umrlih borcev NOV;
—	otroci padlih in po vojni umrlih borcev NOV, če so za pridobitno delo nesposobni;
—	matere v NOV padlih borcev.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za borce-udeležence NOV, katerih stanovanjsko vprašanje je bilo do uveljavitve tega pravilnika rešeno z dodelitvijo ustreznega stanovanja, z adaptacijo družbenega stanovanja ali s kreditom za gradnjo oziroma za nakup stanovanja ali adaptacijo stanovanjske hiše do maksimalne višine, ki jo določa 8. člen tega pravilnika, neglede na to, kdo je pri reševanju tega vprašanja sodeloval.
Izjemoma dobijo lahko kredit za dokončanje gradnje stanovanjske hiše ali stanovanja tudi udeleženci NOV, katerih stanovanjsko vprašanje je že bilo rešeno, toda pod naslednjimi pogoji:
1	da do njihovega stanovanja pridobi uporabo pravico kreditodaja-!ec za namene reševanja stanovanjskih vprašanj udeležncev NOV v skladu z določili tega člena in
2.	da stanovanje, ki ga pridobi kreditodajalec, predstavlja večjo vrednost od kreditnega zneska.
Izjemoma se samo enkrat lahko dodeli udeležncem NOV posojilo do višine 30.000,00 dinarjev kot pomoč pri dokončanju gradnje ali adaptacije stanovanjske hiše, če tudi enota ne pridobi razpolagalne pravice nad stanovanjem, ki ga prosilec za posojilo sprosti.
5.	člen
Pri ugotavljanju prednostnega vrstnega reda in določanja višine posojila, je treba upoštevati:
—	čas udeležbe v NOV in revolucionarnem delu pred vojno;
—	da upravičenec nima stanovanja;
—	higiensko tehnično stanje stanovanja;
—	zdravstveno stanje upravičenca in njegovih članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu;
—	invalidnost, če je upravičenec vojaški vojn: invalid;
—	prezasedenost stanovanja;
—	socialne razmere upravičenca;
—	čas čakanja na ustrezno stanovanje;
—	čas stalnega bivanja na območju občine Koper (in ostalih obalnih občin).
6.	člen
Prednostni vrstni red prosilcev se določi s prednostnimi listami, katere sprejme komisija vsaki dve leti.
Prednostne liste se sestavi za upravičence po namenu uporabe sredstev in sicer:
1.	za dodeljevanje stanovanj in popravilo družbenih stanovanj;
2.	za posojilo za nakup stanovanj, ali za popravilo zasebnih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj.
Prednostne liste se objavi tako, da se jih pošlje organizacijam ZZB NOV občine Koper. Zoper vrstni red na prednostnih listah je dopusten ugovor v 15 dneh po objavi na odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Listo se objavi v skladu s 16. členom tega pravilnika.
7.	člen
Prednostni vrstni red upravičencev do stanovanj ali posojil ugotovi komisija na podlagi točkovnega sistema po merilih, navedenih v tem členu, in sicer se upošteva:
I.	UDELEŽBA V NOV:
Za čas aktivne udeležbe in organiziranega dela v NOV se prizna: — nosilcem spomenice 1941, španskim borcem,
predvojnim komunistom	50 točk
—	udeležencem NOV	od leta	1941	45	točk
—	udeležencem NOV	od leta	1942	35	točk
—	udeležencem NOV	od leta	1943	25	točk
—	udeležencem NOV	od leta	1944	10	točk
— udeležencem NOV od leta 1945 5 točk
Če je v družini več udeležencev NOV, se točke seštejejo. To velja samo za to merilo.
II. STANOVANJSKE RAZMERE:
a)	Upravičenci, ki so brez stanovanja ali v podnajemniškem razmerju, pridobijo - 120 točk
Upravičenci, ki so uporabniki stanovanja skupaj s starši ali otroki, pridobijo — 70 točk
b)	Higiensko tehnično stanje stanovanja se ocenjuje na podlagi uradnih zapisnikov o revalorizaciji stanovanja oziroma je ocenjeno na podlagi odloka o določitvi stanovanjskega standarda in pri tem pridobi upravičenec za stanovanje, ki je ocenjeno:
	pridobi:
— do 40 točk	100 točk
— od 41 do 50 točk	90 točk
— od 51 do 60 točk	80 točk
— od 61 do 70 točk	70 točk
— od 71 do 80 točk	60 točk
— od 81 do 90 točk	50 točk
— od 91 do 100 točk	30 točk
— od 101 do 115 točk	10 točk
94
URADNE OBJAVE
23 marca 1979 — St 7
Prosilec, ki stanuje v stanovanju, ki je ocenjeno z nad 115 točkami in ne odstopa za več kot 10% od njemu pripadajoče standardne stanovanjske površine, se ne more uvrstiti v nobeno od prednostnih !ist za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
c)	Šteje se, da prosilec nima stanovanja, če stanovanje meri manj kot ! 2 kv. m na prvega in manj kot 6 kv.m na vsakega nadaljnjega družinskega člana.
č) Šteje se, da ima prosilec neustrezno stanovanje glede na površino, če meri:
1.	na prvega družinskega člana 14kv.m in na vsakega nadaljnjega družinskega člana od 6 do 8kv.m in pridobi — 30. točk
2.	na prvega družinskega člana 16kv.m in na vsakega nadaljnjega družinskega člana od 8 kv. m do 10 kv. m in pridobi — 20 točk
3.	na prvega družinskega člana 18kv.m in na vsakega nadaljnjega družinskega člana od lOkv.m*do 12kv.m in pridobi — 10 točk
d)	stanovanje je neustrezno glede na ločenost prostorov, če mora stanovati družina prosilca v ločenih stanovanjskih enotah (ločenih zgradbah) in pridobi — 5 točk
e)	Neustreznost stanovanja glede na opremljenost se točkuje:
1.	če je stanovanje brez vodne napeljave — 5 točk
2.	če je stanovanje brez sanitarij — 5 točk
3.	za stanovanje, kjer morajo uporabljati isti spalni prostor mladoletniki in starši ali mladoletniki različnih spolov, se pridobi — 5 točk
4.	za stanovanje brez kuhinje — 5 točk
Seštevek točk za stanovanje razmere po točkah ne sme presegati 120 točk.
HI. INVALIDNOST IN BOLEZEN:
Vojaškim vojnim invalidom glede na kategorije invalidnosti se prizna:
I.	kategorija invalidnosti (100%)	50	točk
II.	kategorija invalidnosti (100%)	50	točk
III.	kategorija invalidnosti (90%)	50	točk
IV.	kategorija invalidnosti (80%)	40	točk
V.	kategorija invalidnosti (70%)	40 točk
VI.	kategorija invalidnosti (60%)	40 točk
VIL kategorija invalidnosti (50 %)	30 točk
VIII.	kategorija invalidnosti (40%)	30 točk
IX.	kategorija invalidnosti (30 %)	30 točk
X.	kategorija invalidnosti (20%)	20 točk
Borcem-invalidskim upokojencem se prizna	20 točk
Za vsakega družinskega člana, ki je po ugotovitvah pristojne zdravniške komisije trajno nesposoben za delo, se prizna — 10 točk
Za člane družinske skupnosti se šteje: zakonce, starše, starše zakoncev, neporočene otroke in posvojence ter ostale pridobitno nesposobne osebe, ki so v družinski skupnosti najmanj tri leta, kar dokažejo z družinskim listom.
IV. SOCIALNE RAZMERE:
Merilo za ugotavljanje socialnih razmer je poprečni osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem letu.
Če znaša osebni dohodek na družinskega člana:
—	za čakanje na stanovanje za prvo uvrstitev v prednostno tisto -40 točk
—	za vsako nadaljnjo uvrstitev — 20 točk
b)	Prosilec ki čaka dalj časa na stanovanje v občim (m obalnih obči-nah) in nima ^treznega stanovanja v drugem kraju, pridobi za čakanje
—	od 3 do 5 let —$ točk
—	za vsako nadaljnje leto — 3 točke
c)	za čas bivanja v občini Kočer (in v obalnih občinah):
če ima stalno bivanje:
—	odldo31et —od3do51et —od5do81et
—	od8dol2 1et
—	nad 12 let
8.	člen
Prosilci lahko dobe posojilo za gradnjo zasebne stanovanjske hiše ali za nakup stanovanja kot posameznega dela stanovanjske hiše (etažna lastnina) največ do višine, ki predstavlja 35 % vrednosti pripadajočega standardnega stanovanja.
Za adaptacijo in rekonstrukcijo zasebne hiše ali stanovanja kot posameznega dela stanovanjske hiše lahko dobe prosilci posojilo v višini največ 25% vrednosti pripadajočega standardnega stanovanja.
Sredstva iz 3. člena tega pravilnika se lahko uporabi za adaptacijo ali rekonstrukcijo družbenih stanovanj, vendar največ do višine, ki predstavlja 60% vrednosti standardnega stanovanja, ki pripada imetniku stanovanjske pravice.
Posojilojemalec iz prvega in drugega odstavka tega člena mora zagotoviti najmanj 25 % lastne udeležbe.
9.	člen
Upravičenec lahko koristi posojilo za novogradnjo stanovanjske hiše, če je že plača! prispevek za komunalno ureditev zemljišča in če ima gradbeno dovoljenje.
pridobi 5 točk 10 točk 15 točk 20 točk 25 točk
10.	člen
De! stanarine, ki predstavlja amortizacijo in ostala sredstva, vezana na stanovanje (dohodki od morebitne prodaje stanovanj), se uporablja za nakup in dograditev stanovanj za udeležence NOV po prenosu teh sredstev iz sklada stanovanjskih hiš v namenski sklad.
11.	člen
Komisija dodeljuje stanovanja v družbeni lasti in posojila za novogradnjo, nakup ali adaptacijo stanovanjske hiše oziroma stanovanja upravičencem na podlagi uvrstitve v prednostni listi.
Izjemoma lahko komisija dodeli stanovanje ali posojilo prosilcu, ki izpolnjuje pogoje iz 4. člena tega pravilnika pa ni v prednostni listi le v primeru, če ostane prosilec brez stanovanja zaradi višje sile (potres, poplava, požar, nesreča in podobno).
Pri dodeljevanju oziroma nakupu stanovanj v družbeni lasti se glede potrebne stanovanjske površine na gospodinjstvo upoštevajo kriteriji in merila tega pravilnika, zdravstveno stanje prosilca in njegove družine, spol in starost družinskih članov. Pri določanju potrebne stanovanjske površine prosilcu se poslužuje komisija tudi kriterijev, ki jih določa odlok o standardnih stanovanjih.
Za vsako vloženo prošnjo zahteva komisija mnenje občinskega združenja Zveze borcev NOV.
pridobi prosilec:
1.	do 40 % poprečnega OD v SR Sloveniji	50 točk
2.	od 41 % do 50%	poprečnega OD v SR Sloveniji	40	točk
3.	od 51 % do 60%	poprečnega OD v SR Sloveniji	30	točk
4.	od 61 % do 70 %	poprečnega OD v SR Sloveniji	20	točk
5.	od 7 ! %, do 80 %	poprečnega OD v SR Sloveniji	10	točk
6.	nad 80 % poprečnega OD v SR Sloveniji — ne pridobi nobene točke.
V. ČAS BIVANJA V OBČINI (IN OBALNIH OBČINAH) IN ČAKANJE NA STANOVANJE:
a) Prosilec, ki je bi! uvrščen v prednostni vrstni red pri bivših občinskih skladih za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV ali samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in ni bilo njegovo stanovanjsko vprašanje rešeno, pridobi:
Zoper uvrstitev v prednostno listo, odločbo oziroma sklep o dodelitvi stanovanja ali kredita imajo prizadeti prosilec, drugi udeleženci NOV in njihove organizacije pravico ugovora v 15 dneh na odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Na podlagi dokončnega sklepa o odobrenem posojilu podpiše posojilojemalec pogodbo ter predloži dovoljenje za vknjižbo zastavne pravice in ostale listine, ki jih v zvezi z najetjem posojila predpisujejo bančni predpisi. V izjemnih primerih, ko znaša posojilo do 10.000 dinarjev za dobo 10 let, se sme za zavarovanje posojila upoštevati jamstvo dveh porokov.
12.	člen
Upravljanje in gospodarjenje s stanovanji v družbeni lasti, ki so predmet tega pravilnika, opravlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper.
23 marca 1979 — št. 7
URADNE OBJAVE
13.	č!en
$ stanovanji, kupljenimi iz namenskih sredstev za borce NOV raz-po!aga komisija za stanovanjska vprašanja borcev NOV.
Upravičenec ne more dodetjenega stanovanja odtujiti a!i zamenjati brez predhodnega soglasja komisije za stanovanjska vprašanja borcev NOV
14.	člen
Ob koncu poslovnega leta se v zaključnem računu in poslovnem poročilu prikaze opravljeno delo odbora za družbeno pomoč in posebej uporabo sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV ter delo komisije.
15.	člen
Delo komisije je javno. Komisija obvešča o svojem delu odbor za družbeno pomoč, javno objavlja na krajevno običajen način vrstne rede upravičencev, seznani organizacije ZZB NOV o stanju in porabi namenskih sredstev s tem, da pošlje občinskemu odboru in krajevnim organizacijam ZZB NOV enkrat letno poročilo o svojem delu, uporabi in stanju sredstev.
Dolžnost komisije je, da sredstva, s katerimi razpolaga, razporedi čimbolj racionalno tako, da reši čimveč stanovanjskih zadev borcev NOV.
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati dosedanji pravilniki, ki določajo kriterije in pogoje za reševanje stanovanjskih zadev borcev NOV obalnih občin.
17.	člen
Do sestave in sprejema prednostnih list občinske stanovanjske skupnosti veljajo prednostne liste za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV obalnih občin.
18.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 06-97-1-79
Koper, 27. februarja 1979	Predsednik
zbora uporabnikov ALEKSANDER ŠRAMEL, 1. r.
Na podlagi 2. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper, 13. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper ter 2. člena odloka o delni nadomestitvi stanarine (Uradne objave, št. 18/78) je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Koper na seji zbora uporabnikov dne 27. februarja 1979 sprejela
PRAVILNIK
O NAČINU IN POSTOPKU ZA UVELJAVLJANJE DELNE NADOMESTITVE STANARINE
1.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine imajo vsi nosilci stanovanjske pravice, ki izpolnjujejo pogoje, določene z odlokom o delni nadomestitvi stanarine imajo vsi nosilci stanovanjske pravice, ki izpolnjujejo pogoje, določene z odlokom o delni nadomestitvi stanarine (Uradne objave, št. 18,78) in tega pravilnika, ne glede na to ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini ali stanovanje v lasti občanov.
2.	člen
V	skladu z določbami 7. člena navedenega odloka se smatra za vseljivo tisto stanovanje, v katerem je vamo bivanje, da po površini ustreza standardom za določeno število članov družine in da so zagotovljeni minimalni higenski pogoji.
3.	člen
V	skladu z določbami 8. člena odloka o delni nadomestitvi stanarine mora prosilec k zahtevku priložiti naslednje priloge:
I izjavo nosilca stanovanjske pravice, potrjeno ot) hišnega sveta, da nobenega stanovanjskega prostora ne oddaja v podnajem in ne koristi stanovanjskih prostorov v poslovne namene;
9$
2. pismeno osebno izjavo:
a)	da niti prosilec niti noben od družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, ni lastnik drugega večjega stanovanja v smislu 2. člena tega pravilnika;
b)	da niti prosilec niti družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, niso lastniki počitniške hišice;
3	potrdilo o letnem dohodku članov gospodinjstva za preteklo leto;
4	veljavno stanovanjsko pravico in zapisnik o ocenitvi stanovanja za prosilce, ki uporabljajo stanovanje v lasti občanov
Odbor lahko zahteva od prosilcev ali pa sam priskrbi še druga dokazila, kadar meni, da je to potrebno za pravilno ugotovitev stanja
) p
4.	člen
Upravičencem, ki imajo sklenjeno stanovanjsko pogodbo z zasebniki, se upošteva višina stanarine za izračun subvencije po merilih, ki veljajo za družbena stanovanja. Točkovanje izvrši pooblaščena oseba oddelka za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Koper
5.	člen
Odbor za družbeno pomoč odloča o upravičenosti zahtevka in o odobritvi zneska delne nadomestitve stanarine.
Če je prosilec upravičen do delnega nadomestila stanarine, mu pripada pravica nadomestila od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
6.	člen
Stanarina se delno nadomesti imetnikom stanovanjske pravice tako, da se za odobreni znesek zmanjša terjatev do nosilca stanovanjske pravice za stanarino.
V skladu z odločbo, ki jo izda služba na podlagi sklepa odbora, se bremenijo namenska sredstva družbene pomoči. To velja za nosilce stanovanjske pravice družbenih stanovanj.
Upravičencem, ki imajo sklenjeno stanovanjsko pogodbo z zasebniki, se odobreno delno nadomestilo stanarine začne nakazovati na njihov naslov najkasneje v roku 30 dni po sprejetju sklepa o priznanju pravice do delne nadomestitve stanarine.
7.	člen
Ta pravilnik prične veljati osmi dan jlo objavi v Uradnih objavah.
Št.: 06-99/1-79
Koper, 27. februarja 1979	Predsednik
zbora uporabnikov ALEKSANDER ŠRAMEL, 1. r
OBČtNA POSTOJNA
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČJNE POSTOJNA
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8-78) sprejemajo delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna naslednji
STATUT
SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE POSTOJNA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna (v nadaljnjem besedilu: skupnost), ki je bila ustanovljena z začasnim družbenim dogovorom o ustanovitvi, načinu financiranja in dela Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna z dne 28. 12. 1973, je samoupravna interesna skupnost, v kateri delovni ljudje v združenem delu in občani v krajevni skupnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, gospodarjenju s stanovanji in družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
96
URADNE OBJAVE
23 marca 1979 — St 7
2.	člen
Skupnost je pravna oseba Skupnost ima svoj žiro račun in druge račune pri pristojni S!užbi družbenega knjigovodstva.
3.	č!en
Ime skupnosti je 'SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE POSTOJNA*. Sedež skupnosti je v Postojni, Ljubljanska cesta 5 a.
4.	člen
Skupnost uporablja pri svojem poslovanju svoj žig.
Žig je okrogle oblike, z besedilom na obodu SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST, v sredini pa Občine POSTOJNA
5.	člen
S	tem statutom se podrobneje določijo naloge skupnosti, organizacija ter upravljanje v skupnosti, delovno področje organov upravljanja, odbori in druga delovna telesa skupščine skupnosti, delegiranje delegatov v skupnost, mandatno dobo organov, financiranje, način nadzora ustanoviteljev nad delom skupnosti, soustanoviteljstvo občinske skupnosti socialnega varstva, ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter javnost dela skupnosti.
II. NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
6.	člen
V skupnosti uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani kot ustanovitelji skupnosti svoje osebne in skupne potrebe in interese, predvsem pa:
—	skrbijo za utrjevanje samoupravljanja in za uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva pri graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in pri družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu;
—	združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev, družbeno pomoč, vzdrževanje staoovanj ter za druge s samoupravnim sporazumom opredeljene naloge ter upravljajo s temi sredstvi;
—	organizirajo in povezujejo vse dejavnike na področju stanovanjskega gospodarstva s ciljem izpolnjevati plane stanovanjske graditve, ob istočasnem uveljavljanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve, ki naj zagotovi postopno odpravo stanovanjskega primanjkljaja, kompletiranje stanovanjskih sosesk s spremljajočimi objekti, kakor tudi vpliv na ceno, strukturo in kakovost novozgrajenih stanovanjskih površin;
—	skrbijo za uvajanje racionalizacije pri graditvi stanovanj;
—	organizirajo in izvajajo družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu s ciljem hitrejšega odpravljanja socialnih razlik na stanovanjskem področju, in sicer prek dodeljevanja družbenih najemnih stanovanj ter zagotavljanja delne nadomestitve stanarine;
—	upravljajo s stanovanji v družbeni lastnini ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah družbene lastnine;
—	pripravljajo osnove za politiko stanarin in najemnin ter za standarde in tehnične normative za vzdrževanje stanovanj;
—	se vključujejo v načrtovanje družbenoekonomskega razvoja občine za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva;
—	skupno z zbori stanovalcev in s krajevnimi skupnostmi sooblikujejo načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja, kakor tudi dvig stanovanjske kulture
III	ORGANIZACIJA TER UPRAVLJANJE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
7.	člen
Ustanovitelji skupnosti s tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti zagotavljajo svojo kar najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju in odločanju v skupnosti.
Naloge skupnosti uresničujejo ustanovitelji prek svojih delegatov v skupščini skupnosti in v drugih organih skupščine.
Skupščina stanovanjske skupnosti
8.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti.
Skupščino skupnosti sestavljata:
—	zbor uporabnikov, ki šteje 37 delegatskih mest,
—	zbor izvajalcev, ki šteje 16 delegatskih mest.
Način dela skupščine skupnosti se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti.
Pr,vic, obvezMMti in ods.vonwHi d****'""
9.	člen
Dettati v skupKini skupnosti imajo pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih določaj, ustava, zakon ter ta statut predvsem pa:
—	da izražajo na sejah zborov skupičtne stahiča konferenc deiega-
cij oziroma deiegacij, ki so jih deiegiraie,
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stahšča m sklepe, kt naj zlasti odražajo trajno poglabljanje samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu;
—	da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi
in drugih občanov pri graditvi, gospodarjenju s stanovanji m družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu;	......
—	da tvomo sodelujejo pri delu skupščine stanovanjskih skupnosti in vseh drugih organov stanovanjske skupnosti,
—	da skrbi jo za obveščanje konferenc delegacij oziroma delegacij o
10.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic delegacij, ki so jih delegirale.
Za svoje delo v skupščini skupnosti so delegati odgovorni ustanoviteljem skupnosti.
Zbora skupščine
11.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine skupnosti opravljata zbor uporabnikov in zbor izjavalcev, skladno z določbami zakona o spremembah in dopolnitvah zakona in tega statuta.
Zbora sta v mejah svoje pristojnosti pri svojem delu samostojna, pri skupne delu pa enakopravna.
12.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata in sporazumno:
—	sprejemata statut stanovanjske skupnosti, poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti ter samoupravne sporazume in družbene dogovore ter sklepe in smernice, ki zadevajo izvajanje družbenega plana občine na področju graditve stanovanj, oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v občini, racionalizacijo v stanovanjskem gospodarstvu ter raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu;
—	sprejemata poročilo o delu stanovanjske skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun stanovanjske skupnosti;
—	volita in razrešujeta predsednika in podpredsednika skupščine, predsednika, podpredsednika in člane izvršilnega odbora, predsednika in člane odborov, ter imenujeta in razrešujeta predsednike in člane drugih delovnih teles skupščine ter delegate v organih drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti razen v skupnosti socialnega varstva;
—	dajeta avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki sta jih sprejela.
Sklep o vprašanjih in zadevah iz prvega odstavka tega člena velja,če je sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da pri sklepanju v zborih ne pride do rešitve oziroma sklepa v enakem besedi!u.se izvede usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine skupnosti.
V zadevah iz prvega odstavka pa na zasedanju skupščine skupnosti zbor izvajalcev ne more glasovati o zadevah oblikovanja neposrednih pogodbenih odnosov med stanovanjsko skupnostjo in posameznimi izvajalci.
13.	člen
Zbor uporabnikov sklepa samostojno:
—	o določanju osnov za oblikovanje stanarin in najemnin v družbenih stanovanjskih hišah;
o predlogih za standarde stanovanj ter normative za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
o letnih planih družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu;
—	o letnih planih gospodarjenja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	o sprejemu vseh samoupravnih splošnih aktov s področja družbene pomoči in gospodarjenja s stanovanjskim skladom;
o smernicah za delovanje stanovanjske skupnosti v delu občinske skupnosti socialnega varstva;
23 marca 1979 — 5t. 7
URADNE OBJAVE
97
—	o dajanju soglasja k samoupravnim splošnim aktom skupnosti
socialnega varstva;
—	o avtentični razlagi samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejel
14	člen
Vsak zbor skupščine posebej:
—	verificira pooblastila delegatov na seji zbora;
—	izmed delegatov v zboru voli ter razrešuje predsednika in podpredsednika zbora.
15.	člen
Zbora skupščine veljavno sklepata, če je na seji navzočih večina vseh delegatov posameznega zbora.
Vsi sklepi, ki jih sprejmeta zbora skupščine,so veljavno sprejeti z večino glasov delegatov posameznega zbora.
16.	člen
V	primeru, da o zadevi, ki je v pristojnosti obeh zborov skupščine tudi po usklajevalnem postopku, ki ga podrobneje opredeljuje poslovnik o delu skupščine, ni prišlo do sporazumne odločitve o vprašanju, ki je bistvenega pomena za izvajanje nalog skupnosti, lahko občinska skupščina na predlog svojega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje.
Predsednik skupščine stanovanfske skupnosti in predsednika zborov
17.	člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti zlasti:
—	predstavlja stanovanjsko skupnost,
—	organizira delo skupščine,
—	sklicuje in vodi skupno zasedanje zborov skupščine ter predlaga dnevni red,
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost,
< — tolmači dejavnost stanovanjske skupnosti na posvetovanjih s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij v občini,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine stanovanjske skupnosti.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
V	primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine.
18.	člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine skupnosti opravljata zlasti tele naloge:
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov,
—	skrbita za uporabo poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti pri delu zbora,
—	skrbita za izvajanje sklepov zbora,
—	opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
bvršihi odbor skupščine stanovanje skupnosti
19.	člen
Izvršilni odbor skupščine skupnosti šteje 11 članov, upoštevajoč načelo zastopanosti delegatov iz vseh interesnih področij stanovanjske skupnosti.
-	20. člen
Izvršilni odbor je kolektivni izvršilni organ skupščine in:
skrbi za izvajanje letnih planov, stališč, smernic in sklepov skupščine stanovanjske skupnosti in v tem okviru samostojno odloča,
" pripravlja predloge programa dela, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti,
pripravlja predloge samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov ter aktov, ki jih obravnavajo in sprejemajo :bon skupščine.
v mejah svoje pristojnosti izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost,
usklajuje delo odborov stanovanjske skupnosti za posamezna interesna področja in razpravlja o predlogih odborov ter predloge posreduje v sprejem skupščini,
skrbi za urejanje pogodbenih razmerij s pooblaščeno organizacijo združenega dela, ki izvaja strokovne naloge za potrebe stanovanjske skupnosti,
—	oblikuje osnutke oziroma predloge stališč o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava skupščina skupnosti,
—	daje pobudo za sklic skupščine in za njen dnevni red,
—	sklepa o predlogih od8orov za posamezna interesna področja iz svoje pristojnosti,
—	skrbi za javnost dela stanovanjske skupnosti,
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina stanovanjske skupnosti.
Izvršilni odbor obvešča o svoji dejavnosti delegate obeh zborov skupščine.
Razmerja med izvršilnim odborom skupščine in posameznimi odbori bodo urejena s posebnim sklepom.
21.	člen
Izvršilni odbor skupščine skupnosti veljavno sklepa, le če je na seji navzočih najmanj polovica članov. Na seji odloča izvršilni odbor z večino glasov vseh članov.
Predsednik izvršilnega odbora
22.	člen
Predsednik izvršilnega odbora skupščine skupnosti ima zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja izvršilni odbor v skupščini stanovanjske skupnosti in v vseh njenih organih,
—	vodi in usklajuje delo izvršilnega odbora ter skrbi za uresničevanje njegovih nalog,
—	sklicuje in vodi seje izvršilnega odbora ter predlaga njihov dnevni red,
—	skrbi za zakonitost dela izvršilnega odbora,
—	poroča zboroma skupščine o delu izvršilnega odbora med dvema zasedanjima zborov in o izvršitvi sprejetih sklepov,
—	zastopa stanovanjsko skupnost v mejah pristojnosti izvršilnega odbora ter v drugih primerih, za katere ga pooblastita zbora skupščne,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine in izvršilnega odbora.
V primeru, da je predsednik izvršilnega odbora odsoten ali zadržan, ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik izvršilnega odbora
Odbori stanovanjske skupnosti
23.	člen
Za obravnavanje in pripravo predlogov sklepov s posameznih intre-snih področij skupnosti ustanavlja skupščina skupnosti naslednje odbore:
—	odbor za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš,
—	odbor za graditev stanovanj,
—	odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
24.	člen
Odbor za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	pripravlja predlog programov za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov,
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja gospodarjenja,
—	pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	sodeluje pri pripravi programa, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava poslovanje sklada stanovanjskih hiš,
—	skrbi za usklajenost dela hišnih svetov in zborov stanovalcev pri krajevnih skupnostih z delom stanovanjske skupnosti na področju gospodarjenja,
—	pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršilni odbor stanovanjske skupnosti.
98
URADNE OBJAVE
23. marca 1979 — $t. 7
25.	č!en
Odbor za graditev stanovanj ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	pripravlja predlog srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini in plan letnih etap realizacije tega programa,
—	pripravlja stališča, smernice in predloge za gospodarjenje s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije namensko združujejo za stanovanjsko graditev,
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve,
—	sodeluje pri pripravi programa, finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava stanovanjsko graditev,
—	skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo,
—	pripravlja predlog razdelitve sredstev na podlagi natečajev, razpisanih na osnovi samoupravno združenih sredstev za stanovanjsko graditev,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršilni odbor stanovanjske skupnosti.
26.	člen
Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	sodeluje pri pripravi programa finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje stanovanj, pridobljenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
—	obravnava ter pripravlja predloge za odobravanje premij za namensko stanovanjsko varčevanje,
—	obravnava ter pripravlja predloge za delno nadomestitev stanarine posameznim upravičencem,
—	določa način plačevanja delne nadomestitve stanarine,
—	opravlja druge naloge, kf mu jih poveri skupščina ali izvršilni odbor stanovanjske skupnosti.
27.	člen	*
Odbori stanovanjske skupnosti štejejo po 5 članov, od katerih so
lahko trije člani zunanji sodelavci.
Predsedniki odborov stanovanjske skupnosti
28.	člen
Predsednik posameznega odbora ima zlasti pravico in dolžnost, da:
—	predstavlja odbor v skupščini stanovanjske skupnosti in v izvršilnem odboru,
—	vodi in usklajuje delo odbora s smernicami skupščine in izvršilnega odbora,
—	skrbi za uresničevanje stališč in sklepov odbora,
—	sklicuje in vodi seje odbora ter predlaga njihov dnevni red,
—	skrbi za uporabo poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti pri delu odbora,
—	poroča izvršilnemu odboru ter skupščini o delu odbora,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu izvršilnega odbora ali posameznega zbora.
Začasne komisije
29 člen
Skupščina in izvršilni odbor skupnosti lahko za proučitev posameznih vprašanj ter pripravo predlogov oziroma gradiva s področja dela skupnosti ustanovita začasne komisije S sklepom o ustanovitvi komisije se določajo sestav komisije, naloge komisije ter način dela Za člane začasne komisije so lahko imenovani tudi strokovnjaki izven stanovanjske skupnosti, ki se ukvarjajo s problematiko, ki jo obravnava komisija
IV	DELEGIRANJE DELEGATOV V STANOVANJSKO SKUPNOST
30.	člen
V	skupščino skupnosti delegirajo ustanovitelji skupnosti svoje delegate takole:	.
—	delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela, ki za stanovanjsko graditev izločajo de! dohodka oziroma de! sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo in same temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini in so najemniki poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini ter delavci, ki opravljajo dopolnilno delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov in vplačujejo de! dohodka v solidarnostni stanovanjski sklad
^	22 delegatskih mest
—	imetniki stanovanjske pravice na stanovanjih v hišah v družbeni lastnini in občani, ki namensko varčujejo za stanovanja v poslovnih bankah preko delegacij v krajevnih skupnostih
15	delegatskih mest
—	organizacije združenega dela za pripravo urbanistične in pro-jektne dokumentacije, za urejanje stavbnega zemljišča, za proizvodnjo, gradnjo in montažo stanovanjskih hiš, za vzdrževanje in obnavljanje stanovanj in stanovanjskih hiš in delavci drugih organizacij, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi
16	delegatskih mest
Način oblikovanja delegacij oziroma konferenc delegacij se določi s posebnim sklepom izvršilnega odbora skupnosti.
V MANDATNA DOBA ORGANOV STANOVANJSKE SKUPNOST!
31.	člen
Mandatna doba vseh organov skupnosti je štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za predsednika oziroma podpredsednika skupščine skupnosti, predsednika ali podpred sednika zborov skupščine ter za predsednika, podpredsednika oziroma člana izvršilnega odbora skupščine skupnosti.
Za vse, ki so našteti v drugem odstavku tega člena je potrebno razpisati volitve najmanj tri mesece pred iztekom mandata.
V! FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOST!
32.	člen
Skupnost financira svoje naloge iz naslednjih virov:
1 na osnovi samoupravnega sporazuma združenih sredstev za: kreditiranje in financiranje stanovanjske graditve, družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter za druge, s samoupravnim sporazumom opredeljene namene,
2.	s sredstvi stanarin za stanovanjska in s sredstvi najemnin za poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini,
3.	s sredstvi dogovorjenih prispevkov lastnikov etažnih stanovanj,
4.	s prostimi sredstvi odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada
5.	s prostimi sredstvi, zbranimi na osnovi zakona o prispevku za gradnjo stanovanj za udeležence NOV,
6.	s posojili bančnih in drugih organizacij,
7.	z drugimi sredstvi, ki jih določa zakon, odlok občinske skupščine, družbeni dogovor, samoupravni sporazum ali pogodba.
33.	člen
Prihodki in odhodki stanovanjske skupnosti se za vsako koledarsko leto določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina skupnosti Med letom ugotavlja prihodke in odhodke (periodični obračun), konec leta pa bilanco prihodkov in odhodkov z rezultatom poslovanja in poslovnim poročilom skupnosti skupščina stanovanjske skupnosti.
34.	člen
Stroški delovanja skupnosti se krijejo iz vseh namensko združenih sredstev na osnovi samoupravnega sporazuma in sredstev stanarin ter najemnin.
23. marca 1979 — št. 7
URADNE OBJAVE
99
35.	člen
Odredbodajalec za upravljanje s sredstvi, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, je predsednik izvršilnega odbora skupščine oziroma druga pooblaščena oseba.
VII.	NAČIN NADZORA NAD DELOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI
36.	člen
Ustanovitelji skupnosti uveljavljajo uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic prek komisije za samoupravno delavsko kontrolo.
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo ima naslednje pristojnosti:
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov;
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine in drugih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti;
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganje z njimi;
—	nadzira javnost dela stanovanjske skupnosti;
—	nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljic stanovanjske skupnosti.
37.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo lahko zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti in njenih organov vse podatke, ki so ji potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo.
38.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti ali njenih organov. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo vrši ustrezen nadzor sama, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oziroma strokovnjake.
39.	člen
Komisija za samoupravno delavsko kontrolo dela na sejah. Komisija za samoupravno delavsko kontrolo šteje 3 člane.
Člane komisije za samoupravno delavsko kontrolo volijo in odpokličejo ustanovitelji skupnosti.
VH[. SOUSTANOVITELJSTVO OBČINE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
40.	člen
Stanovanjska skupnost se povezuje skupaj s skupnostjo socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zaposlovanja v občinsko skupnost socialnega varstva zaradi usklajevanja politike na področju socialnega varstva in opravljanje nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občano\ združenih v interesnih skupnostih, ki sestavljajo skupnost socialnega varstva.
Naloge občinske skupnosti socialnega varstva so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva ter v zakonu o skupnosti socialnega varstva.
IX. USTANOVITELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
n!'
4L člen
Stanovanjska skupnost skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanavlja Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije za obravnavanje vprašanj in opravljanje zadev skupnega pomena, i so pomembne za vse delovne ljudi in občane v SR Sloveniji.
X	NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
42.	člen
Naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite izvaja odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri stanovanjski skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je nosilec vseh priprav na ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v skupnosti. Odbor sodeluje s pristojnimi organi občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini pri izvajanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju stanovanjskega gospodarstva, še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev združenih v zborih stanovalcev pri krajevnih skupnostih. Odbor opravlja tudi vse druge naloge v skladu z zakonom o ljudski obrambi ter drugih predpisih.
43.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 5 članov.
XI	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
44.	člen
Stanovanjska skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje podpisnic samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o celotnem delovanju skupnosti ter o problemu, stanju ter razvoju stanovanjskega gospodarstva v občini, o izvajanju samoupravnih splošnih ter drugih aktov stanovanjske skupnosti, o delovanju delegatskega sistema skupnosti in o samoupravni organiziranosti nasploh, o delu in problemih organizacij združenega dela, ki pogodbeno vršijo določene strokovne naloge za skupnost kot tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti skupnosti.
45.	člen
Javnost dela ter obveščanje o delu skupnosti se izvja:
—	prek delegatov skupščine,
—	s pismenimi gradivi za sejo zborov in drugih organov stanovanjske skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti
—	s pomočjo drugih sredstev javnega obveščanja,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določita predsednik skupščine skupnosti oziroma izvršilni odbor.
XII	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46.	člen
Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna in ko da nanj svoje soglasje Skupščina občine Postojna.
47.	člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta sprejema skupščina skupnosti na način in po postopku, ki je določen za njegov sprejem.
Skupščina skupnosti daje avtentično razlago določi! tega statuta.
48.	člen
Ta statut se objavi v Uradnih objavah.
Op. št. 020-20-12-78
Postojna, 26. decembra 1978
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE POSTOJNA Predsednik skupščine STANE KALUŽA, dipl. oec., 1. r.
Na podlagi 6. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna so delegati zbora uporabnikov skupščine skupnosti na seji dne 28. februarja sprejeli naslednji
PRAVILNIK
O KREDITIRANJU STANOVANJSKE GRADITVE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV V OBČINI POSTOJNA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
100
URADNE OBJAVE
23 marca 1979 — št 7
1 č!en
Ta pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev v občini Postojna (v nada!jnjem besedilu: pravi!nik) ureja dodeljevanje posoji! iz združenih sredstev, ki jih na podiagi do!očh 13. č!ena Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. !. SRS. št. 5-72) združujejo temeljne in in druge organizacije združenega de!a, družbenopohtične in druge samoupravne organizacije in skupnosti, društva in državni organi za usmerjeno in organizirano graditev stanovanj v občini Postojna.
2.	č!en
Z združenimi sredstvi v smis!u !. člena tega pravilnika gospodari Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna (v nadaljnjem besedilu: skupnost) na osnovi določb zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, samoupravnega sporazuma o izločanju in združevanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Postojna ter statuta skupnosti.
Združena sredstva se uporabljajo za financiranje družbeno usmerjene gradnje stanovanj v občini Postojna ter za dajanje posojil organizacijam združenega dela in skupnostim za soinvestiranje graditve najemnih stanovanj za delavce in za dajanje posoji! delavcem za nakup stanovanj ali za graditev stanovanjskih hiš.
Na osnovi vsakoletnega plana usmerjene stanovanjske gradnje in finančnega plana določijo višino sredstev namenjenih za posojila po tem pravilniku delegati skupščine skupnosti.
3.	člen
Posojila po tem pravilniku se dajejo za naslednje namene:
1.	za nakup novih stanovanj
2.	za graditev družinskih stanovanjskih hiš
3.	za rekonstrukcijo obstoječih družinskih stanovanjskih hiš in stanovanj
4.	člen
Pravico do posojila iz združenih sredstev po tem pravilniku imajo:
1 organizacije in skupnosti, ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev na podlagi samoupravnega sporazuma o izločanju in združevanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Postojna pri skupnosti
2. delavci, ki so v rednem delovnem razmerju pri organizacijah oziroma skupnostih iz prve točke tega člena.
Organizacije in skupnosti in njihovi delavci, ki na osnovi Samoupravnega sporazuma o izločanju in združevanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Postojna združujejo sredstva za te namene pri skupnosti, ne morejo pridobiti posojila po določbah tega pravilnika.
5.	člen
Stanovanja oziroma gradnja družinskih stanovanjskih hiš, za katere se daje posojila po tem pravilniku, morajo biti v skladu s sprejetimi srednjeročnimi in letnimi plani stanovanjske graditve v občini Postojna.
Za nakup stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske zidave ali za graditev družinskih stanovanjskih hiš v komunalno urejenih stanovanjskih soseskah bo višina posojila po merilih iz tega pravilnika
povečana za 20%.
6.	člen
Posojila po tem pravilniku se dajejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi vsaj enkrat letno.
Razpis mora vsebovati:
—	višino sredstev za posamezne namene
—	minimalne pogoje za pridobitev posojila
—	višino lastne udeležbe za posamezne vrste posoji!
—	listine oziroma dokumentacijo, ki mora biti vlogi za posojilo priložena
—	dokaz o zagotovitvi lastne udeležbe
—	navedbo prosilcev, ki bodo imeli v natečaju prednost
—	rok, do katerega je treba vlogo vložiti in pri katerem organu st vloži
—	način in rok objave rezultatov razpisa.
Za izvedbo razpisa, zbiranje dokumentacije ter tehnično pripravo rezultatov razpisa imenuje izvršilni odbor skupščine skupnosti posebno tričlansko komisijo. Rezultate razpisa sprejme in objavi s sklepom izvršilni odbor skupščine skupnosti.
7.	člen
Posojila iz družbenih sredstev po tem pravilniku se dajejo pod naslednjimi pogoji:
—	naidatjša možna odptačitna doba je 20 te!
—	najnižja obrestna mera 1 % s tem. da se po preteku tO tet od M;. četka odptačevan ja posojita obrestna mera za neodptačan. det posojita
poveča za 2 %	.....	.	. .
—	pottetne anuitete, ki jih orgamzacje m skupnost) vračajo poltet-
no. detavci pa v mesečnih obrokih, ki znašajo eno 6est.no pottetne
anuitete.
S.	člen
V primeru, da razpisana višina sredstev, za katerega od namenov ne zadošča za pokritje vseh prijavtjenih in upravičenih do posojita. se zniža višina posojil vsem prositcem prizadete skupme za enak odstotek.
9.	člen
Za vse posojitojematce po tem pravitniku je obvezna tastna ude leiba.
Lastna udeležba organizacij in skupnosti, kt somvesttrajo graditev najemnih stanovanj za delavčeve določi v višini soinvestitorskega deleža in znaša:
____ za organizacije oziroma skupnosti s področja gospodarstva, zavarovalništva, bančništva in ostalih panog, ki pridobivajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti 50 %
—	za organizacije oziroma skupnosti s področja gospodarstva — 40% od izhodiščne cene stanovanja.
10.	člen
Lastna udeležba delavcev — prosilcev za nakup stanovanja po tem pravilniku znaša 20% od vrednosti njemu primernega standardnega stanovanja.
Za lastno udeležbo posojilojemalcev iz prvega odstavka tega člena se štejejo samo njihova lastna denarna sredstva v obliki namenske hranilne vloge, ne pa tudi druga sredstva in posojila, ki jih je pridobi! pri organizaciji oziroma skupnosti, kjer je zaposlen.
!! POSOJILA ORGANIZACIJAM !N SKUPNOSTIM ZA SOIN-VEST1RANJE GRADITVE NAJEMNIH STANOVANJ ZA DELAVCE
11.	člen
Organizacija oziroma skupnost mora vlogi za odobritev posojila priložiti:
—	sklep organa upravljanja o soinvestiranju graditve stanovanj
—	sklep organa upravljanja o vplačilu soinvestitorskega deleža
—	sklep organa upravljanja o najetju posojila.
12.	člen
Organizacije oziroma skupnosti, ki soinvestirajo graditev najemnih stanovanj za delavce,dobijo na podlagi tega pravilnika naslednje višine posojil:
—	organizacije oziroma skupnosti s področja gospodarstva, zavarovalništva, bančništva in ostalih panog, ki pridobivajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti — 50%
—	organizacije oziroma skupnosti s področja negospodarstva — 60% posojila od končne cene stanovanj.
Posojila iz prvega odstavka tega člena se daje:
—	za dobo 12 let
—	z obrestno mero 3 %.
Soinvestitorski delež v smislu 9. člena tega pravilnika vplačajo posojilojemalci ob sklenitvi ustrezne soinvestitorske pogodbe, za odobreni znesek kredita pa se s soinvestitorji sklenejo ustrezne kreditne pogodbe.
13.	člen
Pri delitvi sredstev za posojila soinvestitorjem gradnje najemnih sta-4 novanj za delavce imajo prednost družbenopolitične organizacije ip;^ družbenopolitične skupnosti, organizacije združenega dela v ustanav* [ Ijanju, organizacije s področja zdravstva, šolstva ter otroškega in socialnega varstva.
Ne glede na določbe 9. in 12. člena tega pravilnika morajo organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena zagotoviti 20% lastne udeležbe od izhodiščne vrednosti stanovanj, odobri pa se jim 80 % posojilo od končne vrednosti stanovanj, z dobo vračila največ do 20 let s 3 % obrestno mero.
O odobritvi in pogojih posoji! prosilcem iz prvega odstavka tega člena odloča v okviru odmerjene višine sredstev za te organizacije oziroma skupnosti Svet za stanovanjska in komunalna vprašanja pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Postojna.
23. marca 1979 — št 7
URADNE OBJAVE
101
H!. POSOJILA DELAVCEM ZA NAKUP STANOVANJ ALI 7A GRADITEV STANOVANJSKIH HIŠ
14.	člen
Posojilo iz združenih sredstev za nakup stanovanj v etažni lastnini ali za graditev družinskih stanovanjskih hiš lahko dobi delavec,zaposlen pri organizaciji oziroma skupnosti, ki združuje sredstva za stanovanjsko graditev pri skupnosti.
Če je za nakup istega stanovanja ali za graditev iste družinske stanovanjske hiše več delavcev — prosilcev za posojilo, ti pa živijo v skupnem gospodinjstvu ali družinski skupnosti, lahko dobi posojilo po tem pravilniku le en delavec — prosilec, ne glede na to pa lahko dobi prosilec po tem pravilniku posojilo samo enkrat.
15.	člen
Izjemoma lahko dobi delavec posojilo tudi v naslednjem letu, če v preteklem letu ni dobi! posojila v polnem znesku po merilih iz tega pravilnika. To dodatno posojilo lahko znaša le toliko, kot predstavlja razlika med pripadajočim in odobrenim zneskom posojila v preteklem letu.
16.	člen
Višina posojila, ki se lahko odobri delavcem,je odvisna od njegove kreditne sposobnosti in od vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu pripadalo, vendar v nobenem primeru ne more preseči 35 % vrednosti njemu ustreznega standardnega stanovanja.
Vrednost standardnega stanovanja se določi po poprečni ceni stanovanj v občini Postojna (čista cena stanovanja, brez stroškov za komunalne objekte in naprave), ki je bila po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko ugotovljena v preteklem koledarskem letu.
17.	člen
Delavec mora vlogi za posojilo priložiti:
—	pogodbo o nakupu stanovanja ali veljavno gradbeno dovoljenje za novogradnjo
—	družinski list
—	za potrdilo organizacije oziroma skupnosti o višini osebnega dohodka za preteklo leto za vse zaposlene člane gospodinjstva oziroma družinske skupnosti
—	pismeno izjavo o višini vseh do sedaj prejetih posojil iz družbenih sredstev
—	v primeru, da je nosilec stanovanjske pravice za družbeno najemno stanovanje, pismeno izjavo, da ga bo v roku treh let po prejemu obvestila, da lahko koristi posojilo izpraznil in izroči! stanodajalcu; kdor nima najemnega stanovanja pa pismeno izjavo, da bo stanovanje, ki ga kupuje ali stanovanjsko hišo, ki jo gradi vseli! v istem roku
—	dokaz, da je stanovanjska hiša zgrajena najmanj do tretje gradbene faze, da pa bivalni pogoji v njej ne zadostujejo minimalnim standardom prosilca in njegove družine, ki so določeni za pridobitev solidarnostnih stanovanj.
V primeru, da delavec ne izpolni obveze, ki jo je dal s pismeno izjavo po peti alinei tega člena se mu obrestna mera poveča na 12 % za čas do izselitve iz najemnega stanovanja oziroma vselitve v kupljeno stanovanjc ali zgrajeno stanovanjsko hišo.
18.	člen
Delavec lahko dobi posojilo iz združenih sredstev v naslednjih višinah:
—	35 % od vrednosti njemu ustreznega standardnega stanovanja, če znaša skupni dohodek na člana njegovega gospodinjstva v preteklem letu do 50 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto z 20-letno odplačilno dobo in 4 % obrestno mero
30% od vrednosti njemu ustreznega standardnega stanovanja, če znaša skupni dohodek na člana njegovega gospodinjstva v preteklem letu nad 50 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto s 15-!etno odplačilno dobo in 4 % obrestno mero.
Poprečni mesečni osebni dohodek na Člana gospodinjstva se doka-zujt na način, kot je določen v Odloku o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradne objave, *t- 17-73, 5-76 in 8-77).
!V. POSTOPEK DODELJEVANJA POSOJIL
19.	člen
Posojila razpiše in razpis objavi v Primorskih novicah s sklepom izvršilni odbor skupščine skupnosti.
Na podlagi razpisa sprejema vloge prosilcev pogodbena strokovna služba skupnosti.
20.	člen
Pri postopku dodeljevanja posojil se upošteva le popolne vloge, nepopolne zahtevke pa pogodbena strokovna služba skupnosti vrne vložniku, da jih dopolni v roku, ki ne sme biti daljši od 8 dni.
Po preteku razpisanega roka predloži pogodbena strokovna služba vse preverjene in dokumentirane zahtevke posebni komisiji, ki pripravi rezultate razpisa oziroma predlog za dodelitev posojil.
O dodelitvi posojil odloči izvršilni odbor skupščine skupnosti s sklepom.
Sklep in rezultati dodelitve posojil se objavijo v Primorskih novicah.
21.	člen
Vse sporne zadeve iz razpisa za posojila po tem pravilniku rešuje Poravnalni svet skupnosti.
22.	člen
S poslovno banko se sklene ustrezna pogodba za realizacijo posojilnih odnosov s prosilci, ki so na razpisu uspeli.
V.	POSOJILA ZA REKONSTRUKCIJO OBSTOJEČIH STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V LASTI OBČANOV
23.	člen
Iz združenih sredstev se lahko odobrava tudi posojila za rekonstrukcijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti občanov.
Za rekonstrukcijo veljajo samo dela po 5. členu Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-72).
Pri dodeljevanju posojil za rekonstrukcijo se upoštevajo določbe 14. do 18. člena tega pravilnika s tem, da znaša lastna udeležba posojilojemalca 40 % od vrednosti rekonstrukcije za standardno stanovanje, ki bi prosilcu pripadalo.
VI.	POSEBNA DOLOČBA
24.	člen
Če organizacija oziroma skupnost ali delavec, ki mu je bilo odobreno posojilo za namene, določene s tem pravilnikom, v času odplačevanja posojila odtuji ali kako drugače obremeni nepremičnino, za katero je bilo odobreno posojilo, mu v celotni še neodplačani del posojila z obrestmi in stroški vred zapade v takojšnje plačilo.
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Za vse zadeve, ki niso posebej urejene z določbami tega pravilnika, se neposredno uporabljajo ustrezne določbe družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1-74).
26.	člen
Ta pravilnik sprejema na svoji seji zbor uporabnikov skupščine skupnosti in se objavi v Uradnih objavah.
27.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi.
Opr. št. : 020-5-1-79
Postojna, 28. februarja 1979
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Postojna Zbor uporabnikov Predsednik
MILAN LUTMAN, dipl. inž., 1. r.
Na podlagi 8. člena Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-72) ter Odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradne objave št. 17-73,5-76 in 8-77) je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna na svoji seji dne
28.	februarja 1979 sprejel naslednji
102
URADNE OBJAVE
23. marca 1979 — St. 7
PRAVILNIK
O POGOJIH II- MERILIH ZA DODELJEVANJE NAJEMNIJ STANOVANJ, ZGRAJENIH S SREDSTVI ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU SAMO UPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE POSTOJNA TER O POGOJIH IN MERILIH ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI OBČANIH, KI PRI OPRAVLJANJU SAMOSTOJNE DEJAVNOSTI UPORABLJAJO DOPOLNILNO DELO DRUGIH OSEB
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	č!en
S tem pravilnikom se določa način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna (v nadaljnjem besedilu: solidarnostna stanovanja), krog upravičencev za solidarnostna stanovanja, postopek za pridobitev teh stanovanj, pristojnosti komisije za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj ter pristojnosti komisije za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj te! pristojnosti samoupravnih organov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna.
Ta pravilnik ureja tudi način in pogoje za pridobitev solidarnostnih stanovanj delavcev zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (v nadaljnjem besedilu: delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih), način in pogoje za pi idobitev posojila za gradnjo ali nakup stanovanja oz. adaptacijo ter pristojnosti posebne komisije za dodeljevanje posojil, kot tudi pristojnosti samoupravnih organov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri zasebnih dedodajalcih.
2.	člen
Družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se izvaja v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna z graditvijo družbeno najemnih solidarnostnih stanovanj za potrebe mladih družin, in občanov z nižjimi dohodki ter starejših občanov, kot tudi z dodeljevanjem posojil delavcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih.
Posebna oblika v okviru družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu občine je tudi premiranje stanovanjskega varčevanja, ki se izvaja po določilih Dogovora o pogojih in merilih za pridobitev premij na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja (Ur. 1. SRS, št. 2-78), ki je sestavni de! tega pravilnika.
1. člen
Solidarnostna stanovanja ne smejo presegati poprečne gradbene cene in poprečne stopnje opremljenosti oz. poprečnega standarda drugih stanovanj družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, kot je to predpisano oz. dogovorjeno z ustreznimi zakoni, odloki, družbenimi dogovori oz. samoupravnimi sporazumi.
H. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ j
4.	člen
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj po tem pravilniku so:
—	mlade družine
—	družine in občani z nižjimi dohodki
—	starejši občani.
Mladim družinam se dajejo solidarnostna stanovanja za dobo 5-ih
Za mlade družine se v smislu določb tega pravilnika smatrajo tiste družine, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da od sklenitve zakonske zveze ni preteklo več kot 6 let
—	da nobeden od zakoncev ni starejši od .K) let.
6.	člen
Za družine in občane z nižjimi dohodki se v smislu tega pravilnika smatrajo tiste družine oz. občani, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije.v preteklem letu.
7.	člen
Za starejše občane se v smislu določb tega pravilnika smatrajo moški, ki imajo nad Ad let in ženske, ki imajo nad 55 let starosti.
8.	člen
Vsi prosilci za solidarnostna stanovanja morajo na podlagi javnega razpisa v razpisnem roku predložiti naslednjo verodostojno dokumen-taci jo:
—	družinski list iz katerega izhaja, da je prosilec stalno prijavljen na območju občine Postojna in pa dejstvo, da živi v skupnem gospodinjstvu
—	potrdilo organizacije oz. skupnosti o osebnem dohodku prosilca in ustrezna potrdila drugih družinskih članov, katerih stanovanjsko vprašanje se istočasno rešuje
—	izjavo, da so dohodki iz delovnega razmerja oz. iz pokojnine edini dohodki, ki jih prosilec in njegovi družinski člani prejemajo oz. ustrezno potrdilo, kakšne dopolnilne dohodke še prejemajo.
9.	člen
Mlade družine lahko zaprosijo za dodelitev solidarnostnega stanovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje
2.	da nobeden od zakoncev ni lastnik primernega vseljivega stanovanja ali stanovanjske hiše
.1. da imata oba zakonca stalno -bivališče na območju občine Postojna
4.	da predložijo poleg dokumentacije iz 8. člena tega pravilnika še jamstvo ene od organizacij oz. skupnosti pri katerih sta zakonca zaposlena, da bo rešila njuno stanovanjsko vprašanje z dodelitvijo ustreznega stanovanja najkasneje v roku 5-ih let. To jamstvo se daje v obliki bianco menice z ustrezno menično izjavo. Enako jamstvo se zahteva tudi za prosilca — štipendista.
IB. člen
Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za dodelitev solidarnostnega stanovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1	da prosilec oz. njegov družinski član ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega stanovanja ali stanovanjske hiše
2	da skupni dohodek prosilca na člana gospodinjstva ne presega 60% poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu s tem, da se nezaposlene, vendar pridobitno sposobne osebe ne upoštevajo kot člani gospodinjstva
5.	da prosilec pri svojih starših oz. otrocih, ki so lastniki stanovanja oz. stanovanjske hiše, ki presega stanovanjske normative, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja.
11.	člen
Starejši občani lahko zaprosijo za dodelitev solidarnostnih stanovanj, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	da prosilec ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega stanovanja oz. stanovanjske hiše
2.	da skupni dohodek prosilca na člana gospodinjstva ne presega 80% poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
12.	člen
Za družinskega člana prosilca po določbah 9., 10. in 11. člena tega pravilnika se smatrajo:
1.	pri mladih družinah: zakonec in otroci
2.	pri občanih in družinah z nižjimi dohodki: zakonec, otroci, starši prosilca in starši prosilčevega zakonca ter osebje, ki jih je prosilec dolžan vzdrževati po zakonu, pa skupaj z njim stanujejo
1. pri starejših občanih: zakonec.
Pri vseh osebah iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo tudi vsi tisti, ki so prosilcu ali družinskemu članu po posebnih predpisih potrebni za nego in oskrbo, kot tudi pridobitno nesposobne osebe, ki stanujejo skupno s prosilcem.
111 POSTOPEK ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
23. marca 1979 — $t. 7
URADNE OBJAVE
103
13.	člen
Samobpravna stanovanjska skupnost občine Postojna obvesti vse interesente za pridobitev solidarnostnega stanovanja o možnostih pridobitev z razpisom natečaja.
Razpis se objavi v Primorskih novicah in se pošlje vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter samoupravnim in drugim skupnostim na območju občine Postojna najmanj štiri mesece preden so solidarnostna stanovanja vseljiva.
Razpis traja .K) dni od dneva objave.
14.	člen
Razpis natečaja mora obvezno vsebovati:
—	podatke, kdo se šteje za upravičenca za pridobitev solidarnostnega stanovanja
—	osnovne podatke, ki jih mora vsebovati vloga
—	navedbo potrdi! oz. drugih dokumentov, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi
—	rok za zbiranje vlog
—	navedbo, da se bodo upoštevale le popolne vloge z vso dokumentacijo
—	kje in na kakšen naslov se vloge vložijo ter dobijo morebitne dodatne informacije.
15.	člen
Po preteku razpisanega roka odstopi pogodbena strokovna služba vse popolne vloge razvrščene po kategorijah prosilcev komisiji za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj, ki jo imenuje izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna.
Komisija iz prvega odstavka tega člena preverja dospele vloge in navedbe v dokumentaciji.
Komisija na podlagi ogleda ali tudi drugače ocenjuje stanovanjske in druge razmere bivanja prosilcev.
Ib. člen
Komisija sestavi osnutek prednostne liste na osnovi prispelih vlog ter razpisanih pogojev in meri! in ga posreduje v obravnavo odboru za družbeno pomoč pri skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna.
17. člen
Odbor za družbeno pomoč pri skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna oblikuje predlog liste in ga posreduje v 15-dnevno javno razpravo z razobešenjem na sedežu skupnosti, občine Postojna in sedežih krajevnih skupnosti, pošlje pa se tudi vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter samoupravnim in drugim skupnostim ;ia območju občine Postojna.
Po preteku roka za javno razpravo zbere Odbor za družbeno pomoč vse pripombe in jih z mnenjem posreduje izvršilnemu odboru skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna, ki s sklepom sklene dokončno prednostno listo.
Prednostna lista obsega razdelitev stanovanj med posamezne kategorije prosilcev ter število stanovanj, ki se razdeljujejo. Lista velja do naslednjega razpisa natečaja.
IS. člen
Veljavno prednostno listo se objavi v Primorskih novicah.
O razvrstitvi na prednostni listi se pismeno obvesti vse prosilce, ki so na listi razvrščeni.
19.	člen
Upravičencem do solidarnostnih stanovanj izda ustrezne odloke o dodelitvi stanovanj izvršni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna, ki vsebuje določila o namembnosti stanovanja, za mlade družine pa tudi rok za katerega se sklene stanovanjska pogodba.
!V. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE
20.	člen
Glede na število družinskih članov oz. članov gospodinjstva pripada prosilcem za solidarnostna stanovanja, stanovanje v naslednji velikosti:
A)	mI*<H &niini
—	mladi družini
B)	ostali prosila
—	če je sam
—	če živi z eno osebo
—	če živi z dvema osebama
—	če živi s tremi osebami
—	za vsako nadaljnjo osebo še
garsonjera ali enosobno stanovanje do cca 40 m*
garsonjera
enosobno stanovanje enoinpolsobno stanovanje ali izjemoma dvosobno stanovanje dvosobno ali izjemoma dvoinpolsobno stanovanje 10 kvadratnih metrov
21.	člen
V primeru, da ni mogoče zagotoviti stanovanja po normativih iz prejšnjega člena tega pravilnika, se od normativov lahko odstopi, vendar mora izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna tako odstopanje v prioritetni listi obrazložiti.
22.	člen
Pri določanju upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja se upoštevajo zlasti:
—	stanovanjske in druge razmere v katerih prosilec živi
—	višina dohodka prosilca in drugih članov njegovega gospodinjstva
—	posebne otežujoče okoliščine prosilca
—	doba stalnega bivanja v občini.
Vsako od meri! iz prvega odstavka tega člena se ovrednoti z določenim številom točk.
23.	člen
Za stanovanjske in druge razmere v katerih prosilec živi pripada na slednje število točk:
1. — če je stanovanje ocenjeno
—	če je stanovanje ocenjeno
—	če je stanovanje ocenjeno
—	če je stanovanje ocenjeno
—	če je stanovanje ocenjeno
—	če je stanovanje ocenjeno
—	če je stanovanje ocenjeno
—	če je stanovanje ocenjeno
	točk
pod 30 točk	100
od 31 do 40 točk	90
od 41 do 50 točk	80
od 51 do 60 točk	70
od 61 do 70 točk	60
od 71 do 80 točk	50
od 81 do 90 točk	40
nad 90 točk	0
2. — če odpade na družinskega člana do 4 mi stanovanjske površine
—	nad 4 do 6 m3 stanovanjske površine
—	nad 6 do 8 m3 stanovanjske površine
—	nad 8 do 10 m3 stanovanjske površine
—	nad 10 do 20 m3 stanovanjske površine
—	nad 12 m3 stanovanjske površine
točk
50
40
30
20
10
0
3.	prosilec, ki je podstanovalec ali živi v gospodinjski skupnosti s sorodniki, ki so nosilci stanovanjske pravice	20
Glede na višino dohodka prosilca in drugih članov njegovega gospodinjstva pripada naslednje število točk:
1.	mlade družine
točk
—	do 60%	40
—	od 61 do 70%	32
—	od 71 do 80%	24
—	od 81 do 90%	16
—	od 91 do 100%	8
—	nad 100%	0
2.	družine in občani z nižjimi dohodki
točk
—	do 40%	40
—	od 41 do 45%	32
23 marca 1979 — Št 7
URADNE OBJAVE
od 46 do 50%	24
od 51 do 55%	16
od 56 do 60%	8
nad 60%	0
Varnostno stanovanje, dodeli lastno ustrezno stanovanje, v solidarnostno stanovanje pa odredi drugega svojega delavca, k. vsa) v minimalnem obsegu izpolnjuje merila za družine in oMane z nižnimi do-
hodki.
3.	starejši občani
točk
—	do	40%	40
—	od	41 do 50%	32
—	od	51 do 60%	24
—	od 61 do 70%	.	16
—	od	71 do 80%	8
—	nad 80%	0
G!ede na posebne otežujoče okoliščine prosilca pripada naslednje število točk:
— bolezen, ki je težje ozdravljiva:
		točk
1 družinski član		15
2 ali več družinskih članov		30
— prosilec ali član družine boluje za boleznijo,		
na katero posredno vpliva neprimerno stanovanje		20
— prosilec je delovni invalid za stopnjo invalidnosti:		
1.		30
H		20
111		10
— prosilec je vojni invalid		30
Glede na dobo stalnega bivanja v občini pripada prosilcu naslednje		
število točk:		
— do dopolnjenih treh let stalnega bivanja	1 za vsako	
	dopolnjeno leto	
— od treh do šestih dopolnjenih let		
stalnega bivanja	2 za vsako	
	dopolnjeno leto	
— nad dopolnjenimi šestimi leti		
stalnega bivanja	3 za vsako	
	dopolnjeno leto	
vse šteto od 15. leta starosti prosilca dalje in v nobenem primeru ne več kot 50 točk.
24.	člen
Za primerno stanovanje po določbah tega pravilnika se šteje skupina prostorov namenjenih za stanovanje, ki so praviloma gradbena celota in imajo lasten skupni vhod.
Skupni dohodek prosilca in članov gospodinjstva oz. družinskih članov se ugotavlja na osnovi podatkov za preteklo leto.
V. POSEBNE DOLOČBE
25.	člen
Stanovanje, dodeljeno na podlagi določil tega pravilnika sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice in člani njegovega gospodinjstva ter ga ne sme zamenjati ali kako drugače razpolagati z njim brez poprejšnjega pismenega soglasja Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna.
Prosilec oz. drugi uporabniki solidarnostnega stanovanja \ tem stanovanju ne smejo imeti podnajemnikom
27.	člen
Ob priliki višje sile oz. elementarnih nesreč, kot požar, potres, poplave in slično, lahko v utemeljenih primerih, na predlog izvršnega sveta Skupščine občine Postojna, izvršilni odbor skupščme Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna odda prazno solidarnostno stanovanje upravičencu, ki ga je taka elementarna nesreče prizadela, tudi če ne izpolnjuje vseh pogojev iz tega pravtlmka.
28.	člen
Solidarnostna stanovanja se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti le upravičencem iz 4. člena tega pravilnika, in sicer na podlagi vsakokratne veljavne prednostne liste.
VI	POSOJILA DELAVCEM, KI DELAJO PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH
29.	člen
Sredstva zbrana iz tako imenovanega stanovanjskega prispevka delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih se z vsakoletnim finančnim načrtom skupnosti razdelijo na:
—	sredstva za gradnjo solidarnostnih stanovanj
—	sredstva za kreditiranje nakupa stanovanj ali gradnjo družinskih stanovanskih hiš.
30.	člen
Delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih pridobivajo solidarnostna stanovanja na način in po postopku kot je predviden s tem pravilnikom.
31.	člen
Posojila za nakup stanovanja ali za gradnjo družinske stanovanjske hiše se odobrava delavcem zaposlenih pri zasebnih delodajalcih največ do višine 40 ^ zneska vrednosti standardnega stanovanja, ki pripada prosilcu.
Posojila v smislu tega pravilnika se odobravajo le prosilcem, ki
imajo stalno bivališče na območju občine Postojna in so stanovanja ali stanovanjske hiše, za katere se daje posojilo locirane na območju občine Postojna.
Prcmiranje stanovanjskega varčevanja delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih se izvaja po določbah drugega odstavka 2. člena tega pravilnika s tem, da se višina premije poviša do 50 % premije izračunane po merilih iz Dogovora o pogojih in merilnih za pridobitev premij na podlagi namenskega stanovanjskega varčevanja.
32.	člen
Posojilo po tem pravilniku se daje za dobo 15 let s 4% obrestno mero.
Višino posojila se izračuna po ustreznih določbah Pravilnika o kreditiranju stano\anjske graditve iz združenih sredstev v občini Postojna.
Postopek za dodelitev posojila po tem pravilniku vodi komisija za dodeljevanje posojil.
33.	člen
Xa vse kar ni izrecno določeno s tem pravilnikom, sc za dodeljevanje posojil dcla\ccm. zaposlenim pri zasebnih delodajalcih, uporabljajo ustrezne določbe Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev v občini Postojna
20.	člen
Z namenom, da se družinam in občanom z nižjimi dohodki ter starejšim občanom, ki so upravičeni po prednostni hsti do solidarnostnega stanovanja, omogoči po njihovi želji pridobitc\ starejšega stanovanja ž nižjo stanarino, lahko izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna dodeli tako starejše solidarnostno stano\anje z nižjo stanarino v. kolikor sedanji nosilec stanosanjske pravice na tem stanovanju privoli v to zamenjavo.
Zamenjajo lahko predlaga tudi temelnja oz. druga organizacija združenega dela ali samoupravna oz. druga skupnost tako. da prosilcu, ki je delavec te organizacije oz. skupnosti in ki mu je bilo dodeljeno so-
Vll	KONCN! DOLOČBI
34.	člen
Ta pravilnik sprejme na svoji seji zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Postojna in se objavi v Uradnih objavah.
35.	člen
la pravilnik začne veljati osmi dan po objavi.
dipl. inž. LUTMAN MILAN, 1. r.