Razoe nevice. * Iinenovanje. Ministrstvo , za ufc in bogočastje }&'< poraakinilo * gospoda pi"olesorja dr. Karola. Verstovšeka in dr. Leopolda Poljanaa, oba v Mariboru, v VIII. činovni razred državnih uradnikjov. Cestitamo! * Iz srednjih šol. Profesor .nja dfeželni gimnaziji v Ptuju dr;. Egyd Raitz \& premegčen na mestno gimnazijo v Linc, Za ueitelje na srednjih šolat so imemovani: suplent dr. Robert Janežie na realko v Maribor; Viljem Kropaček na realko v Maribor,; Ferdinand Lang na realkto v Maribor;^ dr. Ivan Aruejc na gimnazJja v Maribjor; Ljudievit Lang na gimnazijo v Maribor, * Iz sodne stnžbe. Pravni praktikant v Gradcu, g. rAdam Ban, je. imenovan za ,avskultanta. * Iz finančne službe. Prestavljen je tit. višji nadzornik. Roman Dobnik iz Kozjega v Sniarje pn Mšab in Fr. Pavlinc iz Ptuja v Calje. * Zupnijskl izpit so ise somišiljenike, ki se zavedajo važnosti našega ftalsopisija, da prpistopijo k društvu kot ustaindvniki ali pa kot podporni Člani. * Braniku odgovor ali nekaj besedi družbi sv, Cirila in Metoda. Iz Velikovca se piše Slovencu: R&vnokar sem dobil v roke zadnjo Številko Branika, v taterem berem notico: ,,Družbine vžigalice so izobčene iz Narodnega doma v Velikovcu. Štrast je slepa. Živeli obmpjni Slovenci!" — Gospodje, pometajte s svo.lo slepo stras;tjo prted: svojim pragom! Da, vaša strast je bila slep^ »a lanski. skupščini, da ni uvidela, ka)'ce posledice je rodil strastfen nastop' sfovenskih liberalnih dijakov. Ti*inpa tisti, ki so jih podpirali, so'bili slflpi; mi drugi smo« pa žalostne poslediee naprej videli., V svoŁem glasilu pozivljate v!enomer k slogi1 vseh stanov! iVse prav! Toda lanska skupščina je pokazal/a, d)a bi Vi radi imeli slogo le pri nabiranju p^rispevkov, v vodstvu. pa bi bili radi ^ami liberalci, Zakaj ste za letos skjicali skup^čino na nedeljo, ^o, ne utegnejo prifci. duhovniki ? Za^ tako slogo ste. Mi se zaMvalimo" za njo! Gospodje pri vodshoi, kakor hi*ro bodete ita'. podlagi pravičnega. kompromitea sprejeli v vodstvo tudi može iz katoli^ke stranke, ne pa: samo denarja: iskali pri njih, bo'dO' v N!arodn-em domu v Velikovcu zopet družfbine vžigalice. * Liberalno uCiteljstvo se je dne 6., 7. in 8. t. m. v Gorici navduševalo za boj proti klerikalizmui in — zboljšanje učiteiljskih plač. Edina vzora liberalnega učiteljstva. * Blazno i sovraštvo gojijo naši libeiialci do vsega, , kar je le v kateremkoli stiku z vero in s cerkvijo. V celjskem Narodnem Listu zabteva tak blaznež od CiriPMetodove družbe narodni -kolek ,,tudi v drugačnih oblikah.'" Na sedanjih ob^kah sta namreč podobi sv. Cirila in Metoda in to }Q za liberalca preklerikalno. * In vaša načela? Lansko leto, Jq kar, deževalo ovadib in tožb od' liWei*alne strani proti na^im somi^Ijenikrom, : tako da se je zdelo to že nekaterim lib&ralnim glavam v Celju preve^ in so razglatsili v listih, naj prenehajo z ovadu3]iim iii tožbarakim delom. Ker je dr. Benkovič, ako Je sploh hotel, da še nadialje lahko obisklije svoj volilni okraj in prireja« shode, moral poskrbefti, da se ztorai lib«raljibsocialistični terorizem, ,j& nastopil potitožbe proti neka.terini n'e.mirnežem in vročekrvnežem. Vslekltega ga zasmebuje podla Domovina, češ, dfi je storil to po ,,načelih klerikalne ljubezni do svojega bl^njega." Prav dobro, nizkotni hinavci! Kje: pa so bila lani vaša načela ljubezni do bližnjega? Ali vas ni sram take ostudne hinavščin^? * Nesramnost liberalnlh učiteliev v politifinem boju je znama, toda tuintajn brithiie posebnp krepko na dan. V libeiralni Soči» v goriški poBestrimi naše Domovine in Nar. Lista so bobnali za uččteljski sliod s posebno močnimi udarci. Ta list je zapisal v svojem bobnečem pozivn tudd to vzorno neunmost: ,,Sežigati sicer ne morejo več libeiialbili ufiiteljev, ker časi take Inkvizicijo so min,uli * . ." Kdjaj in kje, odkar stoji svet, pa so sežigalli liberalne učitelje? Svetovna zgodovraa ne poziia iakegp, sluCaja. Skoda bi l»ilo pa tudi za: vsak koššek leaa, k,I bi žgal ljb&rajlnega učitelia! Mimogiede lahko omenimo tudi to, da so v Časih, vj katerih so se vrSila vse namišljen© in resnične 5iKkvizicije, skrbeli za pouk prtprostega ljudstva pač le klerikolci! Mariborski okraj. m Maribor. Solski pouk se zaene jia mariborskLb ljudskib in iijt.'&čanskih šolah l,5y septembra in sicer bo ta dan vpi&ovanje učencev od 8^ do 12. uiie dcpoldne in od 3. do 5. ure popoldlne. m Hoče. Naša veselica zcDružiema z veteransko , jutlilejno prireditvijo in cerkiveno slavnostjo dne 30. avgusta se je prav imenitno' obaifcsia. Veterfanci desetib občin hočke fare so, na 6elu njim g.. župan' Verdnik, .častno sprejeli okrajnega glavarja g. grola Ai^temsa,, Nato so preč. g. dekan/ Grušovnik blagoslovili novo i veteransko zastavo, kateri jfe kumoval g. dr.-Tiauscb, posestnik, v Razvanju. Nekaj posebnega • so videli naši iarani, fco so častni gostje, ined njimi g. grof Attqms, pribijali žrfDblje v zastavo. Po slovesni sv, maši je okraani jglavar v vznesenih. besedah' povdarjal velik pornen jubilejnega leta, oziroma velik pomen priredit\ie jubilejne slavtnpsti in obljubil, da hofie to poročati,, na d|vor Nj. .VteJ', našega presvitlega jubite.ria. Boter zastave, g. dr. T-aiuscht Se je v, iski^enih1 besedah zialivaljevail gospodu okrajnemu g!la\«ajr)ju, da • se je blagovolil uddležiti. te svečanosti. Nafo je ' okrajni glavar šel od veteranca do veteranoa .\v, vrsti in povprašal starejše, odlikovane ; z pazličnimi: kolajnami,> po katerib zaslugath- ^o si \\\i pridobili, Popoldan se je blagoslovila na; slovefsni' nač^n prenovljena cerkvena kroglja in križ,v oboje pozlaceno. Z velikim, zaniman|em in ¦ med grn^fiimi živio-Tdici jo ogromna. mqožioa navzočib. sledilal nenaVadineinu prizoru, ko so potegnili. krogljo in krjž na stolp. Hočei so imele'sve6ano lice. Trije ki^asni slavoloki so pozdravljali. častne ' goste in raz mnogo hiš so vihralQ cesarske in slovenske zasfcave,, Naši farani nG1 bodo kmalu pozabili 'lepega slovcalntGga dinG,; ki se je vršil v}' najlepšGm redu v zadoščiQnj6 našah dolžnosti 'do Njih Vteličanstva našegja prcsvitiega jubilarja.t • ' m Hoče. Zadnja MarburgGrica se zelo »jezi na slovGnske zastave, ki so 30. avgusta pokazaifo slovGnski značaj Hoč. Pravi, da si bodo mariborskiJgostjG žg to zapomnili. M'i tudi! m Kamnica. Bivša tukajšnja učiteljica Sidonija Stuliec se jg poročila z gospoclom; Ernstom Slancem, nadučitcljGm v Petrovčah. m Pekre pri Miariboru. Zadnji petek zvečer, dne 4. septembra sg je užgato go$p:ddarsko poslopje g, Reisoirja v Pekrah. Gašenaaj so se udeležile požarnei brainbG iz Maribtora, Radvanja, Po1'i-ežja in Razvanja, katGrih dGlovanje pa je zalo oviralo pomanjkamjG vode. Posestnilcu fe ^gorelo ksrmG v vrediiosti 10.000 kron in je bil zajvarovan. m Gorica pri Račab.. V.1 Staj0rcu štev,_ 34 se je nefca osa iz CirkovGC zagn'ala .v našGga priljubljenega župnikia. Ravšla in jih prav nesraimino pso vala. 'OCSita jim), da so.žaklicali'.izprižnioe: ,,Vsak, ki, Cita razven klerikalnih listov . ka|kjšen drug list, je brezbožnGž!" Tloda, .dopisunčG,. pozna sg ti, da inaaš giio kolcsce .preveč Vpjrašam te, dra^gi dopisniBc: .'kfdo jg bil Muršec, Plohl in S6gu3a, ali niso/bili pristaiši Stajerca in morilci? Zdravi! Se šg bodemo kaj več pomenili, ^e šg bodete pisarili kakšne neumnosti in laži. m Studenice., Zadnji mesec so s& urGsničile pri nas bcsede pesnika PrGšGnna, ki pravi: Dolgost živ>ljenja našegfa jg, kratka. Kaj ^nanccv je zasula ^e lopjata! Odprta ,¦ noč in dan so grob>a vrata; Al' dneva ne. pove nobena prafjca. MatGj Korun, khnet v Klcčah, je pri obsGkavaaiiJu dreves dnG 25. m.j m. tako" ncsrečno padjel, da si je glavo pr^bil. LcstVa, na kateri .je stlal, jg stala v kaonr nitein jarku, v katGrcnv jg voda tekla. Lostva se mju je na;brž izpodrsnila, on j3ia jg padel tako nGsrGČno z glavo n-a rob; skale, da si jte glaVo vzadaj. pod tGmenom prGbil. Ko jo' bilo že tGrDinečG, se jG domačim čudno zdelo, da očeta tako dolgo nli domu. Sli at) ga iskat in našli neizavestnega lcžaiti v jarku. SevGda so potGm doma vse poskusili, ga k zavesti! zbuditi, tia bi posledjrijo pjoipotnico ppejel, pa ni sg dalo. Prcjel jg sanio poslGidnje olje. Drugi dan jg ostal vGdno v nezavesti, popoldne ob 5. uri pa ga jG Bog pokl,ical iz tega svjeita. Matej Korun jg bil vseskozi krščanski in jnaroden mož. Dolgo let narofinik Slovenjskega Gospodarja je kaj rad pi^Gbiral lepte knjige. Z^ato pa je bil tudi ol])ikan in omikan. Vsg ga je spoštovalo zavoljo njcgovega vrloga, blagegja zna6aja, in rir^ljubljen je bil vsakemu zavoljo svoje ljoibeznjivosti. Da je to res, kaže de.)Btvo, da ga ni ostafto suheg^a očesa, kio je zad. njokrat zapuš?al in sc tibo poslftvljal od svojg drage žene in od otrok, od domače hiše in kraja. Prodragi! Bil si nam vsem vzglod pravega krščanskega ^lovenskega moža. Zato ti kličemo ; v slovo: Bog ti večni pokoj daj, Večna luč ti sveti naj! V miru zdaj počivaj, In svteti raj uživaj! — 1. K. m Sv. Jakob v Slov. goriciah. Naše Slov. izobraževalno društvo fe imteilo v nefcietljo, dne 6. sep tembra vrlo dobro obiskan poučen ahod v, hiši po sestnilia g. Lorberja. Shod «e je »z.bbrno obnesel prostorna hiša jo bila natiiačeno paJiia, ttfdi v vgž' in oktoli ok«n je bilo vse polno posltiSfelcefv. Mladlenic Žebot iz St. Jlja j© govoril o nafv|e6jih sovTažnikih Ijudstva, ki so: s'.abi tisk, liberalizemi in aliiohol^ o pomenu naših izobraževalnih društGv in splob o naši organizaciji, Dijak Sparl iz Jaretaine je govornl izyrstno in navdušGno o mlaideniSkib zvezab. in njih. jK-menu. Sbod je pokazal, da je v St. Jakobu res \ rlo pošteno ljudslvo, ki se raido 'vedkio zanima za svoj naprsedck in boljšo bodočinost, Le nGk,^] Štajarčcvih pr,istašev, ki jib res tudi ne manjka, pohujšujejo naše dobro ljudstvo s aliabim .vaglediom ir< dajejo jovod, da nas prcd sveKom sramoti lutGranska ,,Marburgerca". Da pa naše drujštvo tjako vrlo naprGdujG, gre hvala g. Lorberju, kjer imaiido s\ razloži, kaiko naj doldeta delujejo z Bogora in Marijo za sloveasko domDvino, Lončarič T«r. i(Ma!kb])e) deklarauje sonetni venec v čast Brezmodežni, Zbil Mar. ^Sv. Kriiž) pa rodoljubno pesmico ^Zatorej." Rajhar Ana (Rogatec) razloži, kakta deklice, žene vnjeto delujejo na HaKnih pbljfih. Gobec IMar. {&v. Križ) klife tovarištoam: BlStrimo si duha, blažimo si srce, u6imo se gospodinjstva! Nadžhipaik Korošec pozdravi zHdipvalke, srčno želeč, naj bi nauke ohraniie in delale, kot dGlajo dunajske mladenke m žene, lako bodo rtes podpirale tri stebre. ,naše sbvenske domovin©. Verk! Amalija (Sv. Peter) iskrano priporoča sestricam potni list za bodoče živiieuje: ponižn/osf, poštenost in pobožnost. PerkoviS Mar. (Sv. Florijan) povdarja, 'klako naj bi kot Slovenke delale le 6a«ji materi SlovGniji in se jioprij3io dela za dekliško crganizacijo. Koncao Novak M. (Sv. Križ) izrazi željo, naj shod obrodi najlepših sadov, Naše Marijine družbe morajo priti v vse jžupnije, naše dekliške (zvezo morajo začeti povsod delovati, dekliSka organizacija mora združiti vsa slovenska dekleia k novemu delu za lastno ia narodiovo sreJeo. 'Zupnik iGomlilšek zaključi shod z z^alivalo vsem, ki so pripomogli k sijajnemu izidu shoda* ki naj bo začetek novi dobi mladinskega dela v rogaški dekaniji. Dekleta so svoje naloge izvrstno r©šiieT navdušenje na shodu je bilo veli'ko, vtiski trajni. Po slovesnili večernicah priporoči žuijinik Gomilšek mla,den3cajm, kako naj ljubijo, spoštujejo in branijo svojo nedolžnost po vzgHeftu Marijinem. Ob 4. uri so .. se v procesija. septembra. Lfudstvo inaše ipa nima od tega niiče&ar in ve o vas samo taUko, da nosite ,,rudeče robace". 1 Železnlca Ljutomer—Oriuož. ; Cloveka, kar očara pogled na naše sadonosnike z podnimi jablani in slivami, in na naše vinqgrade, kateri nam. obetajo bratev, da že dolgo ni bilo take, Vse kaže, da namerava jesenska doba popravi^i, oziroma nadomestiti škodo, katero nam je. pjriziadjala ljeitošinja grozna suša. Pa dragi mi sodavkioplačevalci, vprašajmo se, kako bodemo prUlelke našiili sadonosnikov in vinogradov spraviii v denar, ko se le tu in tam. samo tukajšmji prekupci oglašajo in n!am za krasno sadje ponujajo malenkostno kupnino, za katero se človeku sinili proilajati naš težko pričakovani sad. ,Ves sad za JabolSnico stolči In doma porabiti, je pa vendar očividna pptrata, ker vlsak ppsesitnik mora* gledati, da spravi saldje v dienar, kar ga je odveč za domačo porabo. Pa kako se naj to zgodi, ker v naš okraj ormoškKHljutomerskili gorio ni od nikoder tujib kupcev, in ravno | enaika usoda nas najbrže čaka z našim moštom. Dragi sadjarji in vinogradniki v okraju ormoško-ljutomerskih goric, ^rašam vas, ali bi monda. ne prišlo letos iz tujine več kupcev po našje lepo sadje, ali bi mi ne prodajali za boljšo ceno sUv in labolk, ako bi ne prišlo več • kupcev po mošt, katerega se bode, kakor se nam kaže, piridelalo v obilici — 5e bi bila zvezana. ljutomerska železnica z Ormožcm? Cisto zagotovo, mi bode, marsakaitieri pritrdil, kajti lažje bi se odvažalo sadje in miošt,, c&lo ¦, poljedelstvo, oziroma kmetijstvo,. bi imelo boljšo pribod*njost glede razpečavainja ; naših pridelkov in glede priihajanja kupcev s tujine v naše sv6.tovnozmane ormoško-ljutomGrske gorice. Pa žalibog, naš okrajni zastop ormoSki je zvezo ljutomGrske železnice z Ormožem. pred enim in pol letom odkHonil^ Vprašajmo se, ali so gospodje pri ormošjcem okrajn;em zastopu tistokrat mjisliti na važnost te železniške zveze glede, razprodaje naših pridelkov — gotovo no! AH je bila odklonitev te železniške zveze opnavičena za nas sadjarje in viinogradnike, «ali bi bila ljutomerska železnicai. v Oirmiož nam na korist ali vfo Sko do ob 6asu, ko 6utimo potrebo te železniške zveae, prepustfim izreSku in obsodbi čita!teljem. 1 ,,Bralno drnštvo za ljutom. okoltco" priredi r nedeljo dno 13. sept. v dvorani gospe Kukovec ob pol 7. uri zvečer narodni igrokaz v štirih dejanjih: Zaklad. Obenem nastopijo tudi mladeniči z goTori in deklamacijami. Vse prijatelje našega bralnega društva in krščanske mladine k obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Slovenjgraski okraj. S V Vuzenlci živi nek g. obrHnik, ime še zamolCim, katerega grozno zbada slov^nska govorica Sicer dotičnik živi od slovenskega Ijudstva, je sin sloven&ke matene, katera .niti besede n& razume nemški, pa vendar reče: ,,Wir Deutsdhe". Mimoidofie SIovehCQ kaj rad zasmehuje. Temu g. obrtniku nasvetujem, naj nelia s svojim nemško-^niaciiofiiallnini postopanjem, sicer pride njegovo in^e v javnost, iTebl slovensbo Ijudstvo pa k,ličem!: ,,Zdrami s&!' Ako imaš še vsaj iskro ljubeziii do domovitae, nei daj se zasmeIiovati od narodnih uskokov — nemSurjjev.- s Pamefte. Cerkvena stavbena družba v Pamečah priredi dne 13. sept. po večernicah na vrtu gogp. Ivana Vrhnjak veselico, v proelavo SOletnice sv. Očeta Pija X. z igro nLurška pastirica". s Drnžmlrje pri Šoštanja. Prostovoljna požarna bramba vabi zopet na veselico, ki se vrši v nedeljo dne 13. t. m. na vrtu g. Rotnika. Konjiski okraj. ki Konjice. ,,Sv. maše v narodne namene (v čast sv. Cirila in Motoda) ne sprejmem," tako so obrekovaii g. dekana liberalci, ki so obhajali 25 letnico pos.lovanja konjiške posojilnice in so pri tej priložnosti najeli sv. mašo. Ali j© g. dekan. res tako govori/1? Kako je bila cela gtvar? Poshršajte! 1. Od!>oslanka liberalcev je hotela, da bi bf.e, ob 8. uri (dn« 30. avg.) asistirana maša- Tega pa g.. dekan ni mogel dovaliti, ker ne gre. Zakaj ne? V Kotajicah je veliko uslužbepcev ia uslužbenky kji in>ajo prostega casa samo poil! ure. Ako bi trajalai sv. (tnaša več ko pol ure, tedaj uslužbenci oz. usvužbenke ali zamudijo delo in žaijijo svoje pi|8(tetojnike, ali pa Jirugokrat k sv. maši ne smejo. Ob 10. uri jte pa bilja asistirarna sv. maša mogoSa, pa jo niso hoteli imeti. 2. Se je vseeno dovolilo, da se poje\pri sv. jnašiL' ob 8. uri. Gospodje v litaerajlnera taboru! Ne govorite in ne ponavljajte drugokrat brezmiiselino beseid, katere si je vaš somišljenik sam izmislil! k Konjice. Slovenske,' staiiiše iz konjiške oko lice pozivljemo, naj svojili otrok nikar ne vpišejo v nemško Šolo. V tej šoli se vaši otroci' ne bodo ne nemškega, kaj še slovenskega prav naučili. Spomnite se tudi na' to, kako so vaše otroke lansko jesen napodili. Potrpite še Gno leto, da bo nova okoliška ^ola dozidana, tako lepe, Sn dobre šole ne bo v celem konjiškem, pa še tudi v drugih okrajib ne, kakor bo ta, kajti imela bo šest, po potr&bli tudi sedem razredov, kakor v največjih mestih naše dežele, in kjer se bodo otro,ci vsGga potrebnega nau9ili v domačem kakor tudi v nemškem jeziku. Torej, slovenski • stariši, pozor! k Sv. JerneJ1 v Ločah. ZJadnjo nedeijo dne 6, septembra je bil za nas St, Jernej6a|ne kaj lep dan. Prišel je inamreč med nas naš' gospod posla-i nec Pišek, ki nam je v poldrugoumeni govoru natančno razložil delovanje državnega ^zbora, posebno pa poslancev S. K. Z. Navzoči so govor poslanca pazl|ivo poslušali ter tudi izražali svoje' želje, n»a katGre jim je gospod poslanec rad odgovarjal. Posebno so navzoči zahtevali, da' bi sn< delilo n^al(im in ubožnim posestnikom trte ali zastonj ali po znlžani ceni. Ko je še gosppd poslanec ^i^ašal, kaj še ima kdo na srcu, se ,je oglasila uneka žjena, da sg naj zniža cena sladkorju. Gospod poslanec 5©! na to popolnoma opra-viičieno zahtevo razložil,, da so tozadevno .postavo v državnem ztioru žg sprejeli, a so jq visoki gospodjj© in cuktroln1 baroni ' ovrgjli. Navzoči so Še. potem izražali svoje želje, med drugim za poldnievni Žol,ski pouk, cen^jšo gfalico, cenejša umatna; gnojila itd. Nato je razložil -gospod Potnik iz zelenega Pohorja namen Kmečke zveze ter vabil itavzofie, da se je naj v obilnemi šteivilu okienejo, Govar.ila sta še gospoda Preglej iz Konjic, ki je priporočal gospodarske zadruge, in kmet Naipotnik, ki je svetoval skupnost pri prodaji fcmečkih pridelkjov. Ker ,se nikdo več ni ogla^il k besedi, je zaključil predsednik; zborovanja, g. župan C\1aliČe shod, ki bo ostal pri nas^ v lepam spomlnu. k Sv. Duh v Ločah. Dne 1, septembra je bSl, tukaj sliovesno vmešfen novi g. žup^ik Frajnc Koz©lj, N,e mnoga leta! k Na Prihovi sem bil pri šolaraki. maši na dan ces. rojstva in sluča|no tudi ob sflepu, šole. Kako sŁm se začudil, da otroci ob takii slovesni priliki ne pojejo! Ali sa res ne morejo niaučiti toliko, da bi peli pri sv. maši? Popotnik. k Prihova. Dopis nekega mladenifia y SloMenskem Gospodarju žo poganja brstje. Mladina se pridno zbira, posljuša predavanje in se vadi petja. Le tf:"ko naprej/,. za dobro 4n p^>&tiBnD.^tva|r;! — fDjijugi mffadenič. k Vitanje. V tej hribovski fari je ,do^gotrajna su&a na njlvah, travnikih: in p.ašnikih veliko škodo, povzro&ila. Narava j© bila večinoma rujava«, in žalostna! Skodo vsled suše^ c. kr. glavarstvo po vseh občinali preiskuje glede ¦ odpisa da6e, tudi tam, kjer se zvt' i^to ni prosilo. Tako, je f(rav, mlobeden posiestnik ni bil gle^de suše zavaji^p\ian! Hvaležm smo pa ljubemu Bogu za podarjen diež, kSateft-i je zopet. naravo ozelenil, da je vendar upati še nekaj krme za živino in svinje. Tudi sadno drevje se, je olepšalo vs8ed Vpredzadnjiega (dežja, katero je( prej škodo trpelb,' listje in sadje venelo! Zahvaliti t se imamo Bogiu, ker z eno roko nam |e. pitidržal !pridelke na njiv^ah in travnikih, nam p z drugo roko podaril polna jabolfina drevesa,' da jih jnoramo žie podpirati! Delail se bo jabolfcnik, nekaj pa tudi prodalo, ako se bodo pravi kupci oglasili. Z!a špekulante ne maramo! I(z sliv, loaitBrih11' je tudi mnogo, si bo marsikateri kmet doma za svoje delavpe pridelal žganja. |Torej ako bode jesen jnila, se»' 1. 1^908 ne bo šteHo med zelo slabe) letiniei, lako še • bo živina sedanjo ceno imela., Iz žalosti veselje, iz tega pa spet žalost. Kako to ? T« dni so se od nas poslovili in odišli gospodi kaplan Franc Letonja, kateri so bili za vsa dobro vneti, v duhovskeir« poklicu pri nas nad tri leta. Celjsld okraj. c Celie. Da se spoznamo, pr)[občujenio to-lc zanimivo novijco. Klubu napredhfh, t. j. liberajnih akademikov v Celju so, kakor; porofia ,,D.",, djaro- vali gospodje: Reiter Majdift, dr. Hraišdvec, dr, .1. Sernec star., dr. Vire6ko. dr. Kukovec,, notar De- tiček, dr. Brenftifi, ;dr. Božič, notar Baž,, dr. Mayer, gospa 9toi\ nadkomisar Voh, dr./ Stiker, dr. Fili- pi6, Sl. Požun., Nekatera imena v odli&no liberalni družbi bodo naše somišljein^ike poučila a praveta( po- ložaju. c Savinska dollna. Kaj delata posllancai Rob- lek in Ježovmik? Kaj pocenja hmjeljarsko društvo v Žalcu? C©mu plačujemo udnino? Hmelj smo obrali In ga je komaj petinka od prejšdijih. let in sedaj ga naj oddamio po tako sramotno nizki ceni? c Iz Mozirja se nam poroča, da se je občina dne 5. t. iim., izmiebila dosedanjega liberabaega občinskega tajnika, in da je prevzel tajništvo in ob , enem tudi redarstvo posestnfik Breznik, vrl in pa ( vsega spoštovanja vreden mož. jc Mladenlškl tečai pri Sv. Emi za mladeni5e . iz župnij: SJv. Ema, Zibika,, Pddčjdtrtek: priredi S. j K. S. Z. v njed^ljo, dine 13. sepKenibra. Začetek ob 8, uri. Ob pošhienajstih službal božja, ob 12, skupen obed. Od 1. do 2. ure in od 3. !do fl. ure zopet pre- j davainja. Ob dveh večertnicei .Obra\u*ayali se bodo sledeči predmeti': 1, Zgodbvina iSlovefticev., 2. Razvoj kmečkega stanu. 3. Slovenski jpzik in slovstvo. 4, Društveno življenje. Mlade-niČi-gostje iz sosednih župnij dobro došli! c Sv. Ema. Za mladeniški tečaj pri Sv. Emi vlada veliko zatnimanje. Upajmo, da bodo tudl šentemsk1^ifantje ta dan dostojno pokazali, da imajo tudi ti zmisel za izobrazbo. Fantje šentemsMi, udeležite se polnoštevilno .te mladenfške šole. Počastite nas pa tudi sosedni fantje s svojim prihodoirn. Fantjje &6ntemski in sosedni, ,ta dan naj bo vaš praznik, posvGčen pouku in izobrazbi. Torej na svidenje 13. deptembra, točno ob osmi uri zjutraj se začne mladenišfei tečaj, v prostorih gospoda Pralia pri Sv. Emi«, ter se bo vršil pri vsafkem vremenu. Živela nfladieni&ka zveza! — Sentemski fantje. c Tinska gora. Pri nas se> je pri podimžnici M. B. na Tinski gori. 'obha^a^ brez vsakega motanja sv. mlisijon od 16.—23. avgusta. Vodila sta ga pre^astita/ gospoda i misijonarja iz Celja Ivan Zdravljič in Gregor Flis. Udeležbat bila je velikanska. Obliajancev 16rez 3000. Vsi hvaljOžni župftjani kličemo prečastitima gospodoma misijonarjema, domačemu' gospodu župniku in vsem dru^gim sosednim ! gospodom. » spovednikom: tisočkrat Bog ; plati! c, Sv. Jurij ob juz. .žel. Javno vprašanje dopisnlku Narodnega: Lista v Šte\ylki 33, doptisa iz St. Jurija ob juž.. žel. Podpisani vprašam: 1. Ali Jg bil dopisnfk Narodnega Lista navzoč pri požaru pri cestaem Jožetu? 2. Kedaj je ,videl mešne spreihaiaJi se s kblejSom p,o cesti gorindlol? 3. Kedaj me jg vid,el, da se, nisem udeležil gašenja, kolikor je bilo v moji moči? 4. Alitmu je zaajno, kjado jje bil prvi na mestu, požara od požarne, brambe? 5. Ali je dopisniku Uudi znano, da mi je nekdo večkrat gumi na kolesu z nožem narezal iin tako napravil škode 30 K? 6. Ce doflisnik yse to ve,, zakaj pott©in laže in s 'kl&kSiiega namena? — »Slavni"1 )21i-čar. o Dramlje. V nedGljo i dne 30. avgusta je bil viDramljah. ustanovni shod. katolišJkjega izobraževalnega društva. Jako lepo je govoril o izobrazbi g. 2ebot, predsednik Zveze slov^enskih mladeničev. Dobri Drame^jčani mu bodo giOtovo hvafležni za njegove lepe besed& in njejgOv- trud, V srce pa mora boleti vsakega poštenega DrameljCana, da, so s0 na tem shodu nekateri liberalni Dramčljčani obnašiali >tako neolilcano/ To vam je bila mualkja! Eden je Imel fagJot, ki>.. je vedna tnobil: Mi zavedni J>riameljčani znamo ! sami govoriti, ¦ ^ne ; potrebujenio tujffi govornikov. Pa on ' š© sam n\ d6ra> V: Dramjljah. ¦Tudi drugi, med njimi' tudi nek šHudent,; so pomagali- z mGdk^Jjpi motiti govornika. Dru^g je imel bas, ki tudi ni Drameljčan. Marinet je piskal libieiralni kmet, ki je najbrž kmet; brefc kmetige. Kier je ta p/eščica liberalnih Drameljčanov vedno "motila" shod, jG hotel župian shod zaključitL Pa glej smolo! Domača gospoda sta ga1 podučila, da ima le predsednik pravico zaključiti shod. Nato zaključii pročsednik shod in ot\tori črez p/ol, -arei zaupni shod po par. 2j Pri tem shodu je bilo' 40 zavGdnib., po§tenib DraniGljčanov, ' ki so vsi niavdugeni za pravo n«e pa' za libieralno ' izobra?;bo. V odbor $o izvoljeni sami značajni kršCahski možje, ki so nam porok,' da se bo društvo dol>fo' raz.vija.lo. Zdaj pa, ¦zavedni Dranveljčani, le krepko naprej! c' Gornjigrad. Ker se blagovoljno prizadjavanje in povsem pravilni nastop gosppda, dGželnfega :sodnega; svetnikia Kardila Črrebenc,' (pre^distojnikia iOkrajnega sodiišča v Gornjerflgradu, za osnovo vel&važnega in dobrodelnega društva ,,OtroŠko viarstvo, mladinska skrb" pavsenn nezasluž^no in neopravičljivo kritikuje in napada od strani učiteljev, kateri ravno bi morali v prvi vrsti,1 stati' med pospejševatelji taJkega velepomembnega: in velekoristnega druŠtva, (do katerega bi • se.. lahko vže zdavno bill odločili gospoc^je učitelji kot takozvani izobrazevalelji ,inla'dine), tedaj hočemo objaviti govor gospoda svetnikia Grebenca, ki ga je imel pri osnovnnju tega društva kakor že znano dne 6. avgusta 1908 v veliki dvorani škofbve palače: v Gornjemgradu: Zbrano občinstvo pozdravil je sledefie: Slavna in 6astita gospoda! Cast mi Je danes pozdravljati vas v tej prostrani, visoki dvorani. Iz dna srca zakli^em vam vsera: Dobro došlilj Ziahvaljujem se> vam. prisrčno za prijazen prihod in sospjjno zahvaljujem se vs©m žastitim gotrudnikomv Jri so ta prihod pospešili — dasi je mallobroien! Ziabvaljujem se pa tudi prevzfvigenemu gospodu kneztfškofu dr. Antonu Bonaventura Jeglič v Ljubijani in visok\)6astit|ppiu .stolnemu kapitelju ljubljanskemu, lk!akor tudi velevčastitemu deikanu gornjegrajskemu in duh. svet. g. Francu Dovnilc, lcot marljivera,u oskrbniku ' graj.Sčine gornifegrajske za prijaznost, da se namij© ta krasna dvorana prepustila danes za to zborov^nje. Slavna gospoda! RazložiJ] vam bcidem danes namen prihoda, namen in ponien drušh^a, ki se imia da,nes. osnovati pod naslovom: ,,0'trpško viarstvo, mla» dinska skrb"' za sodni okraj gornjegirajska-. .Tp zborovanje današnje ie in ostane brez političnega ozadja in tudi društvo ne bodfe imeilo pilqakih pol^tifinib tendenc in trdno sejn uverjen, da pri svojdh prGdlogih, k'aterp bodem • danes stavil, ne.l bode^ii trčil na n5,kak odpor in to tucli ne z naslova političnega razkolništva. Slavna ¦ gospoda! Delujmo složno,. delujmo skiupno, viribus unitis; , delujino, biratsko . in dovolite mi, vda so tu' pr;i,družim lepo zibranirn ^esnikciivim besedam: ,,N,aj čuje zemlj^ in ¦ n©' bo, Kar danes pobraltimi pojo; N^aj se, od ust do ust razSega, Kar tu mednami vsialc prisega: Dia srce zfvesto kakor zdaj, iO!stalo (bode vierfkomaj!" Slavna gospoda! Prosim.vas, izvolitfe iz svoje sredine predsednika in zapistnjkaria za nadaljni sppred • zborovanja in prosil bodom gospoda predsednika, da isti meni prvemu podeli ¦ besedo, da pre> čitam in obrazložim pravila,. M se bjodo sedaj vam predložila v razmotrivatoje in odotorpnjŁ, .— Sejni zapisnik se glasi nadaljei: Ker se nikdOine oglasi zastran izvolitve predsedni'k'a in zapisnikarja, spregovori poročevalec:. ,,!TedaI pa predlagam } jaz kot predsednikja, gospoda dekana Franca Dovnik in kot zapisnikarja gospoda kaplana Antona Berk, za njjegovega namestnika pa gospoda kai^celista Frainca Flux." Ker temu predlogu nibče ^e ugovarja, se splob. nikdo ne oglasi, sprejmeta predlaga,na predsednik, in zapisnikar to ylogp in zasedeta dotični mestl, dočim ostane namestnik zapdsnikarja na svojem. sedežu med obeinstvom, reikjoe, da sprejrae to vlogo.^ Pradsednik 'podeli -besGdo porooevalcu gosp. svetniku Grebaneu, a med tem se oglasi iz ozadja g. Kelc, nadučitelj iz Noveštifte^ r©kpč: , ,,Učiteljejv nisto imenovali^ zato se mi1 čutimo prezirane in zapustimo dvorano."' Učiteljstvo nato odide, ostanejo samo eden nadučitelj in dv© učiteljici. 'Zborovanje se sedaj nemotena' nadaljuje, Roro^evalec gospod svetnik Grebenc nagovori navzofiei sle/deže: ,,S!avna, visokočastita gospoda! Njega c. in kr. visokost presvitli nadvojvoda Rudolf Habsburški, sin Nlega c. in kir. i apostolskega . Veiličanstva naše^ga presvitlega pesarja Fraiic Jožeia I,, prlčel je leta 1886 s svojimi sotrudniki, sev^da on jim na, čeilu, pisati obsežno knjigo, -da skoraj po celiem svetu znano literiarično delo: < ,,Die osterreiohlsch-ungalriscihe Monarchia in Wort und Bild." Pisal je to izredno knjigo z namtenom, pokloniti jo svojemju o6e,tu, našemu pr©S\TitIemu cesarju v proslavo1 >{jega modreiga in blagodfejn©ga Ivladarstva. Ni < !doživ,el presvitli capevič osebno, žalibog^ spolnitve te svoje žeflje, noimjla smrt je preralno, d!a, prerano jram vzela ta biser literaričnega učenjaištva. Toda v ni©govem dubu nadaljevtaio in dovrgilo ge je to obsežno litecrarično delo pod pokr^o^elistvomf Nje c. kr. visokosti nadvojvodine, presvitle soproge' Stelanije. ¦ V zrtanem poglavju te ' svetovna aaane knjige (UJeferung 119, Heft 12, Seite 358J pliše o' Slovencih ndsladnje:: ,,Im, Allgemeinen ist den Kraind|rn dter Sinn (fiir FrSmmigkeit und Gottesfurcht, die i Liebe zum ¦ Vaterland und die Anhanglichlkeit an den< Landesfiirsten angeborea jtjvise *za' vero, domovino in cesarja). Gotovo. živi ge v duhu tega neve'nljivega učenjaka, ako se glede teh .'lepihi trelil ftednosjji tudi v vseh drugih Slovencih, tzlasti štajerskih ' govori. Naj -vtelja tukaj vsenn Slovenoem «želja: ,,V)'afeat, itoreat, icrescat baec Trinitas!" In pod tem naslovom ,,vse za vero, dom. in- za ceaarja" • bodrimo se za osmovo društvia: • ,,'O.troško valr|stvo, |m(ladinska skrb." S tem bližamo sa' tudi onim ; vrlinam Nje c. kr. Veličanstva. pokojne preisvitle cesarice EHizabete, ki je v milodarih dosedaj' nedosežfna1 ostala in' osobito za mladež žttvovala ogromne svote in darove. (Koneo prib.odnii5.) c Zgornja Ponikva. NaSe brabo in pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 13. Beptembra ob 3. uri popoldno pri g. M. Semečniku ljudsko veselico po sledečem vsporedu: a) Pozdrav. b) PeTgka točka. c) Govor. č) Šaloigra rObdiDski tepček". d) Prosta zabava a šaljivo pošto itd. Vsem sosednim društvom kličemo: Na veselo svidenjel c Prostovoljna polarna bramba v Biaslovčah priredi dne 4. vinotoka t. 1. veselico pri g. Vrankovič v Rako^ljah. c S. K. S. iiobražetalno drnštro v Galiciji priredi v nedeljo, dne 20. t. m. jubilejno veselico v proslavo 601etnega vladanja presv. cesarja v gostilni g. Ašenbergerja. Iz drugih slovanskih dežel. t Slovenskl pevec in organlst. Iz Djakovara v Slavoniji se jlorofea: Tukaj je bilo dne 12. avg. k skušnji poklicainih .12 prošnjikov (organistov), in med temi tudi gospod Leoppld Ocvirk, doma iz Vranskega, ki je napravil na tukajšnji orglarski šoli pohvalni izpit posebuo iz petja in . igri na orgljah. Pri skuštnjl v krasni Strosmajerjevi stolnici se ]G poleg . drugih prosilcev najbolj odlikoval z mi!o donečim glasom gospod Leopold Oovirk, Kot tak bode gotovoi Sloven,cem, ¦ oziroma tukjajj'šnji .orgjarski šoli, raled briati Hrvati 6ast delal. f Na Ogrskem je v treib županijah 64.000 Slov,encev. Stevilo ' Slovfenoev aie je , zadnjem de- članov, v Rixdorfu 45 članov, v Sobonebergu 25 članov, v Wiesiense©ju 35 članov. Nedavrio se je ustanovil Še Sokol. Berolin III (Weddilng) s 30 &lani, Razen tega je v Berolinu še mnogo nepjOlitičnih klubov in pevskih društev.. Drobtinice. d Strela ga je ozdravila. Glasilo avstrijskega društva gluhonemib poroča v svoii zadnji številki, da je v Kunwaldu nedavno opiašfla streRa (dei'avoa, ki je pred leti vsled pregtajnega straiiu prišel ob slub. in govor. Strela je imela čuidovit učinek, zakaj delavec je uato zopot popajnoma dobro slišal ter\ sedaj tvidi govori, dasi še jtežko, d Kdaj propade Nemčiia? Danski list ,,Flensfcorg iAvis" prorokuje, !da propade nemiJko cesarstvo ieta 1913. List izvaja: Ko je bilj pnvi nemški cesar samo še pruski kralj, je obiskal neko g,rofioo, ki je bila na glasu, da zna čarati in jo vprašal, kdaj da 1'ostane nemški cesar. Odigovorila mu je, naj prišteje letnici 1849, ko je bila udujšiena re^Dlucija; iz leta 1848, številke 1, 8, 4, 9, dobi leHnico 1871, ko postane nemški cesar. Oe jpa prišleje letnici 1871 številke 1, 8, :7, 1, dobi letnico 1888, kto bo; umrl. V/iljem je nato vpra&al, koliko časa bo trajalo nemško cesarstvo. Odgovorila je, naj prišteje 1886 1, 8, 8, 8, in dobi 1913. Da/hci upajo, da pribore nazaj 1913. Slez\ik, (5eš, ker sta se prvi prorokova"n|i tako točno izpolnili, se bo tudi tretje., d'-Inseriranje. ' Na Ab.gleSllcem je smise,! za praktično in koristno oglaSanje, kot je splošno znano, najbolj razvit, kar je ' brez dvoma tudi glajvni vzrok, da je ovladala angfeška trgovina skoroiceli svet. Prakltični način,' kako ' Aniglezfi oglašajo, popisuje neki angleškiilist takoCel: i ,,Angleški t,rgo,vec ponovi og^as vsaj desetkrat ter smatra manjšei število objav za brez pomena. On DaCuna tako-le: 1,: oglasa čitatelj ¦ sploh ne vidi, 12, ogflasa \fidi, to'da ga ne ¦. 6ita, 3. oglas vidi \in čita, pri 4. oglasu se vstavi in pDgleda - po cenah, ip/pj 5. oglasu si zapomni oglaš&vateliev nastov, pfi 6. oglasu se o oglasovi ponudbi že pogovarja 5jj rodovino ali prijateljem, pri 7. oglasu se. že odloči, da stvar lcupi, pri 8, oglasu hiti k trgovcu, pri 9. ogjlasu ž© pripoveduje o svojem nakupu in pri 10. oglasu pa že kupujejo tisti, katerim je onakupu'pripovedova!." d Konj se je zraotil. Na D^iniagu je šda po ulici Adela Ark, ki je imgia na glavi modernii klobuk z mnogo zelenjave in cvetja, PrjSefdŠa mimo Iijai|erftkega stojišfia je dobil nek kono aipetit pb zelenjavi ter je hlastnil po klobuku, Gospodičaa je fliotela rešiti Mobuk ter se je zgrat|ila z obema rokama za glavo, a pri tem jo je konj % zobmi še na roki ranil. Pred sodišičem jp lijakiar zatjrjeval1, dal Dunaj ninxa mirnejšega kolnjai kakor je njegov, a kdo bi mu zameril, da je pri pogledu na (toliko pag© dobil apietfit. Izgovor pa možu oi pomagal, tem\ie8. je mtoral plačati 10 kron globe. Književnost. § : Slovenska maša v čast sv, Cecilije za mešan ebor in saoiospeve z orglami, zložil Ant. F^oerster. II. pomnozieni natis. Stane K 1.20. § Janeza. Laharnarja. sldadbe je začela v 2. natisu izdajati Katoliška Bukvarna v Ljubljani ter sledi nepavadno naglo en krasno opremljen zvezek za drugim. Pred; nami Ipže za, mešane zbore ti-le zve^ki: 1. Gorske cvetlice, 7 pesmi za 4,; oziroma (s solo) 5 gfasov, cena K 1.50; 2. Pomladanski odmavi, II. zvezek, 4 pesmi, cenaKi 1.20;. 3. Planinke, I. zvezek, 6 pesmi, II. zvezek 4 pesmi, oi»na vsa,kegai zvezka K 1.20. Za mo&ke1 zbore pa m;dijo 4. Gorski odmevi v I. zvezku ¦ 6 pesmi, v II. pa 5 pesmi, ceina vsakemu K l'.5O. Kakor pri vsaki zbirki, tudi pri tej ne bo,vse za vsakega. A Laharnar p5še priprosto, labko unkljivo za uho in srce, in tudi po vsebini so pesmi take, da jih bodo naši društveni zbori skoro brez izjeme lahko rabili, eni te, drugi druge, kajti tvarine je tu na izbiro! Maloštevilne tiskovne, ozirom« ))isalčeve poinote bo znal vsak umen pevovodja zaslediti in si jih pravočasno — pa n© šele med vajami! — popravitli. S. S. § Laharnar Janez: Velikonočne pesml in pa Smarnične p'esmi za mešan zbor, oboje^v II. natisu po K 1.30. Naročajo se , vse navedene skladbe v Katoliški Bukvarni v ;Ljubljani, ki jih izdtaja v le- pi zunaji opremi. Foersterjeva nraša se[. lahko ime- nuje . sla\7iostna slovfenska maša; zahteva posebno fino prednašanje, :zlasti v samospevih in! poslednje najbolj pri ,,Bodi moljeno", kjer morata soprfailH m alt-solo , nekaj časa ' na ©nem glasu recitirati. iTudl kot pri drugih ^njegovih skladbahj ni treba več govoriti; Smarnične. obsegajo 8 pesmi im navno tako Velikonoene. to.. ^ setletju poiraiožilo za 3000 duš. • lv/r • •' p l * t Koiiko siovanov živi v Beroiinu? To seLetošnie romanje v iVlarijmo teije. da' približno računiti po sokolskih društvih, ki ob- J — stoje v BeroVinu iin pre'dmestjili,' in sicer šteje Solcdl Berolin I 230 članov,, Berolin II!, 60 članov, v Charlottenburgu 80 'članov, v Ob)erhoneweidu 25 (Konec.) Lur&ko Mator božjo je proslavljal znani pridi^ar župnilc Muršec iz Frama, ^za pama& v smrtni uri je prosil Marijo celjsko kaplan E. Vra5ko, slo- vo je govoril profesor Jerovšek, vOdiitelj remanja. Romarji so si poglpdali tudi kiiiematograi g. Roglna, kjer je zgodovino Marijinega Celja razlagal kaplan Vračko. Štrmeli so tudi Siovenoi nad krasnimi slikami Jezusovega trpfljenja, povzetih po Obeiv ammerganovih igrah. Kako veren je naš irod! Slovenci so kar ihteli in jokali, ker so gledaJi trpečega Jezusa. Iz hvaležnosti niso vedeli, kaj bi dali gosp. razlagatelju. ,,Naj ne zamerijo gospod", tako me v nemščini nagovori njeka gospodična, ,,da Vas vprašam, kdaj bodo pa zopelt Slovenci ,peli v cerklvi." In kb sem ji povedaj eas, rn^ je rekla: ,/Tie ljudi bi človek zmiraj poslušal." In prišli so poslušat, fciako smo mi slovo. jemali od svoje Matere, In poslušali so strmeč in Čudeč se. Pa kako slovesna je bila ta rimska procesija z lučicami! Pred eno uro so imeili enakoiprocesijo Nemci iz nekega dunajskega okraja, Kako enoglasnp in žalostno je bilo njih ipetje! Zvečer sepodam nasvoj dom. Nekdo me prime za roko in jo poljubi. Dvanajstdietno dekle je. PoziJam jo izza bivanja v Marijinem Celju. Vedno je bila pri nas, občudiovala našo pobožnost w se divila nad našim petjem. Zaupno me pogleda s svojimi nedolžnimi očmi ir» mevpraša, aii bomo drugo leto zopet prišli. Pridemc\ gotovo, odgovorim. Slovenei smo zapustili v Marijinem Celju najlepše spomine'.. Sam prGla-t so podarili vsakemu izmed rras spominsko podobo Matere božje, ki foo 8. septembra kronana. Sredo, dne 12. avgjusta smo se loČili s težkim srcein od tega čudaipolnegia svet|i&6at Marijinega. Kakor ae odhajajoč otrok s solznimi o5mi Se enkrat ozre na ,svo.|o mater, tako smo tudi mi še enkrat zapeli ,,sv. Marija prosi za nas", še enkrat smo zmolili eno češčeno Marijo za sr,e6no smrt, še enkrat uprli svoje o6i na Marijino c&rkev in se potem podali na pot v svojo domovino. Na postaji Auseewiesen sem hodil od iene diruče romarjev do druige. Povsod je vladalo tako veselje, povsod taka radost, da sem se Cndil tem ljudem, ki so že zgodaj zjutraj prebodili 8 ur pota. ,,Sestkrat", mi pravi neka stara mamica, ,,sem bila že v Marijinem Celju, pa nikoli Še ni bilo tako vesalo." Drugo leto pa .pridemo, Marifa celjska, zopet, naj reče kdo, kar hofie. E. novejse noTice. Mohorjanl! Daru;fte letos »('Oibmetjnim, bratomv pomoč!" za obrambno delo S>, ,K, S. Z. za Stajersko. Spomnife se ,z m.ajhniin( djaarom svojih brajtov ob meji,' da jib rešimo iz ,nairiodne nevarnosti. Svojl 1j svoiim! Šlovenski dijaki, maJcupuite letos ys)e šolske pqtrebš5me v tiSkjarni; sv, Cirila v Mariboru. Nov zdravniK dr^ Turgi2 se naseli z 30. t,: m. v Mariboru. Gle-( inserat. Topla ga priporofiamo slovenskemu ljudstvu! Brežice. Sboda1' Kmečke zveze na Vidmu in Plajiiui izborn^ uspjela. Na Planim nad ¦ 600 ljudij. Št. Ilj pod Tarjakom. Brabio društvo v Št. Ilju pod Turjakom priredi v nedeljo, 13. t. m. po večernicah povodom papeževega in cesarjevega jubile.ja veselico s Blavnostnim govcrom, gledališko predstavo, deklamacijami iu petjem na prostoru za cerkvijo.