Št. 54 Maribor, petek 22.10.2021 OBČINA CANKOVA 993. Sklep o pripravi sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Cankova (SD OPN 1) Na podlagi 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Cankova (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/21) je župan Občine Cankova dne 21.10.2021 sprejel SKLEP O PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE CANKOVA (SD OPN 1) 1. člen (vsebina in pravna podlaga) (1) Občina Cankova ima sprejet Občinski prostorski načrt Občine Cankova (Uradni list RS, št. 72/18) (v nadaljevanju: OPN). S tem sklepom župan Občine Cankova določa začetek in način priprave prvih sprememb in dopolnitev OPN (v nadaljevanju: SD OPN 1). (2) Pravna podlaga za pripravo SD OPN 1 je Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) (v nadaljevanju: ZUreP-2) v povezavi z določili Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 – ZIUPOPDVE) (v nadaljevanju: PKP6). 2. člen (potrditev izhodišč) S tem sklepom se potrdijo Izhodišča za pripravo SD OPN 1 Občine Cankova, september 2021. 3. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) SD OPN 1 se izdelajo za območje parc. št. 505 in 506 k.o. Domajinci v občini Cankova in se nanašajo na ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVII spremembe in dopolnitve izvedbenega dela OPN oz. natančneje na spremembo osnovne namenske rabe iz kmetijskega v stavbno zemljišče. Strateški del OPN se bo spreminjal v kolikor bo to potrebno ali bodo to zahtevali nosilci urejanja prostora. (2) SD OPN 1 zajemajo spremembo osnovne namenske rabe zemljišč na območju parc. št. 505 in 506 k.o. Domajinci v občini Cankova, iz območja kmetijskih v stavbna zemljišča. (3) Glede na to, da se postopek SD OPN 1 pripravlja v skladu z določili PKP6, je v SD OPN 1 predlagana sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča v površini manjši kot 10 ha. (4) V kolikor se skozi postopek priprave SD OPN 1 izkaže, da je predvidena sprememba kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča v površini večji od 10 ha, se SD OPN 1 izvede v obliki in vsebini, ki je predpisana za pripravo in sprejem prostorskih aktov po določilih ZUreP-2, brez upoštevanja določil PKP6. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Način pridobitve strokovnih rešitev za pripravo SD OPN 1 je izdelava ustreznih strokovnih podlag skladno s 60. členom ZUreP-2 in PKP6. 5. člen (vrsta postopka) SD OPN 1 se skladno s 123. členom ZUreP-2 pripravljajo in sprejemajo po postopku, ki je predpisan za pripravo in sprejetje občinskih prostorskih izvedbenih aktov. 6. člen (roki za pripravo SD OPN 1 in njegovih posameznih faz) (1) Postopek priprave SD OPN 1 skladno z ZUreP-2 poteka po naslednjih fazah in okvirnih rokih: Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin FAZA Izdelava Izhodišč za pripravo SD OPN 1, izdelava Sklepa o pripravi SD OPN 1 in sodelovanje z javnostjo (javna razgrnitev) Sprejetje Sklepa o pripravi SD OPN 1, objava Sklepa o pripravi SD OPN 1 v Uradnem glasilu slovenskih občin ter podaja vloge za dodelitev identifikacijske številke prostorskega akta Pridobivanje konkretnih smernic NUP in mnenj NUP o verjetnosti pomembnih vplivov SD OPN 1 na okolje Pridobivanje odločbe ministrstva pristojnega za okolje in prostor o tem ali je v okviru SD OPN 1 potrebna izvedba celovite presoje vplivov na okolje Izdelava osnutka SD OPN 1 in sodelovanje z javnostjo Izdelava Okoljskega poročila, v kolikor iz odločbe ministrstva za okolje in prostor izhaja, da je za SD OPN 1 celovita presoja vplivov na okolje potrebna Objava osnutka SD OPN 1 in Okoljskega poročila v prostorsko informacijskem sistemu in pridobivanje mnenj NUP na osnutek SD OPN 1 in mnenj NUP o sprejemljivosti vplivov izvedbe SD OPN 1 na okolje Pridobivanje odločbe ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti Okoljskega poročila Usklajevanje SD OPN 1 in Okoljskega poročila z NUP Dopolnitev osnutka SD OPN 1 in Okoljskega poročila na podlagi pridobljenih mnenj Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi osnutka SD OPN 1 in Okoljskega poročila Objava osnutka SD OPN 1 in Okoljskega poročila v prostorsko informacijskem sistemu in javna razgrnitev ter javna obravnava Eventualna priprava Elaborata ekonomike Priprava stališč do pripomb Občina zavzame stališča do pripomb in predlogov javnosti podanih v času javne razgrnitve ter jih javno objavi v prostorsko informacijskem sistemu in na krajevno običajen način Izdelava predloga SD OPN 1 na podlagi stališč do pripomb in predlogov javnosti podanih v času javne razgrnitve Objava predloga SD OPN 1 in Okoljskega poročila v prostorsko informacijskem sistemu in pridobivanje mnenj NUP na predlog SD OPN 1 in mnenj NUP o sprejemljivosti vplivov izvedbe SD OPN 1 na okolje, če tega niso podali že v mnenju na osnutek SD OPN 1 Izpeljava postopka prevlade javne koristi (samo v primeru negativnih mnenj NUP na predlog SD OPN 1) Pridobivanje odločbe ministrstva za okolje in prostor ali so vplivi izvedbe SD OPN 1 na okolje sprejemljivi Izdelava usklajenega predloga SD OPN 1 in posredovanje na ministrstvo za okolje in prostor, da ga potrdi s sklepom Objava potrjenega predloga SD OPN 1 v prostorskem informacijskem sistemu Sprejem SD OPN 1 na občinskem svetu, posredovanje SD OPN 1 na ministrstvo za okolje in prostor, da ga objavi v prostorsko informacijskem sistemu kot veljavni prostorski akt ali objava uradnem glasilu Objava SD OPN 1 (2) V primeru zahteve za izvedbo celovite presoje vplivov na okolje se postopki in okvirni roki izdelave posamezne faze priprave SD OPN 1 temu primerno prilagodijo. (3) Okvirni roki izdelave posamezne faze SD OPN 1 se lahko zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev nosilcev urejanja prostora v postopku priprave SD OPN 1 tudi spremenijo, razen zakonsko določenih, saj pripravljavec SD OPN 1 na to nima nikakršnega vpliva. 7. člen (državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj) (1) Državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj, lahko pa tudi za podajo konkretnih smernic, če tako izhaja iz narave prostorske ureditve, na SD OPN 1 so:    Stran 1984 OKVIRNI TERMINSKI PLAN september, oktober 2021 oktober 2021 30 dni (NUP) 21 dni po pridobitvi vseh mnenj NUP, vključenih v postopek celovite presoje vplivov na okolje (Ministrstvo za okolje in prostor) 60 - 90 dni po prejemu vseh konkretnih smernic in odločbe o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje 60 dni priprava Okoljskega poročila 30 - 60 dni (NUP) 30 dni po pridobitvi vseh mnenj NUP, vključenih v postopek celovite presoje vplivov na okolje (ministrstvo za okolje in prostor) 30 – 60 dni 30 dni 7 dni javna razgrnitev minimalno 30 dni 30 dni 15 dni Občina 60 - 90 dni po sprejetju stališč do pripomb 30 – 60 dni (NUP) ministrstvo za okolje in prostor, NUP Ministrstvo za okolje in prostor 30 dni, 30 dni (ministrstvo za okolje in prostor) ministrstvo za okolje in prostor Občina, ministrstvo za okolje in prostor Občina Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Sektor za prostorsko načrtovanje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana (za področje razvoja poselitve), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (za področje kmetijstva), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (za področje gozdarstva), Št. 54/22.10.2021                       Uradno glasilo slovenskih občin Zavod za gozdove, OE Murska Sobota, Arhitekta Novaka 17, 9000 Murska Sobota, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat hrano in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (za področje ribištva), Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana (za področje upravljanja z vodami), Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor (za področje ohranjanja narave), Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (za področje varstva KD), Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor (za področje varstva KD), Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (za področje državne cestne infrastrukture), Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Sektor za letalstvo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (za področje pomorskega in zračnega prometa), Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (za področje trajnostne mobilnosti), Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (za področje energetike), Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (za področje rudarstva), Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje zaščite in reševanja), Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (za področje obrambe), Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za vojaško dediščino, Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana (za področje vojnih in prikritih grobišč), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (za področje blagovnih rezerv), Ministrstvo za notranje zadeve, Sekretariat, Urad za logistiko, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (notranje zadeve), Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (za področje zdravja), ELES d.o.o., Področje za upravljanje s sredstvi in projekti, Služba za upravljanje z infrastrukturo, Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana (za področje oskrbe z električno energijo), Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor (za področje oskrbe z električno energijo), Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, p.p. 3720, 1001 Ljubljana (za področje prenosnih plinovodov), Javno podjetje Vodovod sistema B d.o.o., Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota (za področje oskrbe s pitno vodo), Telekom Slovenije, d.d., Sektor za kabelska omrežja in zagotavljanje storitev, Center za kabelska omrežja in zagotavljanje storitev Murska Stran 1985 Sobota, Bakovska ulica 27, 9000 Murska Sobota (za področje telekomunikacij),  Občina Cankova, Cankova 25, 9261 Cankova (za področje občinskih cest) (2) Glede na predlagane spremembe v okviru postopka SD OPN 1 se za izdajo konkretnih smernic in mnenje, zaprosi le tiste nosilce urejanja prostora, katerih delovnih področij se predlagane spremembe dotikajo. V kolikor se v postopku priprave ugotovi, da je potrebno vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, ki niso našteti v tem členu, se jih po potrebi vključi v pridobivanje konkretnih smernic ali mnenj. 8. člen (načrt vključevanja javnosti) (1) Dne 4. 10. 2021 je bilo na spletni strani in oglasni deski Občine Cankova objavljeno javno naznanilo o predstavitvi Izhodišč SD OPN 1 in sama Izhodišča SD OPN 1. (2) Zainteresirana javnost bo v postopek priprave SD OPN 1 vključena v skladu z določili ZUreP-2. V kolikor se bo to izkazalo kot potrebno, se lahko javnost v postopek priprave SD OPN 1 vključi tudi večkrat, kot je to predpisano z ZUreP-2. 9. člen (podatki in strokovne podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) (1) Občina Cankova v postopku priprave SD OPN 1 zagotovi strokovne podlage iz 4. člena tega sklepa, katerih zahteve po izdelavi izhajajo iz veljavne zakonodaje ali zahtev nosilcev urejanja prostora. (2) Pri pripravi SD OPN 1 se upoštevajo:  OPN in vse njegove priloge,  hierarhično višji prostorski akti izdelani na ravni države ali regije,  veljavni predpisi in podzakonski akti,  smernice in mnenje nosilcev urejanja prostora,  veljavni pravni režimi in omejitve v prostoru,  prostorski podatki in evidence, ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, ipd.. (3) Nosilci urejana prostora, ki bodo v postopku priprave SD OPN 1, preko svojih smernic ali mnenj izrazili zahteve po vključitvi dodatnih podatkov, ki niso javno dostopni oz. niso zagotovljeni v predpisani obliki, kot le-ta velja za pripravo prostorskih aktov, morajo slednje izdelovalcu SD OPN 1 zagotoviti v obliki in na način, kot je le-to predpisano za izdelavo prostorskih aktov. (4) Postopek in izdelavo SD OPN 1, vključno z izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag, ki izhajajo iz veljavnih predpisov ali zahtev nosilcev urejanja prostora financira investitor SD OPN 1. 10. člen (objava in začetek veljavnosti) (1) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. (2) Ta sklep se skupaj z izhodišči iz 2. člena tega sklepa objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za prostor in na spletni strani Občine Cankova. Številka: 3505-11/2021-01 Datum: 21.10.2021 Občina Cankova Danilo Kacijan, župan Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA CIRKULANE 994. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Cirkulane v obdobju od 2021 do 2022 Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12-ZdZPVHVVR in 26/14) in 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 7. dopisni seji, dne 21. 10. 2021 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI CIRKULANE V OBDOBJU OD 2021 DO 2022 I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa področja uporabe, pogoje ter vrste pomoči za mikro, mala in srednja podjetja, v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis in z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju. 2. člen (način zagotavljanja sredstev) Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za obdobje 2021 do 2022 v Občini Cirkulane (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu občine za tekoče leto. 3. člen (oblika pomoči) Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v obliki denarnih nepovratnih sredstev v določeni višini za posamezne namene. 4. člen (izrazi) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen: »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode, navedene v Prilogi 1 k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki jih ureja Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999, »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti Pravna podlaga Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju Stran 1986 na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo, »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kakršen koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu ter vseh dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih, »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev, »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi 1 k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov, »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo, »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema, »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina, »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:  podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,  podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,  podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,  podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje. 5. člen (vrste pomoči in upravičenci) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se sredstva za izvajanje ukrepov usmerjajo preko naslednjih pravnih podlag in ukrepov: Ukrepi/upravičenci Ukrepi: A. Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo B. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij Upravičenci: Kmetijska gospodarstva s sedežem na območju občine Cirkulane - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi 1 k Pogodbi, imajo v lasti oziroma zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Cirkulane in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Uredba Komisije (EU) št. 1407/2014 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis Stran 1987 Ukrepi: C. Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju Č. Naložbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Upravičenci: 1. Registrirana stanovska in interesna združenja in zveze (v nadaljevanju društva in združenja), ki delujejo v večjem delu na območju občine Cirkulane na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane (Ukrep C), 2. Organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (Ukrep C), Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno bivališče na naslovu nosilca dejavnosti in ki so registrirani za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Ukrep Č). UKREPI II. Pomoči, dodeljene po Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013 6. člen (splošne določbe) (1) Do pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013 so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, razen za:  pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg,  pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,  pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. (2) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo. (3) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe (EU) št. 717/2014 uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo. (4) Skupni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplača prejemniku oz. enotnemu podjetju iz drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, ne sme presegati 15.000 evrov v katerem koli obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. (5) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Cirkulane ali do države. (6) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. 7. člen (kumulacija) (1) Poleg pomoči de minimis po tej uredbi se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu kmetijskemu gospodarstvu ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Unije. (2) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013), se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim v gospodarstvu, do zgornje meje, določene v Uredbi 1407/2013/EU, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 1407/2013/EU. (3) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (Uradni list EU L 190/14 z dne 28.6.2014), če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014. 8. člen UKREP A Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (1) Pomoči bodo dodeljene naložbam v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo. Naložbe morajo biti izvedene na območju občine Cirkulane in se ohraniti vsaj dve (2) leti. (2) Cilji ukrepa:  izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;  izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. (3) Upravičeni stroški:  gradnja, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je kupljeno zemljišče upravičeno le do 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti,  nakup ali zakup mehanizacije in opreme (rabljene ali nove) do tržne vrednosti sredstev,  splošni stroški na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja z zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni odhodki v okviru točk (a) in (b),  pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. (4) Pomoč se ne dodeli za:  nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin,  zasaditev letnih rastlin,  dela v zvezi z odvodnjavanjem,  nakup živali,  naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije,  stroške, povezane z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja,  obratna sredstva. (5) Finančne določbe: Bruto intenzivnost pomoči:  do 50 % zneska upravičenih stroškov (6) Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 6. člena Pravilnika. 9. člen UKREP B Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (1) Predmet podpore je plačilo ali doplačilo zavarovalnih premij za zavarovanje pridelkov in živine, pri čemer pomoč:  ne ovira delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev,  ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij,  ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v Republiki Sloveniji. (2) Cilj ukrepa:  vključevanje čim večjega števila kmetij v sistem zavarovanj posevkov in plodov ter živali. (3) Upravičeni stroški: Upravičeni stroški so stroški za zavarovalne premije za zavarovanje za kritje škode, nastale zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah, škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, in drugih slabih vremenskih razmer. (4) Zavarovanje lahko krije le stroške nadomestitev škode iz prejšnjega odstavka, pri čemer ne sme zahtevati ali določiti vrste ali količine prihodnjega pridelka. (5) Pomoč se ne dodeli za:  tiste deleže pomoči, kot jih s predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje Stran 1988 kmetijske proizvodnje za tekoče leto določi Vlada Republike Slovenije, (6) Finančne določbe: Višina sofinanciranja občine je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 65 % upravičenih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter zaščitenih živali in drugih slabih vremenskih razmer. (7) Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz četrtega odstavka 6. člena Pravilnika. III. Pomoči, dodeljene po Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013 10. člen (splošne določbe) (1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:  ribištva in akvakulture,  primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,  predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:  I. če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,  II. če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. (2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. (3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. (4) Pomoč ne sme biti namenjena za nakup transportnih sredstev, ki so namenjena prevozu oseb in tovora v cestnem prometu. (5) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Cirkulane ali do države. (6) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. (7) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu (enotnemu podjetju) na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. 11. člen (kumulacija) Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. (2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012. (3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR). 12. člen UKREP C Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju (1) Pomoč krije dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in inštruiranjem, ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja v kmetijskem in gozdarskem sektorju. (2) Če te dejavnosti zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. (3) Upravičeni stroški: Pomoč krije naslednje upravičene stroške:  stroške organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in inštruiranjem, ter stroške predstavitvenih dejavnosti ali dejavnosti informiranja,  stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev,  organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih,  publikacije, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih. (4) Pomoč krije naslednje upravičene stroške za organizacijo tekmovanj, sejmov in razstav ter udeležbo na njih:  stroške udeležbe,  potne stroške in stroške prevoza živali,  stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan,  najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja. (5) Pomoč krije naslednje upravičene stroške za publikacije, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih:  stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz občine Cirkulane ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji,  stroške širjenja znanstvenih spoznanj in dejanskih informacij o  shemah kakovosti, vzpostavljenih na podlagi uredb EU, drugih shem kakovosti, za katere države članice priznavajo, da so skladne in skladne prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode, odprtih za kmetijske proizvode iz drugih držav članic in tretjih držav,  generičnih kmetijskih proizvodih, njihovi hranilni vrednosti in njihovi priporočeni uporabi. Stran 1989 (6) Finančne določbe: bruto intenzivnost pomoči:  pomoč lahko krije do 100% upravičenih stroškov. 13. člen Ukrep Č Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah (1) Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva. Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti. (2) Predmet podpore: Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:  predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč,  prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij,  turizem na kmetiji,  dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki. (3) Splošni pogoji upravičenosti:  upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 12/14),  dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj dve (2) leti po zaključeni investiciji. (4) Upravičeni stroški:  gradbena in obrtniška dela,  stroški nakupa opreme, vključno z računalniško opremo,  stroški promocije,  splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta. (5) Finančne določbe: bruto intenzivnost pomoči  do 50% upravičenih stroškov. IV. Merila in kriteriji 14. člen Merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči po tem pravilniku bodo podrobneje določena v javnem razpisu. V. Način dodeljevanja pomoči 15. člen (1) Pomoči se bodo dodeljevale na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega na krajevno običajen način, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih. (2) V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto. (3) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. 16. člen Občina bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo o: 1. vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je prejemnik ali enotno podjetje prejelo na podlagi uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 2. drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, 3. seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja, in zagotovila, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih. 17. člen (1) Medsebojne obveznosti med občino in upravičencem se uredijo s pogodbo. V pogodbi bo občina, v primeru ukrepov A in B, upravičenca obvestila, da se pomoč dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (Uradni list EU L 352, 24.12.2013), oziroma v primeru ukrepov C in Č, da se pomoč dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013). (2) Pred sklenitvijo pogodbe bo občina, po predlogu komisije, upravičencu izdala odločbo o višini odobrenih sredstev in upravičenih stroških za posamezen ukrep in namen. (3) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna. (4) Pomoč se šteje za dodeljeno (datum dodelitve pomoči) z dnem sklenitve pogodbe med občino in upravičencem. VI. Evidence 18. člen Evidence o individualni pomoči de minimis se hranijo 10 poslovnih let od datuma dodelitve pomoči. Evidence o shemi pomoči de minimis se hranijo 10 poslovnih let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč v okviru take sheme. VII. Nadzor in sankcije 19. člen (1) Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja komisija, ki jo imenuje župan. (2) V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, neporavnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, in drugih nepravilnosti oziroma zavajajočih izjav mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. VIII. Končni določbi 20. člen (1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/08). (2) Ne glede na določilo iz prejšnjega odstavka se do konca leta 2014 še uporabljajo določila poglavja III. Ukrepi - pomoči, dodeljene po uredbi za skupinske izjeme Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/08). Stran 1990 21. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja za shemo pomoči v obdobju od 2021 do 2022. Številka: 007-49/2021 Datum: 21. 10. 2021 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja OBČINA DESTRNIK 995. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Destrnik Na podlagi 218. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami), ter 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) je Občinski svet Občine Destrnik na je Občinski svet Občine Destrnik, na svoji 15. redni seji, dne 20.10.2021, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA NA OBMOČJU OBČINE DESTRNIK 1. člen V Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik št. 5/14 in 2/15) se v 14. členu odloka doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Kriterije za obročno odplačevanje in zavarovanje dolga iz naslova plačila komunalnega prispevka na območju Občine Destrnik določi občinski svet.« 2. člen Spremeni se 18. člen odloka tako, da se glasi: (1) Za gradnjo in posodobitev gospodarske javne infrastrukture se komunalni prispevek ne plača. (2) Plačila komunalnega prispevka je v skladu s sprejetim sanacijskim programom oproščen zavezanec za objekt, s katerim bo nadomestil obstoječi objekt, uničen zaradi naravne nesreče ali požara. To velja le za objekt z enako neto tlorisno površino in namembnostjo, kot je bil prejšnji. (3) Komunalni prispevek se ne odmeri za gradnjo neprofitnih stanovanj in ne-stanovanjskih stavb in gradnjo posameznih vrst stavb za izobraževanje, znanstvenoraziskovalno delo in zdravstvo v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov, katerih edini investitor je Občina Destrnik. (4) O ostalih oprostitvah in olajšavah plačila komunalnega prispevka odloča, po predlogu župana, občinski svet. 3. člen IV. Prehodne in končne določbe 19. člen (1) Odmera komunalnega prispevka se v nedokončanih Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin postopkih do začetka veljavnosti tega odloka odmerja po veljavnem predpisu, ki je veljal do dneva podane vloge. 20. člen (1) Občinski svet sprejeme akt 2. člena v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka. Do sprejetja akta iz novega drugega odstavka 14. člena odloka se za obročno odplačevanje komunalnega prispevka uporabljajo določbe Pravilnika o kriterijih za obročno odplačilo komunalnega prispevka (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2011). 21. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Stran 1991 2. člen Prvi stavek 7. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »Komisija vloge odpira in obravnava po časovnem zaporedju prispetja, praviloma dvakrat letno.« 3. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od 1.1.2022 dalje. Številka: 900-15/2021-15R-17/17 Datum: 20.10.2021 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan Številka: 900-15/2021-15R-20/20 Datum: 20.10.2021 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 996. Pravilnik o spremembah Pravilnika o subvencioniranju izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Destrnik Na podlagi 21. Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US,11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18), Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/01 in 2/02) ter 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) je Občinski svet Občine Destrnik na 15. redni seji, dne 20.10.2021 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O SUBVENCIONIRANJU IZGRADNJE MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE DESTRNIK 1. člen V Pravilniku o subvencioniranju izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/2017; v nadaljevanju: pravilnik) se tretji odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: »Sredstva se dodelijo upravičencem po vrstnem redu prispelih vlog. Sredstva se dodeljujejo do višine porabe proračunskih sredstev tekočega leta za ta namen. Upravičenec je upravičen do subvencije le enkrat za isti namen, torej se nanaša na eno stanovanjsko ali večstanovanjsko hišo. Višina subvencije za MKČN do velikosti 5 PE znaša 50 %, vendar ne sme presegati vrednosti 2.000 EUR. Višina subvencije za MKČN velikosti nad 5 PE znaša 50 %, pri čemer se najvišja vrednost 2.000 EUR sorazmerno poveča glede na večje število PE. V primeru izgradnje skupne MKČN za več stanovanjskih objektov je nosilec investicije (vlagatelj vloge) tisti na katerem zemljišču bo MKČN zgrajena. Investitorji pa medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo. Pogodbeno razmerje sklenejo tudi pri gradnji skupnih kanalizacijskih priključkov.« 997. Tehnični pravilnik o javnem vodovodu v Občini Destrnik Na podlagi 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) in 6. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 05/04), je Občinski svet Občine Destrnik na 15. redni seji, dne 20.10.2021, sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK O JAVNEM VODOVODU V OBČINI DESTRNIK I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v občini Destrnik (v nadaljnjem besedilu: vodovod). 2. člen Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku, za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov. 3. člen Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda). 4. člen Naprave in objekti vodovoda so:  zajetja,  vodnjaki (vrtine),  črpališča za pitno vodo,  čistilne naprave (objekt priprave pitne vode),  cevi vodovoda,  prečrpališča,  vodohrani (zbiralniki pitne vode),  objekti in naprave za zniževanje ali zviševanje tlaka,  vodovodno omrežje,  omrežje za gašenje požara – hidrantno omrežje,  drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje vodovoda in jih, glede na njihovo funkcijo, štejemo kot njihov sestavni del. 5. člen Lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 6. člen Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in vodovoda, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom. II. Definicije pojmov 7. člen V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen:  zajetje je objekt za zajemanje vode,  vodnjak je objekt za zajemanje vode,  črpališče je objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode,  prečrpališče je enako kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v više ležeči vodohran,  čistilna naprava je objekt za čiščenje in razkuževanje vode ali pripravo pitne vode,  vodohran ali vodni zbiralnik je objekt za hranjenje vode,  raztežilnik ali razbremenilnik je objekt za znižanje tlaka vode v vodovodu,  reducirna postaja je objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil, in služi za znižanje tlaka,  vodovod je objekt za transport vode,  vodovodno omrežje je sistem vodovoda, ki ga delimo na magistralno, primarno in sekundarno omrežje,  magistralno omrežje in naprave:  vodovod in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,  tranzitni vodovod in objekti od zajetja do primarnega omrežja,  primarno omrežje in naprave:  vodovod in objekti med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma vodovod in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,  vodovod in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji,  sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo,  zračnik je element za odzračevanje vodovoda,  blatnik je element za praznjenje in čiščenje vodovoda,  priključek je spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera,  jašek je betonski objekt na vodovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov),  vodomerni jašek je jašek, v katerem je nameščen vodomer,  vodomer je naprava za merjenje porabljene vode,  zasun je zaporni element na vodovodu,  hidrant je element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante),  uporabnik je odjemalec vode iz vodovoda. III. Projektiranje in gradnja vodovoda 8. člen Pri načrtovanju vodovoda se morajo poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, upoštevati še Stran 1992 določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli izvajalec javne službe. a) Dimenzije cevi vodovoda in njihove vrste 9. člen Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov: 1. litoželezne cevi iz nodularne litine (duktil) z notranjim premerom: 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 500, 600 mm, 2. cevi iz polietilena visoke gostote – PEHD (PE-100) z zunanjim premerom 25, 32, 50, 63, 90, 110, 125, 160, 200, 225, 280 in 315 mm, 3. jeklene cevi (nerjavno jeklo) z notranjim premerom 80, 100, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 500, 600 mm, Vse vrste cevi morajo po kakovosti ustrezati veljavnim standardom. Za celotni vodovodni sistem (objekti, cevi, armature, fazonski kosi, itd) se mora zagotavljati opremo z nazivnim tlakom min. 16 bar oz. tlačni razred PN 16. Pogoj je izveden glede na preskušanje tlaka po SIST EN 805:2000. Če se pojavijo na tržišču našim pogojem primerni materiali, je potrebno pred uporabo le teh pridobiti pisno soglasje upravljalca ali Občine Destrnik. 10. člen Cevi duktil ali PEHD uporabljamo v naslednjih primerih:  za izvedbo priključkov, sekundarno omrežje, primarno in magistralno omrežje,  na terenih z nestabilno nosilnostjo tal,  za vgradnjo v zaščitno cev,  spajanje PEHD cevi se izvaja z elektroupornimi spojkami in ne s sočelnim varjenjem cevi. Največji dovoljeni premer PEHD cevi je 160 mm. Za večje premere je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. 11. člen Jeklene cevi (nerjavno jeklo) se uporabljajo za gradnjo vodovoda samo tam, kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih cevi. 12. člen Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno. Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokovi, mora biti jekleni vodovod tudi katodno zaščiten. b) Globine 13. člen Za polaganje vodovodnih cevi mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1,1 m zasipa pri nevoznih površinah in 1,3 m pri voznih površinah. Maksimalna globina vodovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih. 14. člen Dno jarka za polaganje vodovodnih cevi mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ±3 cm. V jarku je pred polaganjem cevi vodovoda treba obvezno pripraviti posteljico iz peska granulacije od 0-4 mm v minimalni debelini 10 cm. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1993 Cevi vodovoda se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije od 0-4mm. nodularne litine. V primeru uporabe PEHD cevi pa zaščitni cevi ustrezno večjega premera. 15. člen Zasip prvega sloja nad cevmi vodovoda v debelini 30 cm se v višini prvih 10 cm nad temenom cevi sme opraviti izključno s peskom granulacije 0-4 mm 10 cm nad temenom, naslednjih 20 cm pa s sipkim materialom. 24. člen Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevi vodovoda s komunalnimi napeljavami morajo biti: 1. če poteka cev vodovoda nad  kanalizacijo – 0,3 m,  toplovodno kineto – 0,4 m,  plinovodom – 0,4 m,  energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave – 0,3 m. 2. če poteka cev vodovoda pod  kanalizacijo (izjemoma) – 0,6 m,  toplovodno kineto – 0,6 m,  plinovodom – 0,6 m,  energetskim in telekomunikacijskim kablom ter kablom javne razsvetljave – 0,3 m. Za minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevi vodovoda oziroma stene kinete in cevi vodovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevi vodovoda. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. 16. člen Kadar se ob vodovodu za lastne potrebe polaga električni kabel, mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot cevi vodovoda. c) Odmiki 17. člen Vodovod mora biti projektiran in položen tako, da je možen dostop za potrebe vzdrževanja. 18. člen Odmik objektov od vodovoda mora znašati najmanj:  čisti objekti in oporni zidovi 3 m,  greznice, drugi nečisti objekti in deponije odpadnim in škodljivim materialom 5 m,  posamezna drevesa (drevored) 2 m,  drogovi (električni in PTT) 1 m. z 19. člen Komunalni vodi morajo biti po horizontali od vodovoda odmaknjeni minimalno:  kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovoda, 3 m,  meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovoda, 1 m,  plinovod 0,5 m,  energetski in telekomunikacijski kabli ter kabli javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod, 1 m oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti ali ustrezno zaščiteni,  toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot vodovod 1,0 m,  vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot vodovoda, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m. Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene strani. 20. člen Če zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem javne službe določiti način izvedbe in vzdrževanja. d) Križanja 21. člen Za vsako križanje vodovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda. v 25. člen Cev vodovoda ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Če to ni možno, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem javne službe. Izvedba mora zagotavljati dodatno zaščito cevi vodovoda tako, da iz cevi kanalizacije fekalne voda ne more pri podtlaku v cevi vodovoda prehajati v pitno vodo. e) Vgradnja merilno regulacijske opreme, armatur, fazonov in spojnih elementov 26. člen V vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilno regulacijska oprema. Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe. 27. člen V vodovodno omrežje se sme vgrajevati samo take fazonske kose in armaturo, ki ustrezajo veljavnim trenutnim standardom. Če je zaradi dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora ustrezati min. tlaku 16 bar (PN16). Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten. Vrednost NP 16 je določena zaradi kriterijev preskusa tlaka po SIST EN 805 : 2000. 28. člen Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov. 22. člen Pri križanju vodovoda z železnico morajo cevi vodovoda potekati v zaščitni cevi ne glede na material, iz katerega je vodovoda. 29. člen Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega vodovoda pred in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem vodovoda, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500–800 m v primarnem vodovoda. 23. člen Pri križanju vodovoda s prometnico mora biti ta del vodovoda zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz 30. člen Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem, ki omogoča demontažo Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1994 pri položenih ceveh vodovoda. Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi. o požarni varnosti v Občini Destrnik, kjer so določeni postopki gašenja na posameznih lokacijah. Lokacija hidranta mora biti označena in vidna iz voznega dela cestišča ter najmanj na višini 2,0 m. 31. člen Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenašajo obtežbo kape brez pogrezanja. 36. člen Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča. f) Jaški 32. člen V omrežje vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo armatur in merilno regulacijske opreme. Minimalna velikost jaškov mora biti:  po višini 170 cm,  po dolžini je vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na vodovodu do fi 150 mm, 150 cm na vodovodu do fi 250 mm in 180 cm na vodovodu do fi 600 mm,  po širini je vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega el. v osi vodovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na vodovodu do fi 150 mm, 150 cm na vodovodu do fi 250 mm in 180 cm na vodovodu do fi 600 mm,  nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa,  dno jaška mora biti z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode,  velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora ustrezati prometni obremenitvi,  jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom,  montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora ustrezati prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča, se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti,  vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestve morata biti iz cevi fi 40 mm, nastopne prečke fi 18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška. 33. člen Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti poglobitev za črpanje vode. 34. člen Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/c. g) Hidranti 35. člen Hidrante vgrajujemo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80–150 m oziroma odvisno od gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju. Minimalni premer vodovoda, na katerega se priključuje hidrante, je fi 100 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov oziroma Pravilnik 37. člen Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa izlivna mesta pri hidrantu in priključni zasun se plombirajo. 38. člen Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm pod niveleto terena. 39. člen Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant. h) Preizkušanje vodovoda 40. člen Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kakovost zgrajenega vodovoda. Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovoda. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije. Postopek tlačnega preskusa mora biti skladen s standardom SIST EN 805:2000 poglavje 11.3 in mora biti določen v vsakem projektu posebej. 41. člen Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preskus se mora opravljati glede na naslednji izračun tlaka preskušanja (STP): V primeru izračunanega ali izmerjenega tlaka hidravličnega udara (THU) je STP STP = TS + THU + 100 kPa (1 bar) Kjer je TS …. Statični tlak sistema. V primeru, da ni poznana velikost povišanja tlaka zaradi hidravličnega udara pa določimo preskusni tlak po enačbi: STP = TS + 500 kPa (5 bar) Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m vodovoda. Pri tlačnem preskusu se mora uporabiti eno od naslednjih metod:  metoda vodnih izgub  metoda zmanjšanja tlaka 42. člen Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi ali je vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede upravljavec vodovoda v soglasju z Zavodom za zdravstveno varstvo in o njem izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin i) Označevanje vodovodnih naprav 43. člen Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST 1007 za hidrante. 44. člen Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablica postavi na za to posebej postavljen drog. 45. člen Trasa vodovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad vodovodom iz polietilenskih cevi (PEHD) mora biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom. IV. Vodovodni priključki a) Postopek za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje 46. člen Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi. K pogodbi mora priložiti:  situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za projektno dokumentacijo,  kopijo gradbenega dovoljenja ali lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega priključka,  projekt vodovodnega priključka, interne napeljave oziroma tehnološki projekt za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda uporabljala v tehnološke namene,  soglasje občine s potrdilom o plačilu povračila ob priključitvi na vodovodno omrežje,  soglasje upravljavca ceste (v primeru preboja ali rezanja ceste),  služnostno pogodbo, sklenjeno z lastniki zemljišč (če trasa vodovoda prečka njihovo zemljo). 47. člen Izvajalec javne službe je dolžan skleniti pogodbo o priključitvi ob izpolnitvi tehničnih pogojev, razen v primeru, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno tehničnih pogojev ali če bi bila s tem motena oskrba ostalih potrošnikov. V primeru, da iz razlogov iz prejšnjega odstavka ni možno skleniti pogodbe o priključitvi, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti pristojni občinski organ, s katerim se naročnik ob sodelovanju izvajalca javne službe dogovori o možnosti, načinu in tehnični rešitvi izvedbe priključitve. 48. člen Na osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe naročniku bodočemu uporabniku vode opravi:  odkaz trase priključka in merilnega mesta in  skladno z dogovorom z naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka. 49. člen Izvajalec javne službe izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na vodovodno omrežje je izvajalec javne Stran 1995 službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil izveden priključek. 50. člen Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem postopku kot novi priključek, pri čemer izvajalec javne službe za vsak primer posebej presodi, če je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma. 51. člen Priključek se ukine na osnovi pisnega naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna naročnik. b) Dimenzije priključkov in izvedba 52. člen Dimenzijo priključka določi izvajalec javne službe:  po številu izlivnih mest v priključenem objektu za gospodinjstvo: Število izlivnih mest Vrsta in minimalna dimenzija priključka 0–20 PEHD DN 32/10 20–30 PEHD DN 40/10  če se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta interne napeljave oziroma tehnološkega projekta, večjo konično porabo kot 2 l/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim izračunom. Strošek hidravličnega izračuna je predmet upravljalca javne službe ali občine kot lastnice vodovodnega omrežja. 53. člen Za gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe iz poglavja projektiranje in gradnja vodovoda. c) Lokacija in izvedba merilnega mesta 54. člen Merilno mesto je praviloma v jašku izven objekta, čim bliže javnemu vodovodu. V objektih, v katerih je predvidena ločena meritev za več uporabnikov, je lahko register vodomerov v objektu. 55. člen Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena s PEHD cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera. V zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška izven objekta. 56. člen Talni jaški izven objekta so tipski PVC termo jaški ali betonski jaški, opisani v 32. členu tega pravilnika. d) Tipi in dimenzije vodomerov 57. člen Vrsto in tip vodomernih naprav, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode, določa izvajalec javne službe, dimenzijo vodomera pa določi projektant ob soglasju izvajalca javne službe. 58. člen Upravljavec ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji vodomera plombira matični privoj s PVC plombo. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Odstranitev, uničenje oz. poškodovanje plombe se sankcionira v skladu z določbami odloka o oskrbi s pitno vodo. e) nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov – vzdrževalnina priključka 59. člen Vzdrževalnina priključka je znesek, ki se mesečno zaračunava za pokrivanje stroškov redne menjave vodomernih naprav v enem menjalnem obdobju. Znesek vzdrževalnine priključka v obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek nazivnega pretoka vodomera in cene vode. Vzdrževalnina priključka = Qn (m³/h) x cena vode (EUR/m³) x obračunsko obdobje (mesec) vodomera in ventila s plovcem v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne zadostne količine vode. Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju. VI. V. Tehnično dobavni pogoji 61. člen Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih:  da je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu,  da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov. 62. člen Začasni priključek na javni vodovod je možen: 1. za gradbišče (gradbiščni priključek), 2. za bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm – ob pogoju:  da z izgradnjo začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo,  da je s srednjeročnim programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt uporabnika,  da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, v kateri bodo natančno opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na kompleksu in rok začasne uporabe priključka. Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda izvajalec javne službe, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik predložiti. 63. člen Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne napeljave in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem izvajalca javne službe. Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko Nadzor nad gradnjo vodovoda 64. člen Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, med gradnjo nadzira strokovna služba izvajalca javne službe. 65. člen Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala. VII. 60. člen Izvajalec javne službe lahko na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov. Stran 1996 Prevzem vodovodov v upravljanje 66. člen Investitor javnega vodovoda, če to ni občina, mora tega predati v last občini. Način in pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo:  projekt z gradbenim dovoljenjem,  projekt izvedenih del (PID) v skladu z Gradbenim Zakonom (GZ) in po določbah pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji katastra izvajalca javne službe (V5304),  zapisnik o tlačnem preizkusu,  atest o izvedenem klornem šoku,  podatke o investicijski vrednosti,  uporabno dovoljenje. Na osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju. 67. člen Lokalni vodovod prevzame izvajalec javne službe v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode (V3713), in urejene varstvene pasove. VIII. Kataster vodovodnih naprav 68. člen Izvajalec javne službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav. Ta se vodi skladno z določbami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in zakona o katastru komunalnih naprav. Podatki iz katastra se izdajo na osnovi pisne vloge, ki mora vsebovati namen rabe podatkov. Za izdajo podatkov iz katastra se plača nadomestilo stroškov priprave in izdaje podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo podatki iz katastra brezplačno v dogovorjeni DXF oblik. Prav tako občina izdaja podatke iz katastra izvajalcu javne službe brezplačno. 69. člen Ne glede na določbe Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora pa Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin izvajalec javne službe za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi katastrski elaborat v obsegu: 1. pisni del, 2. grafični del v državnem koordinatnem sistemu, 3. skanogrami, 4. elaborati. Ad/1 Pisni del vsebuje popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali ploskev). Ad/2 Grafični del vsebuje: a) Podloge:  digitalni katastrski načrt,  digitalni ortofoto načrt,  topografski načrt različnih meril (1 : 1000, 1 : 5000, 1 : 25 000 …),  druge podloge.  b) Segmente katastra komunalnih naprav:  točkovni (hidranti, zasuni, zračniki …),  linijski (vodovoda ...),  ploskovni (jaški, vodovarstvena območja…). Ad/3 Skanogrami so digitalna oblika elaborata: a) skanogrami fotografij (jaškov, vodovodov, križanj, zanimivih detajlov …), b) skanogrami topografij, skic, shem in shematskih prikazov …, c) skanogrami, druga dokumentacija. Ad/4 Elaborati: Elaborat je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del elaborata, zlasti:  pregledna karta območja novega vodovoda M 1 : 500, 1000, 5000, 10000  situacijski načrt, ki vsebuje geodetski posnetek terena in vodovoda z vsemi pripadajočimi elementi z označbami in podatki podolžni profili  topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov na vodovodu,  oznake detajlnih listov, kjer je vodovod ter številke zapisnikov s podatki meritev,  montažni načrti vodovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna mesta, križanja),  dimenzije, materiali, leto izgradnje,  situacijski načrt, topografije in podolžni profili morajo biti v digitalni obliki (dwg, dxf format)  hidravlični izračun  drugi podatki. Stran 1997 74. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-15/2021-15R-14/14 Datum: 20.10.2021 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 998. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičninah katastrska občina 370 Janežovski Vrh parcele 345/3 in 345/2 Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 in 175/20) in 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni glasilo slovenskih občin, št. 65/20) je Občinski svet Občine Destrnik na 15. redni seji, dne 20.10.2021, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA NA NEPREMIČNINAH KATASTRSKA OBČINA 370 JANEŽOVSKI VRH PARCELE 345/3 IN 345/2 1. člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra na nepremičninah katastrska občina 370 Janežovski Vrh, parcele 345/3 in 345/2, pri katerih je v zemljiški knjigi vknjiženo javno dobro. 2. člen Nepremičnine katastrska občina 370 Janežovski Vrh parcela 345/3 in 345/2 postanejo last Občine Destrnik. 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-15/2021-15R-18/18 Datum: 20.10.2021 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 70. člen Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih, ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster. Prijava o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu. 999. 71. člen Po prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrski elaborat. Na podlagi 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZureP-2) ter 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) je Občinski svet Občine Destrnik na 15. redni seji, dne 20.10.2021, sprejel 72. člen O spremembah na komunalnih vodih se vodi posebna evidenca. SKLEP O POTRDITVI LOKACIJSKE PREVERITVE ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI NA ZEMLJIŠKI PARCELI 275/7 K. O. VINTAROVCI IX. Prehodne in končne določbe 73. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenem za njegov sprejem. Sklep o potrditvi lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na zemljiški parceli 275/7 k. o. Vintarovci 1. člen S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin poselitvi z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 2382 in se nanaša na zemljišče, ki obsega območje na zemljiški parceli 275/7 k. o. Vintarovci in se po določilih Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2011, 43/2016, 28/2018, 45/2018 – obvezna razlaga, 59/2018 – obvezna razlaga, Uradni vestnik občine Destrnik, št 9/2015 – obvezna razlaga) (v nadaljnjem besedilu: OPN) nahaja v delu enote urejanja prostora oznake ZN1 z namensko rabo delno območje kmetijskih zemljišč (druga kmetijska zemljišča – K2) in delno območje stavbnih zemljišč (površina razpršene poselitve - A). 2. člen (1) Obseg in oblika stavbnega zemljišča se prilagodi tako kot izhaja iz Elaborata lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na zemljiški parceli 275/7 k. o. Vintarovci, ki ga je izdelal Projektiranje, inženirig, svetovanje, cenitve, Stanislav Kolar s. p., Dvorakova ulica 10, 2000 Maribor, pod številko projekta LPR-001-2020, z datumom december 2020 – dopolnitev junij 2021, pooblaščena prostorska načrtovalka: Andreja Jurc Pahor – ZAPS 1121. (2) Grafični prikaz preoblikovanja stavbnega zemljišča z lokacijsko preveritvijo je določen v elaboratu lokacijske preveritve, ki je priloga sklepa. 3. člen (1) Na zemljišču iz prvega in drugega člena tega sklepa se v skladu s 127. in 128. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju: ZUreP-2) omogoči preoblikovanje obstoječega stavbnega zemljišča razpršene poselitve A na območju parcele št. 275/7 k. o. Vintarovci in povečanje v velikosti 128 m2, za Stran 1998 potrebe obstoječe kmetije, kot izhaja iz elaborata lokacijske preveritve. (2) Predvidene ureditve na stavbnem zemljišču, ki s tem sklepom spreminja velikost in obliko, se omogoči po določilih OPN, ki se nanašajo na površine razpršene poselitve. 4. člen (1) V skladu z osmim odstavkom 131. člena ZUreP-2 se sprejeti sklep objavi v uradnem glasilu in evidentira v prostorskem informacijskem sistemu, ko bo vzpostavljen. (2) Občina Destrnik podatke o lokacijski preveritvi posreduje Upravni enoti Ptuj in Ministrstvu za okolje in prostor. (3) Občina Destrnik vnese podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnega zemljišča v evidenco stavbnih zemljišč, ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN pa jo ustrezno prikaže v grafičnem prikazu namenske rabe prostora. (4) V skladu s četrtim odstavkom 133. člena ZUreP-2 Občina Destrnik vodi evidenco lokacijskih preveritev. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-15/2021-15R-13/13 Datum: 20.10.2021 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan Priloga:  Elaborat lokacijske preveritve za parcelo 275/7 k.o. 364-Vintarovci Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA HOČE-SLIVNICA 1000. Odlok o IV. rebalansu proračuna Občine Hoče–Slivnica za leto 2021 Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah ((Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 11/18 – ZSPDSLS-1, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE)), 16. člena Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018, 27/2020) in Odloka o proračunu Občine Hoče – Slivnica za leto 2021 je občinski svet Občine Hoče–Slivnica na 18. redni seji, dne 14. 10. 2021 sprejel ODLOK O IV. REBALANS PRORAČUNA OBČINE HOČE– SLIVNICA ZA LETO 2021 1. člen Odloku o proračunu Občine Hoče-Slivnica za leto 2021 se v 11. členu spremeni tako, da se glasi: »Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2021 zadolži do višine 1.500.000 eurov. Občina ne bo dajala poroštev javnim zavodom in neprofitnim organizacijam.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-11/2019 Datum: 14. 10. 2021 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1001. Pravilnik o dodeljevanju denarnih pomoči v Občini Hoče-Slivnica Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo 2, 23/2007 popr., 41/2007 - popr.,114/2006 - ZUTPG, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19 in 189/20 – ZFRO), Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18), in 16. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018 in 27/2020) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 18. redni seji, dne 14.10.2021, sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU DENARNIH POMOČI V OBČINI HOČE-SLIVNICA I. Splošne določbe Stran 1999 1. člen (1) Pravilnik določa upravičence do dodelitve denarne pomoči, namen dodelitve, merila in višino denarne pomoči ter postopek uveljavljanja in dodelitve denarne pomoči iz občinskih proračunskih sredstev. Kot denarna pomoč po tem pravilniku se šteje tudi pomoč pri kritju pogrebnih stroškov. (2) Denarna pomoč po tem pravilniku je denarna pomoč, ki se dodeli upravičencu praviloma enkrat letno v posameznem koledarskem letu, kot pomoč pri razrešitvi trenutne materialne stiske prosilca. (3) Pomoč pri kritju pogrebnih stroškov po tem pravilniku je pomoč pri kritju pogrebnih stroškov, ki zajemajo najnujnejše stroške pokopa, ki še zagotavljajo primeren, pietetni odnos do pokojnika ter morebitni prevoz pokojnika. (4) Letni obseg razpoložljivih sredstev za dodelitev denarnih pomoči je določen v odloku o proračunu za tekoče leto. Denarna pomoč se dodeljuje do porabe predvidenih proračunskih sredstev za tekoče leto, po zaporedju vloženih popolnih vlog. (5) V Pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola. II. Upravičenci pomoči in namen dodelitve denarne 2. člen (1) Do denarne pomoči so upravičeni posamezniki ali družine, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:  imajo na območju Občine Hoče-Slivnica prijavljeno stalno prebivališče in sicer najmanj šest mesecev pred oddajo vloge ter tam tudi stalno prebivajo;  zaradi trenutne materialne ogroženosti, ki ni nastala po lastni krivdi, nimajo zadostnih sredstev za preživljanje;  so izčrpali že vse zakonske in druge možnosti za rešitev socialne stiske oziroma pridobitev sredstev za preživljanje z delom, pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in drugih virov, denarnih nadomestil, denarnih pomoči in dajatev po predpisih s področja socialnega ali zdravstvenega varstva, zato nujno potrebujejo pomoč občine;  da njihov neto dohodek na družinskega člana ne presega višine, ki jo za odobritev denarne socialne pomoči določi država, to je osnovni znesek minimalnega dohodka;  višina pokojnine pod ali 500 € in upokojenec živi sam,  izpolnjujejo pogoje, ki jih predvideva ta pravilnik. (2) Brezposelne osebe morajo predložiti potrdilo o prijavi na Zavodu RS za zaposlovanje ali priložiti dokument, ki dokazuje trajno nezmožnost za delo. (3) Trenutna materialna ogroženost je posledica utemeljenih okoliščin, ki ogrožajo ali bi lahko ogrožale preživetje posameznika in oseb, s katerimi živi:  dolgotrajna bolezen v družini,  invalidnost,  omejitve pri iskanju zaposlitve ali nesposobnost za pridobitno delo,  brezposelnost,  elementarna nesreča,  smrt v družini,  več otrok v družini, ki so jih starši dolžni preživljati, in je vsaj en starš brez zaposlitve, je pa aktiven iskalec zaposlitve,  druge posebne okoliščine. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (4) Denarno pomoč v Občini Hoče-Slivnica je mogoče uveljaviti tudi pod posebnimi pogoji in sicer v nekaterih drugih primerih in izrednih okoliščinah, zaradi katerih je, čeprav jim denarna pomoč po tem pravilniku, zaradi preseganja določenega dohodkovnega cenzusa ne pripada, ogrožena socialna varnost vlagatelja ali njegovih družinskih članov. Vlagatelj mora poleg zahtevanih dokazil iz tega pravilnika predložiti tudi opis dejanskih socialnih razmer, zaradi katerih so se znašli v trenutni finančni stiski, to izkaže z dokumentacijo, ki potrjuje izredne razmere. V takšnem primeru se izda odločba o izredni denarni pomoči. Višina prejete izredne denarne pomoči lahko znaša največ dvokratnik osnovnega minimalnega dohodka po merilih Zakon o socialno varstvenih prejemkih. 3. člen (1) Denarna pomoč socialno ogroženim posameznikom in družinam je namenjena za:  nakup šolskih potrebščin ali za kritje drugih stroškov za izobraževanje otrok;  pomoč pri doplačilu zdravil, ortopedskih pripomočkov, nujnih zdravstvenih storitev, stroški zanje pa niso zagotovljeni z obveznim in prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem;  kritje drugih stroškov in izdatkov za premostitev trenutne materialne ogroženosti – plačilo položnic za nujne življenjske stroške;  kritje drugih stroškov in izdatkov za premostitev trenutne materialne ogroženosti - nakup hrane;  ureditev minimalnih standardov bivanja (nakup opreme, pohištva ipd.);  pomoč pri elementarnih nesrečah in požarih;  pomoč pri kritju pogrebnih stroškov v skladu z določili Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. (2) Do plačila najemnine za stanovanje ni upravičena oseba, ki je upravičena do subvencionirane najemnine. (3) V primeru, da vlagatelj zaproša za denarno pomoč za namene opredeljene pod prvo, drugo, tretjo, peto in šesto alinejo 1. točke tega člena mora vlogi predložiti predračune oz. okvirne vrednosti glede na količinske potrebe ali količino izdelkov. III. Merila in višina denarne pomoči 4. člen (1) Višina denarne pomoči, v kolikor vlagatelj zaproša za namen opredeljen v prvi, drugi, tretji in peti alineji 3. člena Pravilnika znaša: Število članov 1 2 3 4 ali več Višina denarne pomoči 100 € 150 € 200 ali 250 € * 250 ali 300 € * * v primeru enostarševske družine ste določi višji znesek (2) Višina denarne pomoči v kolikor vlagatelj zaproša za namen nakupa hrane znaša 70 €. (3) Višina denarne pomoči v kolikor vlagatelj zaproša za namen naveden v šesti alineji 3. člena Pravilnika znaša največ štirikratnik osnovnega minimalnega dohodka po merilih Zakon o socialno varstvenih prejemkih. Natančno višino denarne pomoči določi 3 članska komisija, ki jo je s sklepom imenoval župan. (4) Višina denarne pomoči v kolikor vlagatelj zaproša za namen naveden v sedmi alineji 3. člena Pravilnika je opredeljena v 6. členu Pravilnika. Stran 2000 (5) Višine denarni pomoči opredeljene v prvi, drugi, tretji in četrti točki tega člena se ne seštevajo. Vlagatelj na vlogi lahko zaprosi le za en namen, ki je naveden v 3. členu Pravilnika. (6) Kot dohodek štejejo vsi dohodki in prejemki v skladu z ZSVarPre, ki so jih upravičenec in njegovi družinski člani pridobili v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge. Kar ob vložitvi vloge dokazujejo z ustreznimi listinami. (7) Dediščine in darila ter drugi enkratni prejemki (odškodnine, odpravnine, nagrade ipd.) se v letu, ko so izplačani, štejejo v dohodek tako, da se za vsak prejemek upošteva sorazmerni delež. 5. člen (1) Denarna pomoč se upravičencu ne dodeli, če:  se ugotovi, da je dejansko socialno stanje prosilca in družinskih članov drugačno kot izhaja iz podatkov in dokazil v vlogi prosilca;  je vlagatelj ali družinski član vlagatelja, s katerim prebiva v skupnem gospodinjstvu, v tekočem letu že prejel denarno pomoč iz občinskih virov;  se ugotovi, da vlagatelj živi na naslovu, kjer ni urejena etažna lastnina in je katera koli odrasla oseba iz tega naslova že prejela denarno pomoč iz občinskih virov;  se ugotovijo kakršni koli utemeljeni razlogi za neupravičenost do denarne pomoči. (2) V kolikor se ugotovi, da je vlagatelj v vlogi navajal neresnične in zavajajoče podatke, izgubi pravico zahtevati denarno pomoč, po tem pravilniku, v naslednjem proračunskem letu. IV. Pomoč pri kritju pogrebnih stroškov 6. člen Občina Hoče-Slivnica sofinancira povrnitev pogrebnih stroškov v primerih, kadar svojci oz. dediči niso sposobni poravnati stroške pokopa. Občina zagotovi sredstva za izvedbo pokopa opredeljenega v 2. točki 12. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti - ZPPDej (Uradni list RS, št. 62/16). Višina dodeljenih sredstev pa znaša v višini kot, če bi bila občina plačnik pokopa in bi ga izvedla v skladu z Odlokom o pokopališkem redu v Občini Hoče-Slivnica in vlagatelj za pokop ni prejel drugih sredstev. 7. člen Iz proračuna Občine Hoče-Slivnica se denarna sredstva zagotovijo tisti osebi, ki je pokop plačala ali pa se denarna sredstva nakažejo direktno izvajalcu pogreba. 8. člen (1) Iz sredstev proračuna Občine Hoče-Slivnica se odobri plačilo pogrebnih stroškov za pokojnika:  ki je imel stalno prebivališče na območju Občine Hoče-Slivnica in je bil prejemnik denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu, ni imel lastnih prihodkov, ne premoženja in zavezancev, ki bi bili dolžni kriti pogrebne stroške;  ki je imel stalno prebivališče na območju Občine Hoče-Slivnica in je bil prejemnik denarne socialne pomoči po ZSVarPre, ni imel lastnih prihodkov, zavezanci oziroma dediči pa niso sposobni poravnati stroškov pokopa, kadar so tudi sami prejemniki denarne socialne pomoči ali upravičeni do varstvenega dodatka po ZSVarPre ali nimajo lastnih prihodkov. Za dediče se štejejo vse osebe v vseh dednih redih po zakonu, ki ureja dedovanje. (2) Kadar ni mogoče ugotoviti občine stalnega prebivališča pokojnika, poravna stroške pokopa občina, v Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2001 kateri je oseba umrla, oziroma občina, v kateri je bila oseba najdena. Pravilnik o dodeljevanju enkratnih socialnih pomoči v Občini Hoče-Slivnica (MUV, št. 14/2015). 9. člen V primeru, da je bil pokojnik lastnik nepremičnega in premičnega premoženja, je občina upravičena do priglasitve terjatve iz naslova plačila oziroma doplačila pogrebnih stroškov v zapuščinskem postopku. 15. člen Ta pravilnik velja naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. V. Postopek uveljavljanja in dodelitev denarne pomoči in pomoči pri kritju pogrebnih stroškov 10. člen (1) Pravico do denarne pomoči in pomoči pri kritju pogrebnih stroškov po tem pravilniku uveljavlja vlagatelj na Občini Hoče-Slivnica s pisno vlogo na predpisanem obrazcu »Vloga za enkratno denarno pomoč«. (2) Obrazec dvigne vlagatelj v vložišču Občine HočeSlivnica, ali ga pridobi na spletni strani Občine HočeSlivnica (www.hoce-slivnica.si). (3) Vlogi iz prejšnjega odstavka mora vlagatelj priložiti vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih upravni organ potrebuje pri vodenju postopka in so navedena kot priloge k vlogi. (4) Občinska uprava na podlagi prejete vloge zaprosi pristojni Center za socialno delo, da pripravi mnenje o dodelitvi denarne pomoči za posameznega vlagatelja, mnenje je občinski upravi v pomoč, pri izdaji odločbe o dodelitvi ali zavrnitvi denarne pomoči. (5) Občinska uprava na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku na prvi stopnji izda odločbo, zoper izdano odločbo na prvi stopnji je dovoljena pritožba, o kateri na drugi stopnji odloča župan. Pritožba se lahko vloži v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. 11. člen (1) Denarna pomoč se nakaže vlagatelju na njegov osebni račun v 3 delovnih dneh po pravnomočnosti odločbe. V kolikor vlagatelj nima odprtega osebnega računa se lahko sredstva nakažejo preko poštne nakaznice. V kolikor se denarna sredstva nakažejo na osebni račun vlagatelja ali preko poštne nakaznice, je ta dolžan v roku 45 dni po nakazilu sredstev dostaviti dokazila o namenski porabi dodeljenih sredstev razen za namen nakupa hrane. V kolikor vlagatelj ne izkaže namenske porabe sredstev najkasneje do oddaje vloge v naslednjem koledarskem letu do denarne pomoči ni upravičen za naslednji dve koledarski leti. (2) V kolikor so denarna sredstva namenjena za plačilo položnic, se lahko znesek denarne pomoči izplača v funkcionalni obliki (plačilo zapadlih ali bodočih obveznosti po računu, naročilnici, ipd.) neposredno izvajalcu storitve, dobavitelju, šoli, organizatorju ipd. VI. Številka: 03201-15/2021-008 Datum: 14.10.2021 Prehodne in končne določbe 12. člen Pri odločanju o dodelitvi denarne pomoči se poleg določb tega pravilnika smiselno uporabljajo tudi določbe Zakona o socialnem varstvu in Zakona o socialno varstvenih prejemkih. 13. člen Postopki, ki so bili pričeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu z dosedanjo ureditvijo. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta Pravilnik, preneha veljati Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1002. Pravilnik o subvencioniranju otroške prehrane v Občini Hoče-Slivnica Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo 2, 23/2007 popr., 41/2007 - popr.,114/2006 - ZUTPG, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19 in 189/20 – ZFRO) in 16. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018 in 27/2020) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 18. redni seji, dne 14.10.2021, sprejel PRAVILNIK O SUBVENCIONIRANJU OTROŠKE PREHRANE V OBČINI HOČE-SLIVNICA I. Splošne določbe 1. člen (1) Pravilnik določa upravičence do prejetja subvencionirane otroške prehrane v Občini HočeSlivnica, namen dodelitve, merila in višino subvencije ter postopek uveljavljanja in dodelitve subvencije iz občinskih proračunskih sredstev. (2) Otroška prehrana zajema samo mlečne preparate, ki jih predpiše pediater v pediatričnih ambulantah ali pediater neonatolog na beli recept. (3) Letni obseg razpoložljivih sredstev za subvencioniranje otroške prehrane je določen v odloku o proračunu za tekoče leto. Subvencija se dodeljuje do porabe predvidenih proračunskih sredstev za tekoče leto, po zaporedju vloženih popolnih vlog. (4) V Pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola. II. Upravičenci in namen subvencionirane otroške prehrane dodelitve 2. člen (1) Do subvencionirane otroške prehrane so upravičeni vsi otroci do dopolnjenega 6. meseca starosti in sicer največ 4 izdaje po 3600 g. Mesečno količina ne sme presegati 3.600 g. (2) Pravico lahko uveljavlja eden od staršev otroka, če je otrok državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Občini Hoče Slivnica. Prav tako lahko pravico uveljavlja zakoniti zastopnik otroka na podlagi odločbe pristojnega organa. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (3) Namen subvencioniranja otroške prehrane je pomoč pri zagotavljanju otroške prehrane na podlagi zdravstvene indikacije, ki se predpisuje na beli recept. vrniti neupravičeno pridobljen znesek za nakup otroške prehrane. V. III. Merila in višina subvencioniranja otroške prehrane 3. člen (1) Subvencionira se otroška prehrana na osnovi zdravstvene indikacije predpisana na belem receptnem blanketu. Recept mora biti opremljen z osebnimi podatki (ime in priimek otroka, rojstni podatki in stalni naslov prebivališča) ter z žigom in podpisom izdajatelja recepta (žig zavoda oz. ambulante in imenski žig zdravnika). Recepti se obravnavajo po veljavnih predpisih glede varovanja osebnih podatkov. (2) Financira se otroška prehrana za normalno prehrano otrok do izpolnjenega 6. meseca starosti in sicer mesečno največ do 3.600 g. To velja tako za standardno otroško prehrano kot tudi za otroško prehrano predpisano na osnovi zdravstvene indikacije in se predpisuje po pravilih ZZZS, kadar gre za doplačilo s strani uporabnika. (3) Pravica do subvencije se prizna z dnem ugotovitve zdravstvene indikacije in z izstavitvijo prvega recepta. Uveljavljanje pravice za pretekle mesece ni mogoče. (4) Subvencija za otroško prehrano se prizna za tisti mesec za katerega je bil izdan recept. IV. Postopek uveljavljanja in subvencionirane otroške prehrane dodelitev 4. člen (1) Presojo zdravstvene indikacije izvajajo zdravniki v pediatričnih ambulantah in posvetovalnicah. Izdaja recepta za enega otroka v posameznem mesecu je možna samo v eni ambulanti. (2) Pravico do subvencionirane otroške prehrane po tem pravilniku uveljavlja vlagatelj na Občini Hoče-Slivnica s pisno vlogo na predpisanem obrazcu »Vloga za subvencionirano otroško prehrano«. (2) Obrazec dvigne vlagatelj v vložišču Občine HočeSlivnica, ali ga pridobi na spletni strani Občine HočeSlivnica (www.hoce-slivnica.si). (3) Vlogo iz prejšnjega odstavka mora vlagatelj v potrditev predložiti izbranemu pediatru oz. pediatru, ki je ugotovil zdravstveno indikacijo in ki bo izdal recept. (4) Občinska uprava na podlagi prejete vloge izda potrdilo, ki mora vsebovati podatke:  ime in priimek vlagatelja  sorodstveno razmerje vlagatelja in upravičenca  ime in priimek upravičenca  rojstne podatke upravičenca  stalno prebivališče upravičenca (5) Občinska uprava izda potrdilo, zoper izdano potrdilo je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan. Pritožba se lahko vloži v roku 15 dni od dneva vročitve potrdila. (6) Za izdajo otroške prehrane po tem Pravilniku so pooblaščene lekarne. Vlagatelj s prejetim potrdilom in belim receptom s strani pediatra prevzame otroško prehrano v lekarni. Lekarna lahko otroško prehrano izda v enkratnem dvigu v višini do 3.600 g na mesec ali v večih dvigih vendar mesečno količina ne sme presegati 3.600 g. (7) Lekarna enkrat mesečno izstavi e-račun Občini HočeSlivnica. Računu je obvezna priloga recept na osnovi katerega je bila izdana otroška prehrana. (8) Občinska uprava na podlagi izdanih potrdil vodi evidenco ter preverja ustreznost izdaje otroške prehrane s strani lekarn. (9) Vlagatelj, ki je pridobil pravico do subvencionirane prehrane na podlagi neresničnih podatkov, je dolžan Stran 2002 Prehodne in končne določbe 5. člen Postopki, ki so bili pričeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu z dosedanjo ureditvijo. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o subvencioniranju otroške prehrane v Občini Hoče-Slivnica (MUV, št. 3/2015). 7. člen Ta pravilnik velja naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-15/2021-009 Datum: 14.10.2021 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1003. Pravilnik o zahtevah za grobove in označbe grobov v Občini Hoče-Slivnica Na podlagi Odloka o pokopališkem redu v Občini HočeSlivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021), 21. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 4. člena Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), in 16. člena Statuta Občine HočeSlivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. . 61/18 in 27/2020) je Občinski svet Občine Hoče–Slivnica, na svoji 18. redni seji, dne 14.10.2021, sprejel PRAVILNIK O ZAHTEVAH ZA GROBOVE IN OZNAČBE GROBOV V OBČINI HOČE-SLIVNICA 1. člen S Pravilnikom o zahtevah za grobove in označbe grobov v Občini Hoče-Slivnica (v nadaljevanju: pravilnik) Občina Hoče–Slivnica (v nadaljevanju: občina) določa: 1. okvirne tehnične normative za grobove, 2. dimenzije spomenikov, 3. velikosti spominskih tablic z napisi 4. uporaba novih žarnih niš ter novega dela pokopališča 2. člen Na območju občine sta naslednji pokopališči:  pokopališče v Spodnjih Hočah in  pokopališče v Slivnici. 3. člen Na pokopališčih iz 2. člena tega pravilnika so lahko naslednje zvrsti grobov:  enojni, družinski in trojni grobovi ter grobnice (klasični grobovi);  žarni grobovi;  žarne niše v žarnih zidovih in stebrih;  grobnice v obstoječih dimenzijah;  prostor za anonimne pokope;  prostor za raztrositev pepela. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena. 4. člen Dimenzije novih grobov na pokopališčih so naslednje: Vrsta groba Enojni Družinski Trojni Žarni širina 1,00 m 2,00 m 3,00 m 1,00 m dolžina 2,20 m 2,20 m 2,20 m 1,00 m Pokop v obstoječe grobnice je dovoljen le z žaro ali v krsti iz trdega lesa s kovinskim vložkom.  5. člen Dimenzije spomenikov na pokopališču v Spodnjih Hočah so naslednje: Vrsta groba Podstavek širina dolžina Enojni 0,20 m 0,95 m Trojni 0,20 m 1,95 m Družinski 0,20 m 1,95 m Žarni 0,20 m 0,95 m  Spominska plošča širina višina 0,80 m 1,20 m 2,40 m 1,20 m 1,60 m 1,20 m 0,80 m 1,20 m Dimenzije spomenikov na pokopališču v Slivnici so naslednje: Vrsta groba Enojni Trojni Družinski Žarni Okvir groba širina dolžina 1,00 m 2,20 m 3,00 m 2,20 m 2,00 m 2,20 m 1,00 m 1,00 m Spominska plošča širina višina 0,80 m 1,20 m 2,40 m 1,20 m 1,60 m 1,20 m 0,80 m 1,20 m Na nagrobnih spomenikih so lahko označena imena, priimki in drugi osebni podatki pokopanih oseb in drugi znaki, napisi, slike in simboli, ki pa morajo upoštevati pieteto do umrlih. 6. člen Velikost napisne plošče žarnega zidu v Spodnjih Hočah je 70x90 cm. Napisna plošča mora imeti naslednjo obliko: PRAZEN PROSTOR 9 cm PRIIMEK (višina črk največ 8 cm) IME, LETNICA ROJSTVA IN SMRTI (višina črk največ 6 cm) IME, LETNICA ROJSTVA IN SMRTI (višina črk največ 6 cm) IME, LETNICA ROJSTVA IN SMRTI (višina črk največ 6 cm) PRIIMEK (višina črk največ 8 cm) IME, LETNICA ROJSTVA IN SMRTI (višina črk največ 6 cm) IME, LETNICA ROJSTVA IN SMRTI (višina črk največ 6 cm) IME, LETNICA ROJSTVA IN SMRTI (višina črk največ 6 cm) PRAZEN PROSTOR 9 cm Barva črk je zlata, črke so vklesane ali lepljene, pisava je tehnična. 7. člen Velikost spominske plošče žarnega stebra v Spodnjih Hočah in Slivnici je 48x40 cm. Napisna plošča mora imeti naslednjo obliko: Stran 2003 PRAZEN PROSTOR 6 cm PRIIMEK (višina črk največ 6 cm) PRAZEN PROSTOR 6 cm IME (višina črk največ 4 cm) PRAZEN PROSTOR 2 cm LETNICA ROJSTVA IN SMRTI (višina črk največ 4 cm) PRAZEN PROSTOR 4 cm IME (višina črk največ 4 cm) PRAZEN PROSTOR 2 cm LETNICA ROJSTVA IN SMRTI (višina črk največ 4 cm) PRAZEN PROSTOR 6 cm Pisava je DK Semarang, barva črk je srebrna. 8. člen Velikost spominske ploščice memorialnega zidu v Spodnjih Hočah je 59,3x12x4 cm. Napisna ploščica mora imeti naslednjo obliko: PRAZEN PROSTOR 4 cm PRIIMEK IN IME (višina črk največ 4 cm) PRAZEN PROSTOR 4 cm Pisava je DK Semarang, barva črk je srebrna. 9. člen Ob prevzemu nove žarne niše v najem ali novega groba se poravna zakup oz. plača prispevek za temelj na novem delu pokopališča. Zakup žarne niše se plača v enkratnem znesku in pokriva stroške postavitve žarnega zidu oz. stebra, nagrobne plošče in poličke. Prispevek za temelj na novem delu pokopališča se plača v enkratnem znesku in pokriva stroške izdelave temelja. Višina zakupa oz. prispevka za temelj je določena s sklepom ali cenikom, ki ga potrdi občinski svet. 10. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-15/2021 Datum: 14.10.2021 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1004. Sklep o določitvi cen programov v javnih vrtcih v Občini Hoče – Slivnica Na podlagi 28. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21), 24. in 31. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19 in 189/20 – ZFRO), Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15, 63/16 – ZDoh-2R, 77/17 – ZMVN-1, 33/19 – ZMVN-1A, 72/19 in 174/20 – ZIPRS2122), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) in 16. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018 in 27/2020), je Občinski svet Občine HočeSlivnica na 18. redni seji, dne 14.10.2021, sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V JAVNIH VRTCIH V OBČINI HOČE – SLIVNICA 1. V javnih vrtcih na območju občine Hoče – Slivnica se določijo naslednje mesečne cene programov predšolske vzgoje in veljajo od 1. septembra 2021: Vrsta programa DNEVNI PROGRAMI - prvo starostno obdobje - drugo starostno obdobje Ekonomska cena programa v €: 541,30 € 406,73 € 2. Plačila staršev se določijo na osnovi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. 3. Staršem s stalnim prebivališčem v občini Hoče – Slivnica, se za otroke, vključene v vrtce v občini Hoče – Slivnica, določeno plačilo na osnovi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih dodatno zniža in sicer:  za 20% staršem, ki so v skladu s pravilnikom uvrščeni od 1. do 5. dohodkovnega razreda, njihovi otroci pa so vključeni v programe prvega starostnega obdobja,  za 15% staršem, ki so v skladu s pravilnikom uvrščeni od 6. do 9. dohodkovnega razreda, njihovi otroci pa so vključeni v programe prvega starostnega obdobja,  za 10% staršem, ki so v skladu s pravilnikom uvrščeni od 1. do 5. dohodkovnega razreda, njihovi otroci pa so vključeni v programe drugega starostnega obdobja,  za 3% staršem, ki so v skladu s pravilnikom uvrščeni od 6. do 9. dohodkovnega razreda, njihovi otroci pa so vključeni v programe drugega starostnega obdobja.« 4. Starši lahko krajšo odsotnost otroka uveljavijo skladno s pravili vrtca. Za najavljene dneve odsotnosti otroka iz vrtca se prispevek staršev zniža za strošek neporabljenih živil na otroka na dan, ki znaša 2,1 €. Znižano plačilo za strošek živil se upošteva, kadar odjavo starši otroka opravijo do 9. ure, odjava se upošteva z naslednjim dnem. 5. Starši, ki želijo za svojega otroka ob enomesečni ali dvomesečni odsotnosti v času poletnih počitnic (julij, avgust) rezervirati mesto v izbrani enoti oziroma oddelku, plačajo za mesec, ko je otrok odsoten 30% njim določenega zneska plačila. Starši lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat letno, za neprekinjeno odsotnost otroka, in sicer za najmanj en in največ dva meseca. Starši so jo dolžni pisno napovedati najpozneje dva tedna pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot enega otroka, lahko uveljavljajo rezervacijo le za otroka, za katerega se ne sofinancira plačilo staršev za otroka iz državnega proračuna. Če otroka starši začasno izpišejo iz vrtca, pri ponovnem vpisu ni mogoče jamčiti prostega mesta v vrtcu oz. je otrok razvrščen v odvisnosti od razpoložljivih kapacitet, Stran 2004 pri čemer imajo prednost pri vpisu otroci, ki jih starši vpisujejo prvič. To določilo velja samo za starše, ki imajo skupaj z otrokom stalno prebivališče v Občini Hoče-Slivnica in je otrok vključen v vrtec v občini. Za druge starše velja v soglasju z občino, ki je po predpisih dolžna kriti del cene programa. Za starše otrok, ki imajo stalno prebivališče z otrokom v Občini Hoče-Slivnica, vendar otrok obiskuje vrtce izven občine se poletna rezervacija upošteva enako. 6. Za čas nepretrgane bolezenske odsotnosti otroka, daljše od enega meseca lahko vrtec s soglasjem občine kot pristojnega organa na osnovi vloge staršev in predložitvi zdravniškega potrdila, staršem plačilo zniža tako, da znaša za prvi mesec odsotnosti 30% njim določenega zneska plačila, za ostale mesece pa se starše plačila vrtce oprosti. O zmanjšanem plačilu v prvem mesecu odsotnosti otroka zaradi bolezni in oprostitvi v naslednjih dveh mesecih odloči pristojni organ. V primeru, da traja bolezen otroka dlje kot tri mesece, organ ponovno odloči o pravici za največ tri mesece na osnovi vloge staršev za podaljšanje oprostitve plačila vrtca, ki ji je priloženo novo zdravniško potrdilo. Ta oprostitev velja za otroke s stalnim prebivališčem v Občini Hoče–Slivnica, ne glede na to ali obiskujejo vrtec v naši ali drugi občini. Starši otrok so do znižanja plačila zaradi poletne rezervacije in bolezenske odsotnosti upravičeni le v primeru, da imajo v vrtcu poravnane vse obveznosti. 7. Za zamudno uro, ko starši ob zaključku obratovalnega časa vrtca ne pridejo po svojega otroka, lahko vrtec staršem zaračuna 4 EUR za vsako začetno uro. Vrtec to uporabi le v primeru večkratnega, ponavljajočega, neodgovornega odnosa staršev in neupoštevanja obratovalnega časa vrtca. 8. V primeru vpisa ali izpisa otroka sredi meseca se plačilo staršev proporcionalno zniža glede na število dni prisotnosti otroka v vrtcu v mesecu vpisa oz. izpisa. To določilo se upošteva tudi pri obračunu (cene) plačila za druge občine, ki po domicil plačujejo razliko med ekonomsko ceno programov v naši občini in plačili staršev. 9. Račune za plačilo razlike med ceno programov vrtcev in plačilom staršev, ki imajo stalno prebivališče v drugih občinah, izstavlja tem občinam na podlagi obračunov vrtca občinska uprava Občine Hoče–Slivnica. 10. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.09.2021 dalje. Številka: 03201-15/2021-007 Datum: 14.10.2021 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1005. Sklep o določitvi višine grobnine za grobove na pokopališčih, ki so v upravljanju režijskega obrata Občine Hoče–Slivnica Na podlagi 5. točke. 26. člena Odloka o pokopališkem redu v Občini Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin občin št. 9/2021), Pravilnika o zahtevah za grobove in označbe grobov v Občini Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/2021) in na osnovi 16. člena Statuta Občine Hoče–Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/18 in 27/2020) je občinski svet Občine Hoče– Slivnica na svoji 18. redni seji, dne 14.10.2021, sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE GROBNINE ZA GROBOVE NA POKOPALIŠČIH, KI SO V UPRAVLJANJU REŽIJSKEGA OBRATA OBČINE HOČE–SLIVNICA 1. člen Grobnina za najem groba na pokopališčih, ki so v upravljanju režijskega obrata znaša: Letna grobnina za: Žarni grob Enojni grob Družinski dvojni grob Družinski trojni grob Grobnica Žarna niša - zid Žarna niša - steber Zakup žarne niše - zid Zakup žarne niše - steber Zakup memorialne ploščice Cena v € brez DDV 10,00 19,99 29,99 33,98 33,98 10,00 8,00 1.600,00 943,74 203,92 V ceni ni zaračunan davek na dodano vrednost (22%). Letna grobnina za žarne niše se ne obračuna v prvem letu najema žarne niše, saj se ob prevzemu nove žarne niše v najem poravna zakup. Zakup žarne niše se plača v enkratnem znesku in pokriva stroške postavitve žarnega zidu oz. stebra, nagrobne plošče in poličke. 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, cenik pa se prične uporabljati s 1.1.2022. Z začetkom veljave tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi višine najemnine za najem prostora za grobove na pokopališčih, ki so v upravljanju režijskega obrata Občine Hoče–Slivnica (MUV št. 9/2013). Številka: 03201-15/2021-011 Datum: 14.10.2021 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1006. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: UI-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 18. redni seji dne 14. 10. 2021 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA Stran 2005 1. člen S tem sklepom se na zemljišču št. 1. parcelna številka 754/4 katastrska občina Rogoza ukine status grajenega javnega dobra. Nepremičnina preneha imeti status zemljišča v splošni rabi oziroma javni uporabi in postane oziroma ostaneta v lasti in upravljanju Občine Hoče-Slivnica. 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine HočeSlivnica po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-15/2021-015 Datum: 14. 10. 2021 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1007. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: UI-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 18. redni seji dne 14. 10. 2021 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se na zemljišču št. parcelna številka 1. 1462/4 katastrska občina Spodnje Hoče ukine status grajenega javnega dobra. Nepremičnina preneha imeti status zemljišča v splošni rabi oziroma javni uporabi in postane last Občine HočeSlivnica. 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine HočeSlivnica po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Številka: 03201-15/2021-014 Datum: 14. 10. 2021 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1008. Spremembe in dopolnitve Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Hoče-Slivnica Na podlagi 218., 227. in 228. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21., 24., 25. in 27. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19), 1. in 4. člena Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18) in 16. člena Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/18, 27/20) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 18. redni seji dne 14. 10. 2021 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO NA OBMOČJU OBČINE HOČE-SLIVNICA 1. člen Spremeni se 10. člen odloka, ki se sedaj glasi: 10. člen (odmera komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo) (1) Občina odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve objekta ali zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. (2) Za odmero zaradi graditve objekta se šteje tudi odmera zaradi legalizacije objekta, kot jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov. (3) Občina lahko po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo tudi potem, ko je komunalni prispevek zaradi graditve že odmerila in se objekt naknadno priključuje na novo vrsto obstoječe komunalne opreme, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen, in pri tem ne gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča. (4) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmeri z odmerno odločbo. Če se komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo odmerja zaradi graditve objekta, ki se posredno priključuje na obstoječo komunalno opremo preko nove komunalne opreme iz programa opremljanja ali pogodbe o opremljanju, se izda ena odmerna odločba, s katero se odmeri komunalni prispevek za obstoječo in novo komunalno opremo. (5) Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti se odmeri, če se zemljišče opremi z dodatno vrsto komunalne opreme, na katero se obstoječi objekt doslej ni mogel priključiti oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti se odmeri tudi v primeru (odplačnega ali neodplačnega) prevzema vaške oziroma zasebne komunalne opreme v last občine, ki s tem postane del javne komunalne opreme. Stran 2006 2. člen Spremeni se 14. člen odloka, ki se sedaj glasi: 14. člen (upoštevanje preteklih vlaganj) (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se na podlagi vloge zavezanca za plačilo komunalnega prispevka upoštevajo pretekla vlaganja v obstoječo komunalno opremo v primeru odstranitve in gradnje novega objekta na predmetnem zemljišču v višini 100 %. Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v primeru (odplačnega ali neodplačnega) prevzema vaške oziroma zasebne komunalne opreme v last občine, ki s tem postane del javne komunalne opreme, se na podlagi vloge zavezanca upoštevajo pretekla vlaganja v vaško oziroma zasebno komunalno opremo v višini 100 %. (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je v primeru uveljavljana preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka pristojnemu občinskemu organu dolžan predložiti vsa zahtevana dokazila. Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve objekta zavezanec predloži podatke o odstranjenem objektu. Pri uveljavljanju preteklih vlaganj v vaško oziroma zasebno komunalno opremo zavezanec predloži podatke o vlaganjih. (3) O upoštevanju predloženih dokazil iz prejšnjega odstavka odloči pristojni občinski organ. 3. člen Spremembe in dopolnitve tega odloka začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-15/2021-016 Datum: 14. 10. 2021 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan 1009. Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture ter pokopališko moštvo Na podlagi 10. in 34. člena Odloka o pokopališkem redu v Občini Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021), Pravilnika o zahtevah za grobove in označbe grobov v Občini Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/2021) in 16. člena Statuta Občine Hoče Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/18 in 27/2020) je Občinski svet Hoče-Slivnica na svoji 18. redni seji, dne 14.10.2021 sprejel CENIK UPORABE POKOPALIŠČA, POKOPALIŠKIH OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGE POKOPALIŠKE INFRASTRUKTURE TER POKOPALIŠKO MOŠTVO Vrsta storitve 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Izkop in zasip groba - pokop s krsto Izkop in zasip groba - pokop z žaro Odpiranje in zapiranje grobnice Prijava pogreba* Uporaba mrliške vežice 2 dni* Uporaba mrliške vežice 1 dan* Prispevek za temelj na novem kom cena v € 340,19 kom 198,35 kom kom kom kom kom 282,23 14,64 93,64 66,10 28,64 Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin delu pokopališča* 8. Raztros pepela *Storitve, ki jih izvaja in računa občina kom 152,13 V ceno pokopaliških storitev ni vključen DDV (9,5%) ter DDV (22%) za prispevek za temelj. V ceno pod točko 1. so zajete naslednje storitve: izkop in zasip groba – krsta, pogrebno moštvo – krsta, ogled in prevzem grobnega polja, odstranitev in ureditev gomile krsta, poglobitev groba, namestitev prenosnega ozvočenja, čiščenje mrliške vežice in odstranitev cvetja. V ceno pod točko 2. so zajete naslednje storitve: izkop in zasip groba – žara, pogrebno moštvo – žara, ogled in prevzem grobnega polja, odstranitev in ureditev gomile žara, namestitev prenosnega ozvočenja, čiščenje mrliške vežice in odstranitev cvetja. V ceno pod točko 8. so zajete naslednje storitve: pogrebno moštvo žara, namestitev prenosnega ozvočenja, čiščenje mrliške vežice in odstranitev cvetja. Pokop je izjemoma možen tudi ob praznikih med 10. uro in 14 uro. Stroške pokopa morajo poravnati najbližji sorodniki umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop. Če dedičev ni ali če ti niso sposobni poravnati stroškov pokopa, jih poravna občina, , kateri je imel umrli stalno prebivališče. V primeru, ko stroške pokopa poravna občina, ima pravico do povračila stroškov iz zapuščine umrlega. Z dnem uveljavitve tega cenika preneha veljati Cenik pokopališke dejavnosti (MUV 27/2016). Cenik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-15/2021-012 Datum: 14.10.2021 Občina Hoče–Slivnica dr. Marko Soršak, župan OBČINA NAKLO 1010. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo Na podlagi določil 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 17. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14), 7. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2021 - uradno prečiščeno besedilo), 18. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 51/14 – uradno prečiščeno besedilo, 55/14 – popr., 17/18 in 97/20) in 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list Republike Slovenije, št. 28/15 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/15) so Občinski svet Občine Radovljica na 20. seji dne 29. 9. 2021, Občinski svet Občine Škofja Loka na 20. seji dne 9. 9. 2021, Stran 2007 Občinski svet Občine Medvode na 19. seji dne 13. 10. 2021, Občinski svet Občine Naklo na 17. seji dne 22. 9. 2021 sprejeli ODLOK O USTANOVITVI ORGANA SKUPNE OBČINSKE UPRAVE MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO OBČIN RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, MEDVODE IN NAKLO I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, delovno področje, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo. (2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih. 2. člen (1) Občina Radovljica, Občina Škofja Loka, Občina Medvode in Občina Naklo ustanovijo skupno upravo z imenom Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo, skrajšano ime MIR občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo. (2) Skupna uprava je ustanovljena za skupno opravljanje nalog občinske uprave na področju:  občinskega inšpekcijskega nadzorstva,  občinskega redarstva. 3. člen (1) Sedež skupne uprave je v Občini Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica. (2) Uradni elektronski poštni naslov in uradni podatki organa se objavijo na uradnih spletnih straneh občin ustanoviteljic. (3) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin. V notranjem krogu je izpisano Radovljica Škofja Loka Medvode Naklo. Imena občin si sledijo po navedenem zaporedju, brez ločil. II. Naloge in organizacija dela 4. člen (1) Skupna uprava opravlja upravne, prekrškovne in druge strokovne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic, in sicer:  medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva: naloge občinske inšpekcije,  medobčinskega redarstva: naloge občinskega redarstva. (2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakonom, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. 5. člen (1) Skupna uprava deluje neodvisno, samostojno in pri izvrševanju svojih nalog nastopa kot organ tiste občine, v katere krajevno pristojnost spada posamezna zadeva. (2) Pooblaščene uradne osebe skupne uprave so pristojne za vodenje in odločanje v upravnih zadevah občin ustanoviteljic skupne uprave, na prvi stopnji, skladno s svojimi pristojnostmi. Seznam predpisov, ki Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2008 vsebujejo pooblastila uradnih oseb skupne uprave, objavi vsaka občina ustanoviteljica na svoji spletni strani. (3) Pooblaščene uradne osebe skupne uprave vodijo prekrškovni postopek in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, na podlagi državnih predpisov in predpisov občin ustanoviteljic. Seznam predpisov, ki vsebujejo pooblastila uradnih oseb prekrškovnega organa, objavi vsaka občina ustanoviteljica na svoji spletni strani. (4) Za škodo, povzročeno z nezakonitim delom zaposlenega v skupni upravi, odgovarjajo občine ustanoviteljice solidarno. Občina Radovljica mora imeti sklenjeno ustrezno zavarovanje za škodo, povzročeno z delom zaposlenih v skupni občinski upravi. Strošek zavarovanja se deli v razmerju, določenem v prvem odstavku 11. člena tega odloka. (5) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečeta medobčinska inšpekcija in medobčinsko redarstvo, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. (3) Občine soustanoviteljice zagotavljajo sredstva za skupno upravo v finančnem načrtu svoje občinske uprave na posebni postavki. Finančni načrt skupne uprave je priloga k njihovemu proračunu. (4) Če finančni načrt med občinami ustanoviteljicami ni usklajen do priprave predloga proračuna sedežne občine, se v proračun vključi finančni načrt, ki ga določi župan sedežne občine. (5) Finančni načrt mora biti po sprejemu proračuna sedežne občine usklajen s strani vseh občin ustanoviteljic najkasneje v roku treh mesecev od sprejetja proračuna sedežne občine. 6. člen (1) Skupno upravo vodi vodja, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic soglasno. (2) Vodja skupne uprave ima status uradnika na položaju. (3) Vodja skupne uprave mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo (prvo stopnjo). V sistemizaciji delovnih mest se lahko določi višja izobrazba, če je ta pogoj za uradniški naziv, v katerem se opravljajo naloge na uradniškem delovnem mestu. Inšpekcijsko Redarstvo nadzorstvo 7. člen (1) Vodja skupne uprave predstavlja skupno upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih in prekrškovnih zadevah iz svoje pristojnosti, odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela skupne uprave, skrbi za izdelavo in izvedbo programa dela in letno poročanje o delu skupne uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega in strokovnega dela skupne uprave. (2) Vodja skupne uprave odgovarja za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa županom vseh občin ustanoviteljic. 8. člen (1) Občina, v kateri ima skupna uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne uprave status delodajalca. Javni uslužbenci sklenejo delovno razmerje s sedežno občino. (2) Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine. 9. člen (1) Delovna mesta skupne uprave in pogoji za njihovo zasedbo se določijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest skupne uprave. (2) Akt o sistemizaciji delovnih mest skupne uprave sprejme župan sedežne občine na podlagi kadrovskega načrta, potrjenega s strani občin ustanoviteljic. III. Sredstva za delo 10. člen (1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež. (2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog vodje skupne uprave sprejmejo župani občin ustanoviteljic, sedežna občina vključi v predlog proračuna. 11. člen (1) Sredstva za delo skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice v svojih proračunih v naslednjem razmerju, če s tem odlokom za posamezno vrsto izdatkov ni določeno drugače: Radovljica Škofja Loka Medvode Naklo skupaj 37,58 28,57 28,57 5,28 100,00 38,97 38,89 16,67 5,47 100,00 Vodenje in skupne službe 38,58 36,00 20,00 5,42 100,00 (2) Ne glede na prvi odstavek tega člena posamezna občina ustanoviteljica zagotavlja v celoti sredstva za izvajanje dopolnilnega programa in dodatnega obsega nalog, ki se določijo z letnim programom dela in finančnim načrtom skupne uprave. Občina ustanoviteljica za opravljanje teh nalog krije stroške na način določen v dogovoru o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka. 12. člen (1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih, kjer ima tudi sedež, lahko pa tudi dislocirano v prostorih na območju občin soustanoviteljic, če tako zahteva narava dela in se občine dogovorijo v dogovoru o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka. (2) Stroške uporabe prostorov in nabave ter uporabe opreme krijejo občine ustanoviteljice na način in v razmerju, določenem v dogovoru o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka. 13. člen (1) Tekoče upravne, finančne, pravne, tehnične, informacijske, kadrovske in strokovne naloge za skupno upravo zagotavlja občinska uprava sedežne občine. Za izvajanje posameznih tekočih nalog na lokaciji dislocirane enote se lahko občine v dogovoru o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka dogovorijo tudi drugače. (2) Stroške iz prejšnjega odstavka krijejo občine ustanoviteljice na način in v razmerju, določenem v dogovoru o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka. IV. Medsebojne pravice ustanoviteljic in obveznosti občin 14. člen (1) Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave, za kar so pristojni občinski sveti, izvršujejo župani občin ustanoviteljic. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Župani sprejmejo kadrovski načrt in finančni načrt ter program dela skupne uprave, imenujejo vodjo skupne uprave, dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. (3) Če je to nujno potrebno za nemoteno delo skupne uprave, lahko začasno rešitev, po načelu dobrega gospodarjenja, sprejme župan sedežne občine. (4) Župani občin ustanoviteljic z dogovorom o medsebojnih razmerjih podrobneje uredijo način izvrševanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti. 15. člen (1) V primeru, da želi v skupno upravo pristopiti nova občina, se morajo s tem strinjati vse občine ustanoviteljice. (2) Nova občina pristopi v skupno upravo s spremembo ustanovitvenega akta skupne uprave, katerega v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti vseh občin. 16. člen Skupna uprava preneha s sporazumno odločitvijo občin ustanoviteljic o prenehanju skupne uprave, z izstopom sedežne občine ali z izstopom vseh ostalih občin ustanoviteljic. 17. člen (1) O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic ugotovitvene sklepe, na podlagi katerih se pristopi k pripravi odloka o ukinitvi organa skupne uprave. Z odlokom občine ustanoviteljice določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja in morebitna druga razmerja ter določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Šteje se, da je odlok o ukinitvi organa skupne uprave sprejet, če ga v istem besedilu sprejmejo vse občine ustanoviteljice. (2) Ob prenehanju skupne uprave mora vsaka občina prevzeti v izvršitev, izterjavo ali izpolnitev pravice in obveznosti, ki izhajajo iz odločitev skupne uprave v upravnih in prekrškovnih postopkih, če posamezna zadeva spada pod njeno krajevno pristojnost. (3) V primeru prenehanja delovanja skupne uprave vsaka občina ustanoviteljica prevzame v delovno razmerje tiste javne uslužbence, ki so bili iz njene občinske uprave prevzeti ali premeščeni v skupno upravo. (4) Glede ostalih javnih uslužbencev, ki pred začetkom dela v skupni upravi niso imeli statusa javnega uslužbenca v eni od občinskih uprav občin ustanoviteljic skupne uprave, se občine ustanoviteljice lahko medsebojno dogovorijo o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici. Če do takega dogovora ne pride, se ravna skladno z delovno zakonodajo. Stroške presežnih delavcev pokrivajo občine ustanoviteljice v razmerjih delitve stroškov, določenih v 11. členu tega odloka, pri čemer se v korist posamezne občine upošteva delež javnih uslužbencev, ki jih je ta prevzela iz skupne uprave. (5) Ob prenehanju skupne uprave vsaki občini pripadajo stvari, pravice in sredstva, pridobljena v času delovanja skupne uprave v razmerju sofinanciranja posameznega nakupa ter ob upoštevanju knjigovodske vrednosti le teh, razen če se občine sporazumno drugače dogovorijo o načinu razdelitve in prevzema posameznih stvari, pravic in sredstev. 18. člen (1) Občina ustanoviteljica lahko izstopi iz skupne uprave z enostransko izjavo v obliki sklepa občinskega sveta, ki ga vroči vsem občinam ustanoviteljicam. Izstop je možen Stran 2009 z zaključkom proračunskega leta pod pogojem, da občina napove izstop najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. Sporazumno se občine lahko dogovorijo tudi za drugačen odpovedni rok. (2) Občine ustanoviteljice so za obdobje do izteka odpovednega roka dolžne zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v deležu in na način, določen s tem odlokom in dogovorom o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka. (3) Z dnem izstopa iz skupne uprave občina ustanoviteljica prevzame javne uslužbence skupne uprave, ki so bili prevzeti ali premeščeni v skupno upravo iz njene občinske uprave. (4) Občina ustanoviteljica, ki izstopa iz skupne uprave, ima z dnem izstopa glede javnih uslužbencev poleg obveznosti iz prejšnjega odstavka obveznost tudi do ostalih javnih uslužbencev v razmerju iz 11. člena tega odloka, če je ta delež višji od prevzetih javnih uslužbencev iz prejšnjega odstavka. Občina je dolžna ostalim ustanoviteljicam skupaj s sklepom o izstopu sporočiti ali prevzame javne uslužbence na delo v občinski upravi. V nasprotnem primeru je dolžna pokriti stroške presežnih delavcev skladno z delovno zakonodajo. (5) Ne glede na določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se lahko občine ustanoviteljice glede prevzema in obveznosti do javnih uslužbencev sporazumno dogovorijo tudi drugače. Odločitev mora biti sprejeta najmanj tri mesece pred datumom izstopa občine. V. Prehodne in končne določbe 19. člen (1) Skupna uprava začne z delom 1. 1. 2022. Skupna uprava s tem dnem prevzame od občin ustanoviteljic upravne naloge in pristojnosti na področjih nadzora iz 4. člena tega odloka. 20. člen (1) Župani občin ustanoviteljic v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka sprejmejo dogovor o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka. (2) Župani občin ustanoviteljic v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejmejo kadrovski načrt in finančni načrt. Na podlagi sprejetega kadrovskega načrta župan sedežne občine v enem mesecu sprejme sistemizacijo delovnih mest. (3) Program dela skupne uprave za prvo leto vodja skupne uprave pripravi v roku treh mesecev po začetku delovanja skupne uprave. 21. člen (1) Javni uslužbenci, zaposleni v občinskih ali skupnih upravah občin ustanoviteljic na delovnih mestih, na katerih se opravljajo naloge občinske uprave, ki jih na podlagi tega odloka prevzame skupna uprava, se premestijo na delovna mesta skupne uprave v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest skupne uprave. (2) Javnim uslužbencem, zaposlenim v skupni upravi, se ne sme poslabšati delovnopravni položaj glede na položaj, ki so ga imeli v občinski upravi občine ustanoviteljice. 22. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Radovljica in Naklo (DN UO, št. 219/2016 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 60/2016), ki pa se uporablja do začetka delovanja skupne uprave ustanovljene s tem odlokom. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 23. člen (1) Odlok sprejmejo v enakem besedilu občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. (2) Župani občin ustanoviteljic objavijo ta odlok v uradnih glasilih svoje občine najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu na seji tistega občinskega sveta, ki je o odloku o ustanovitvi skupne uprave zadnji odločal. Odlok začne veljati petnajsti dan po zadnji objavi. Stran 2010 OBČINA PODLEHNIK 1011. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Podlehnik za leto 2021 - 3. rebalans Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 14/10-odl 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 95. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 14. redni seji, ki je bila dne 21. 10. 2021 sprejel Številka : 061-0009/2019-9 Datum: 14. 10. 2021 Ciril Globočnik Župan Občine Radovljica Številka: 031-0001/2021-3 Datum: 14. 10. 2021 ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2021 3. REBALANS Tine Radinja Župan Občine Škofja Loka Številka: 007-1/2021-2 Datum: 14. 10. 2021 1. člen (vsebina odloka) V Odloku o proračunu Občine Podlehnik za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/19, 11/21, 22/21 in 34/21; v nadaljevanju: odlok) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Nejc Smole Župan Občine Medvode Številka: 007-0005/2021-5 Datum: 14.10.2021 Ivan Meglič Župan Občine Naklo KONTO OPIS I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 78 786 787 II. 40 400 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK DAVKI NA PREMOŽENJE DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE DRUGI DAVKI NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA TAKSE IN PRISTOJBINE GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV PREJETE DONACIJE (730+731) PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV PREJETE DONACIJE IZ TUJINE TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM REBALANS 2021-3 v EUR 3.418.452 1.986.750 1.779.266 1.628.201 103.040 47.425 600 207.484 95.922 6.300 4.400 3.862 97.000 261.297 100.500 0 160.797 0 0 0 1.170.404 1.170.404 0 0 0 0 3.526.558 1.014.522 192.533 Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE PLAČILA DOMAČIH OBRESTI REZERVE TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) SUBVENCIJE TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI TEKOČI TRANSFERI V TUJINO INVESTICIJSKI ODHODKI (420) NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 75 IV. (750+751+752) 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 440 DANA POSOJILA 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. VI. - V.) C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) IX. (II.+V.+VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA Stran 2011 27.050 722.439 42.500 30.000 877.674 81.500 528.221 51.242 216.710 0 1.510.743 1.510.743 123.619 104.800 18.819 -108.107 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 147.857 147.857 -255.963 -147.857 108.107 256.167 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele; področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov oz. konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk/kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Podlehnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 1012. Pravilnik o spremembah Pravilnika Občine Podlehnik o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje 2. člen Ostale določbe odloka ostanejo nespremenjene. 1. člen Pravilnik Občine Podlehnik o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje (v nadaljevanju: Pravilnik), se spremeni tako, da se v 1. alineji 2. člena Pravilnika za besedno zvezo »štipendije za univerzitetni dodiplomski študij dosedanjih študijskih programov, «, doda besedna zveza »visokošolski strokovni študij prve bolonjske stopnje«. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-9/2021 Datum: 21.10.2021 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan Na podlagi 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 14. redni seji, dne 21. 10. 2021 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA OBČINE PODLEHNIK O DODELJEVANJU ŠTIPENDIJ IN DRUGIH OBLIK DENARNIH POMOČI ZA IZOBRAŽEVANJE 2. člen V 3. členu Pravilnika se črta besedna zveza »teoretično znanje in praktično delo ter «, in se nadomesti z besedno zvezo »dobre študijske uspehe in socialno šibkejše študente, oziroma «. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 3. člen 8. člen Pravilnika se spremeni tako, da glasi; »Občina Podlehnik objavi javni razpis o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje na spletni strani Občine.«. 4. člen V petem odstavku 15. člena Pravilnika se pred besedno zvezo »smrti družinskih članov« črta beseda »ali« in se za besedo »dopusta« doda vejica, za besedno zvezo »smrti družinskih članov« pa se doda besedna zveza »in drugih opravičljivih tehtnih razlogov«. 5. člen V prvem odstavku 16. člena Pravilnika se pred besedno zvezo »univerzitetnega študija prve bolonjske stopnje« doda besedna zveza »visokošolskega strokovnega študija prve bolonjske stopnje, «. 6. člen Pravilniku se doda nov 16.a člen, ki glasi: »50 % predvidenih proračunskih sredstev se dodeli dijakom in študentom, ki dosegajo najboljši učni uspeh, 50 % sredstev pa se dodeli socialno najšibkejšim dijakom in študentom.«. 7. člen Prva alineja prvega odstavka 17. člena se črta, v drugi alineji se za besedo »rok« doda besedna zveza »in način«. 8. člen V 18. členu se na koncu doda nova alineja; »- priloge in dokumente, ki so zahtevani s tem pravilnikom in javnim razpisom,«. 9. člen Vsa ostala določila Pravilnika ostanejo nespremenjena. 10. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-9/2021 Datum: 21. 10. 2021 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan OBČINA POLJČANE 1013. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za kamnolom Skrbinjek Na podlagi 119. in v povezavi 110. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021 – UPB1) je Občinski svet Občine Poljčane na 19. redni seji, dne 20. 10. 2021 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU (OPPN) ZA KAMNOLOM SKRBINJEK I. Splošne določbe Stran 2012 1. člen (Podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2020) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) ZA KAMNOLOM SKRBINJEK v nadaljnjem besedilu OPPN. (2) OPPN je izdelal projektivni biro Region Brežice d.o.o. pod št. 3252/U-19. 2. člen (Vsebina odloka) (1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. (2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge. II. Opis prostorske ureditve 3. člen (Namen OPPN) (1) S tem OPPN se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve v kamnolomu Skrbinjek. (2) Namen OPPN je določitev prostorsko izvedbenih pogojev glede namembnosti in vrste posegov v prostor, glede lege objektov, velikosti in oblikovanja, pogojev in meril za parcelacijo, glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja. 4. člen (Obseg ureditvenega območja) (1) Ureditveno območje OPPN je velikosti cca. 5,2 ha. Območje urejanja z OPPN obsega naslednje parcelne številke: 592/13, 592/14 in del parc. št. 1210/1 (njen JV del - od stika parcele z zahodno parcelno mejo parc. št. 592/13 in 592/14), vse k.o. Poljčane. (2) Meja območja je razvidna na grafičnih prilogah. III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 5. člen (Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji) (1) Območje urejanja z OPPN se nahaja na severovzhodnem pobočju Rančke in leži cca. 80 m od najbližjih stanovanjskih objektov in cca. 350 m od obstoječega kamnoloma Poljčane. Na oddaljenosti cca. 50 m od kamnoloma, teče potok Bela in poteka regionalna cesta R1 219/1237 Podplat - Poljčane Slovenska Bistrica, na katero se priključi obstoječa makadamska dostopna cesta s katere je omogočen dostop do kamnoloma. (2) Predvideni kamnolom je oddaljen od območja poselitve in je dobro dostopen ter povezan z bližnjo in daljno okolico preko obstoječega cestnega omrežja. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (3) Čez območje poteka linijski objekt površinskih voda (od SZ proti JV) - struga neimenovanega vodnega toka, ki se steka v strugo potoka Bela. (4) Predvidena ureditev predstavlja odpiranje novega pridobivalnega prostora in pridobivanje dolomita tehničnega kamna s sprotno in končno sanacijo ter rekultivacijo. Predvidena ureditev se nahaja v neposrednem nadaljevanju nekdanjega kopa Skrbinjek in predstavlja le nadaljevanje in razvoj obstoječe dejavnosti (pridobivanje dolomita - tehničnega kamna) z navezavo na obstoječe ureditve, kar je racionalno in ekonomično, vsekakor pa je pomembno in v širšem interesu lokalne skupnosti realizirati možnosti in ponuditi trgu kvaliteten material iz lastnega kamnoloma. (5) Vplivi na neposredno okolico v času izkoriščanja v obliki začasne degradacije naravnega okolja ter motenj zaradi mehanizacije pri tehnološkem procesu so neizogibni, vendar je cilj z uporabo sodobne mehanizacije, z upoštevanjem preventivnih ukrepov in z optimalno izbrano odkopno metodo, katera bo omogočala sprotno sanacijo in rekultivacijo, jih omiliti oz. zmanjšati na minimum. 6. člen (Umestitev v prostor) (1) Pridobivanje mineralne surovine s sprotno sanacijo in rekultivacijo je zasnovano na način, da se v največji meri upoštevajo in izkoristijo že obstoječe danosti in ureditve v prostoru. (2) Obstoječe ureditve na območju celotnega predvidenega kamnoloma Skrbinjek se ohranjajo in v osnovi ne spreminjajo. Vse dejavnosti v predvidenem kamnolomu se bodo izvajale znotraj območja OPPN, tehnološki procesi bodo obsegali zgolj odkopavanje, nakladanje in odvoz mineralne surovine. Predelava in deponiranje pa se bo izvajalo v sosednjem kamnolomu Poljčane. (3) Odpiranje novega pridobivalnega prostora se nahaja v neposrednem nadaljevanju nekdanjega kopa Skrbinjek, predvidena ureditev predstavlja novo zasnovo celotnega kamnoloma, ki obsega celotno območje OPPN - formira se nov osnovni plato in do 5 novih etaž, čemur se smiselno prilagodijo vse obstoječe ureditve. (4) Saniran in rekultiviran kamnolom bo ponovno gozdna površina. (1)       7. člen (Vrste dopustnih gradenj) Na območju OPPN je dovoljena: gradnja objektov rekonstrukcija objektov rušitve objektov sprememba namembnosti objektov ali njihovih delov (skladno z dopustnimi dejavnostmi) gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov vzdrževanje objektov. 8. člen (Vrste dopustnih objektov) (1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen oziroma po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI): 1 stavbe 1274 druge stavbe, (nadstrešnica) 2 ki niso gradbeni inženirski objekti uvrščene drugje Stran 2013 21121 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 23010 objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje; oporni zidovi; objekti za zadrževanje plazov) 3111 trajno reliefno preoblikovanje terena (2) Na območju OPPN je skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost, dovoljena gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov: nadstrešnica do vključno 50 m²; gozdne ceste; pešpoti; kolesarske poti; jahalne steze; prometna signalizacija in prometna oprema; vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode prostornine do 2000 m³; ograje višine do 2,20 m; oporni zid višinske razlike med spodnjim in zgornjim zemljiščem do 2,00 m; utrjene površine; utrjene brežine; ekološki otoki; urbana oprema; objekti za oglaševanje in informacijski panoji; proizvod kot celota dan na trg (gradbiščni kontejner, sanitarni WC kontejner); merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja. 9. člen (Vrste dopustnih dejavnosti) (1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti skladno s predpisi, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti (danes: Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti Ur.l. RS št. 17/08): A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO  dovoljeno je: (02) Gozdarstvo (02.1) Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti (02.2) Sečnja (02.4) Storitve za gozdarstvo B RUDARSTVO  dovoljeno je: (08.11) Pridobivanje kamna (09.900) Storitve za drugo rudarjenje (raziskovalne storitve, jemanje vzorcev, geološka opazovanja, vrtanje in sondiranje) Pogoji in usmeritve za gradnjo 10. člen (1) Na območju OPPN se izvaja odpiranje novega pridobivalnega prostora s sprotno sanacijo in rekultivacijo. (2) Pred pričetkom raziskovalnih ter pripravljalnih del in eksploatacije je potrebno pridobiti rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje skladno s predpisi s področja rudarstva (danes: Zakon o rudarstvu ZRud-1 Ur.l. RS št. 61/2010, 62/2010 popr., 76/10 - Zrud-1A, 57/12 - ZRud1B, 111/13 - Zrud-1C, 14/14 - Zrud-1-UPB3, 61/17 – GZ). 11. člen (Ureditev v času pridobivanja) (1) Znotraj celotnega območja OPPN se izvede odpiranje novega pridobivalnega prostora - formira se nova zasnova celotnega kamnoloma in se temu smiselno prilagodijo vse obstoječe ureditve. Smeri odpiranja in napredovanja, kakor tudi odkopna metoda se prilagodijo obstoječim razmeram in sprotnim raziskavam. (2) Pridobivanje s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo izvajalo fazno, faznost se prilagodi na naravne danosti in potrebe optimizacije tehnoloških procesov pri izvajanju odkopavanja. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (3) Pred začetkom pridobivanja na še neodkritih gozdnih površinah, je potrebno izvesti posek posameznih dreves in grmičevja ter odkrivanje površin. Odkrivko se transportira na odlagališča za potrebe bodoče sanacije in rekultivacije - humus in jalovina se deponirata ločeno. Posek in odkrivanje se izvaja samo v obsegu, ki predstavlja površino predvideno za takojšnji pričetek pridobivanja. (4) Osnovna odkopna metoda je pridobivanje »od spodaj navzgor«, katera omogoča minimalne potrebne posege v prostor, ne povzroča takojšnjega odprtja velikih površin in omogoča sprotno sanacijo in rekultivacijo. (5) Pridobivanje se izvaja z vrtanjem in občasnim razstreljevanjem; odstreljeni material se z etaž odriva z bagrom na spodnjo etažo - premet materiala; na osnovnem platoju se ga naloži na kamione in prepelje na predelavo v sosednji kamnolom Poljčane; drobljenje in sejanje pridobljenega materiala, ki se ga bo sprotno odvažalo, se bo v celoti izvajalo v separaciji sosednjega kamnoloma Poljčane; nakladanje in transport materiala se izvaja s sodobnimi nakladalci in kamioni nosilnosti do 15 m³. (6) Za potrebe zaposlenih se na osnovnem platoju lahko postavita kontejner za zaposlene ter premični sanitarni WC kontejner. (7) V času pridobivanja je potrebno omogočiti neovirane dostope do obstoječih, kakor tudi do sprotno saniranih in rekultiviranih gozdnih površin - dovoljeno je ohranjanje, vzdrževanje in rekonstruiranje obstoječih ter tudi umeščanje novih gozdnih poti. (8) Vse ureditve in dejavnosti na območju kamnoloma morajo biti podrejene ohranjanju naravnih razmer in vzpostavitvi ekološkega ravnovesja na eksploatacijskem območju. 12. člen (Sprotna sanacija in rekultivacija) (1) V času pridobivanja se izvaja sprotna sanacija in rekultivacija - predpisane naklone končnih brežin in oblikovanje reliefa se izvaja sproti z odkopavanjem, katero naj bo kontrolirano in usmerjeno tako, da so po končanem izkopu, razen nasutja krovnih plasti, nujni le manjši korekcijski posegi. (2) Tehnična sanacija se izvaja sproti, z zasipavanjem izkoriščenih delov z jalovino ter prekrivanjem s humusom v debelinah zadostnih za predvidene zasaditve (robovi končnih sanacijskih etaž - berm se izvedejo z večjimi kosi kamnine prekrite s travno rušo). Končni naklon saniranih brežin je odvisen od oblikovanja in geoloških pogojev - naklone je potrebno verificirati s stabilnostnim izračunom v projektnih rešitvah Rudarskega projekta. Po končani eksploataciji kamnoloma je potrebno v sklopu sanacije in rekultivacije odstraniti vse za potrebe izvajanja del postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij. Na predelih, kjer posledic odkopavanja ni mogoče v celoti odpraviti, je potrebno izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ljudi in živali. (3) Sanacija se zaključi z izvedbo rekultivacije etaž in brežin z zatravitvijo in pogozditvijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami - končna ureditev je gozdna površina. 13. člen (Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Na območju OPPN je skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost, dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki sovpadajo z dopustnimi dejavnostmi ter pod pogojem, da nimajo Stran 2014 negativnih vplivov na okolje, ne zahtevajo večjih posegov ter ohranjajo naravne razmere območja (ograje, podporni zidovi, gozdne poti, učne poti, sprehajalne poti, kolesarske poti, opazovalnice, informacijske table). (2) Objekti morajo biti gradbeno in oblikovno kvalitetni, dovoljeni so le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo predvidene krajinske in reliefne značilnosti. 14. člen (Usmeritve za ureditev zelenih in gozdnih površin) (1) Ozelenitve in pogozditve območja kamnoloma se izvajajo načrtno in sprotno z zatravitvijo in zasaditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst - izvaja se sprotna zasaditev brežin z namenom čim hitrejše zarasti območja in vzpostavitve ugodnih pogojev za človeka in živali. (2) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 28. člena tega odloka. 15. člen (Lega objektov na zemljišču) (1) Lega širitve pridobivalnega prostora je definirana z mejo območja OPPN in mejo odkopnega prostora ter odmiki meje območja OPPN od sosednjih parcelnih meja. 16. člen (Velikost in oblika parcel) (1) Obstoječa parcelacija - razporeditev in velikost obstoječih parcel se ne spreminja. IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 17. člen (1) Območje predvidenega kamnoloma Skrbinjek je prometno in infrastrukturno opremljeno, gradnja novih prometnic in infrastrukturnih vodov na območju OPPN ni predvidena. (2) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom. 18. člen (Pogoji za prometno urejanje) (1) Dovoz oz. dostop do območja OPPN ostane obstoječ z obstoječe regionalne ceste R219 Podplat – Poljčane – Slovenska Bistrica in nadalje z odcepa po obstoječi dostopni poti, ki omogoča formiranje uvozov na predvideni osnovni plato in sicer skladno s potrebami in bodočim razvojem kamnoloma. (2) Obstoječi cestni priključek na regionalno cesto R219 Podplat – Poljčane – Slovenska Bistrica je predhodno potrebno rekonstruirati skladno z zakonodajo. (3) Za potrebe izvedbe rekonstrukcije cestnega priključka je potrebno izdelati projektno dokumentacijo cestnega priključka na državno cesto. Hkrati je potrebno izdelati tudi analizo prometa na cestnem priključku, v skladu z zakonodajo. (4) Odkopna metoda pridobivanja omogoča vodenje transportnih poti znotraj kamnoloma samega (osnovna platoja, dostopi do etaž, etaže), le te so namenjene delovnemu procesu z delovnimi stroji ter tudi dostopu do gozdnih površin. (5) Pri vseh predvidenih ureditvah je potrebno upoštevati zaščito obstoječe gozdne ceste in transportnih poti pred erozijo. Meteorne in druge morebitne odpadne Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin vode iz območja OPPN, ne smejo biti speljane na cesto ali v naprave za odvodnjavanje ceste. (6) Če bi zaradi gradnje prišlo do onesnaženja javne površine, jo mora investitor oziroma izvajalec očistiti in povrniti v prvotno stanje. (7) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 27. člena tega odloka. Pogoji za komunalno in elektroenergetsko omrežje ter omrežje zvez 19. člen (Vodovodno omrežje) (1) Na območju OPPN ni vodovodnega omrežja, nove vodovodne povezave in novi priključki niso predvideni. 20. člen (Kanalizacija) (1) Komunalne odpadne vode: na območju OPPN ni komunalnih odpadnih voda, novi kanalizacijski vodi in priključki niso predvideni. (2) Padavinske odpadne vode: na območju OPPN padavinske vode razpršeno ponikajo. 21. člen (Elektroenergetsko omrežje) (1) Na območju OPPN ni obstoječih SN in NN naprav in vodov, nove elektroenergetske povezave in priključki niso predvideni. 22. člen (Omrežje zvez) (1) Na območju OPPN po vzhodnem delu poteka obstoječi vod omrežja zvez, nove povezave in priključki niso predvideni. V. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 23. člen (Varstvo kulturne dediščine) (1) Ureditve na območju OPPN ne posegajo v varovan objekt ali evidentirano območje kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča ali investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi obvesti pristojno enoto Zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. (3) Pri načrtovanju izvajanja del v območju, ko se pridobivalni prostor približa območju enote dediščine Ljubično - Znamenje (EŠD 6988), je treba tehnologijo dela prilagoditi pogojem za ohranjanje dediščine in preprečevanje morebitnih poškodb. To vključuje izvajanje rednega nadzora, preveritev pogojev za izvedbo del in upoštevanje varnostnega odmika. (4) Pred izvedbo del v območju, ko se pridobivalni prostor približa območju enote dediščine Ljubično Znamenje (EŠD 6988) se obvesti pristojno službo ZVKDS in pridobi konkretne usmeritve, glede izbire tehnologije in način izvedbe del. (5) Varstvo morebitnih tangiranih arheoloških ostalin zagotavlja v nadaljnjih postopkih in sicer konkretno z izvajanjem strokovnega nadzora med posegi (pripravljalna in zemeljska dela), ki se bodo izvajali v sklopu izvajanja OPPN. Zato je potrebno pri izvajanju del na območju OPPN zagotoviti občasni strokovni nadzor nad izvedbo del s strani pristojnega strokovnjaka za arheološke raziskave. VI. Stran 2015 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 24. člen (Varovanje pred onesnaženjem tal) (1) Območje OPPN se nahaja v erozijskem območju zahtevni zaščitni ukrepi. (2) Humus s področja kamnoloma je treba odstraniti in ga deponirati v območju, ki je namenjeno za njegovo deponiranje. V primeru, da je možno, se lahko deponira tudi na obrobju etaž, če se kaže potreba po njegovi hitri uporabi. Odkopno jalovino je potrebno deponirati ločeno od humusa. Oboje, jalovina in humus, se uporabljata pri ureditvi brežin in sanaciji. (3) Odložena humus in jalovina morata biti deponirana na način, da se prepreči erozija. (4) V času pridobivanja je potrebno izvajati sprotno sanacijo brežin na izkoriščenem delu (od zgoraj navzdol). (5) Za sanacijo in rekultivacijo se lahko uporabi le zemeljski izkop, ki je nastal znotraj območja OPPN in drugi inertni materiali. Za sanacijo je prepovedano uporabljati odpadke ali gradbene proizvode nastale po predelavi odpadkov. (6) Mehanizacija, ki se uporablja za odkopavanja in transport mora biti vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki rokuje z mehanizacijo, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je takoj potrebno pristopiti k sanaciji in obvestiti pristojne organe. (7) V času pridobivanja, sprotne sanacije in rekultivacije je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo, da bo preprečeno izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo. (8) Potencialno nevarnost onesnaževanja okolja namreč lahko predstavlja morebitno izlitje naftnih derivatov, ker bodo v kamnolomu obratovali stroji z motorji z notranjim izgorevanjem. Delovne stroje, kot so buldožerji, bagri, nakladači, se oskrbuje v območju kamnoloma Poljčane. Vsa mobilna vozila kot so kamioni in ostala vozila, se z gorivom oskrbujejo na javnih črpalkah ali na enak način kot ostala mehanizacija. Znotraj območja OPPN večja popravila in vzdrževanje niso dovoljena. V sosednjem kamnolomu Poljčane imajo za to urejeno lokacijo, kamor je treba odpeljati stroj ali napravo v okvari in tam izvesti popravila. Predvideno je le kratkotrajno zadrževanje vozil v sklopu delovnega procesa. Izvajalec mora imeti na razpolago ustrezne absorpcijske materiale, ki jih lahko uporabi v primeru morebitnega izlitja. Redno je potrebno kontrolirati brezhibnost vozil in strojev skladno z navodili za vzdrževanje in uporabo. (9) Skladiščenje goriva, maziva, razstreliv in drugih eksplozivnih sredstev v kamnolomu ni predvideno. Mehanizacija se z gorivom oskrbuje na pralni ploščadi v sosednjem kamnolomu Poljčane. Strogo je prepovedano menjavanje olja ali drugih tekočin na mehanizaciji in vozilih na osnovnem platoju ali na kakem drugem mestu v kamnolomu, ki ni za to namenjeno, pripravljeno in primerno opremljeno. Omenjene delovne operacije in parkiranje mehanizacije po končanem delavniku se izvajajo v kamnolomu Poljčane. Potrebno je onemogočiti tudi odlaganje kakršnihkoli odpadkov v kamnolomu. Za delavce se postavi prenosni WC. (10) Po končanem pridobivanju je potrebno odstraniti vse za potrebe pridobivanja postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (11) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 27. člena tega odloka. 25. člen (Varovanje pred prekomernim hrupom) (1) Skladno s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa, se obravnavani poseg nahaja v IV. stopnji varstva pred hrupom, neposredna okolica tudi v IV. stopnji varstva pred hrupom (SVPH), najbližji stanovanjski objekti na oddaljenosti cca. 80 m v III. stopnji varstva pred hrupom (SVPH). (2) Predvideno izkoriščanje v kamnolomu ne bo bistveno prispevalo k povišanju ravni hrupa pri bližnjih stanovanjskih objektih - med območjem pridobivanja in obstoječimi objekti so gozdne površine, ki predstavljajo naravno protihrupno bariero; vir hrupa se bo premikal po območju izkoriščanja, tako bo v večji meri oddaljen več kot 80 m. (3) V času pridobivanja materiala bo izvor hrupa predstavljalo delovanje strojev in manipulacija z materialom, dela se bodo izvajala le v dnevnem času od 6:00 do 18:00 ure. (4) Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani. 26. člen (Varovanje pred onesnaženjem zraka) (1) Pri izkoriščanju, sprotni sanaciji in rekultivaciji bo prihajalo do emisij delovanja motorjev z notranjim izgorevanjem in emisij prašnih delcev zaradi zemeljskih del in transporta. Prašenje bo izrazitejše v sušnem in vetrovnem obdobju. (2) Preprečevanje prekomernega širjenja prahu pri transportu materiala se izvaja z omejitvijo hitrosti znotraj območja peskokopa na 5 km/h in doslednim oroševanjem transportnih poti in naloženega materiala z vodnimi prhami. Vse ukrepe za preprečevanje prašenja je potrebno izvajati zlasti ob sušnih obdobjih in pojavih večjih vetrov. (3) Izkopan material, ki se ga po fazi pridobivanja prepelje na predelavo v kamnolom Poljčane mora biti naložen tako, da se prepreči prašenje predvsem v primeru suhega in vetrovnega vremena (prekrivanje, pregrade ali zatravitev). (4) V primeru raznosa materiala s transportom po cesti, ki vodi do kamnoloma, je potrebno cesto očistiti, da ne prihaja do prašenja. (5) Umestitev naprav bo tudi v prihodnje takšna, da bo morebiten vpliv prašenja minimalen in lokalno omejen, v vsakem primeru pa ne bo presegal mej pridobivalnega prostora. (6) Za zmanjšanje lokalnih emisij in preprečevanje emisij večjega obsega so podana naslednji omilitveni ukrepi: a. Neutrjene manipulacijske površine znotraj območja kamnoloma je potrebno v času sušnega vremena stalno močiti. b. Tovornim vozilom je potrebno pred vožnjo po javnih površinah očistiti pnevmatike v primeru, da se je tovorno vozilo pred tem pomikalo po neutrjenih površinah. c. Delovni stroji in mehanizacija morajo biti redno vzdrževani in tehnično brezhibni. d. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih strojev za daljši čas je potrebno ugasniti motor. e. Vožnja po podlagi, kjer je možnost nastanka prašenja, naj bo počasna in naj ne presega hitrosti 15 km/h. Po potrebi se take poti dodatno utrdi. f. g. h. (7)   Stran 2016 Vegetacijo v kamnolomu in okolici naj se odstranjuje preudarno, prav tako naj se jo kasneje čim hitreje in čim bolje sanira, saj le ta veliko pripomore pri zadrževanju in neširjenju prašnih delcev. Uporablja naj se transportne poti znotraj območja kamnoloma. Potrebno je uporabljati princip skrajšanja transportnih poti in se izogibati prevozov skozi poseljena območja. Zmanjšanje površin, s katerih je možno razpršeno emitiranje prašnih delcev, na najmanjšo možno mero: sprotno zagrinjanje in zasaditev že izkoriščenih površin kamnoloma in drugih površin na območju kamnoloma, ki niso v uporabi, skladno z rudarskim projektom. Spremljanje stanja okolja: Investitor zagotavlja spremljanje kazalcev stanja okolja določenih v okoljskem poročilu (izvedba dnevnih meritev koncentracij prašnih delcev PM10 vsaj enkrat v času izvajanja plana, minimalno vsaj dva tedna (priporočljivo pa en mesec) v času sušnega obdobja (kumulativna meritev v času izvajanja obeh planov (OPPN Skrbinjek in OPPN Poljčane). Iz spremljanja predlaganih kazalcev bo razvidno ali se stanje okolja na območju OPPN in širše izboljšuje ali slabša in ali se uresničuje opredeljeni okoljski cilj. Za spremljanje stanja je zadolžen investitor. 27. člen (Varstvo voda) (1) Območje OPPN se nahaja znotraj varovanega območja, v VVO III (III. vodovarstveno območje) in se ne nahaja v območju varovanih vodnih virov. (2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi s predmetnega področja. (3) Območje leži v III. vodovarstvenem območju (gre za občinski nivo varovanja vodnih virov: Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Šmarje pri Jelšah ter ukrepi za varovanje kakovosti in količine vode, Ur.l. RS, št. 9/95), kar zahteva določene vodovarstvene ukrepe: Pri vrtanju, med obratovanjem in vzdrževanjem je potrebno izvesti vse ukrepe za preprečitev odtekanja, ponikanja, ali spiranja izvrtanine ali drugih snovi v podzemne vode ali zajetje; po prenehanju uporabe vrtine jo je potrebno ukiniti tako, da preprečimo kakršno koli onesnaženje podzemne vode ali zajetja; prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločijo snovi, škodljive za vodo. Prepovedana je gradnja skladišča naftnih derivatov s prostornino nad 200m3 v zaključeni tehnološki celoti in nad 25m3 za posamezne rezervoarje; prepovedano je graditi nove proizvodne, energetske, obrtne in servisne objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode. (4) Ureditev odvodnjavanja na območju OPPN mora biti načrtovana in izvedena tako, da ni ogrožena stabilnost zemljišča oz. je preprečena erozija, mora biti usklajena z Zakonom o vodah (ZV-1) in predpisi s področja varstva okolja. Odvajanje padavinskih voda se izvede na način, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok - padavinske vode prioritetno razpršeno ponikajo, dovoljena je izvedba zadrževalnikov, usedalnikov ter tudi ponikovalnic, ki morajo biti locirane izven povoznih, transportnih in manipulacijskih površin. (5) V času pridobivanja in tudi po njem se predvidijo ustrezni ukrepi, da se prepreči nelegalno odlaganje odpadkov, ki bi lahko z izcejanjem onesnaževali meteorno vodo, ki je speljana proti potoku Bela. Ukrep Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin zajema postavitev ustreznih opozorilnih tabel, zapornic, ograj. (6) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 24. člena tega odloka. (7) Humus s področja odpiranja kamnoloma je treba odstraniti in ga deponirati na območju, ki je namenjeno za njegovo deponiranje. V primeru, ko je mogoče, se lahko deponira tudi na obrobju etaž, če se kaže potreba po njegovi hitri uporabi. Odkopno jalovino je treba deponirati ločeno od humusa. Oboje, jalovina in humus, se uporabljata pri ureditvi brežin in sanaciji. Odložena humus in jalovina morata biti deponirana na način, da se prepreči erozija. V času izkoriščanja je treba izvajati sprotno sanacijo brežin na izkoriščenem delu (od zgoraj navzdol). (8) Mehanizacija, ki se uporablja za pridobivanje, transport (nakladalci, bagri,...), mora biti vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki rokuje z mehanizacijo, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je treba takoj obvestiti pristojne organe in pristopiti k sanaciji. Za te primere mora biti izdelan poslovnik (načrt ravnanja) za takojšnje ukrepanje. (9) V območju, kjer bo potekalo izkoriščanje, večja popravila in večja servisno vzdrževalna dela na gradbenih strojih (menjava olja, zamenjava večjih delov ali druga dela na motorju ali ostalih delih stroja, pri katerih bi lahko prišlo do večjega izlitja goriva, olja ali drugih nevarnih tekočin iz stroja) niso dovoljena. To naj se izvaja izven območja kamnoloma, v ustrezno opremljenih servisnih delavnicah. (10) Oskrba gradbene mehanizacije in delovnih strojev z gorivom in mazivom mora potekati na način, da se v času oskrbe pod stroj postavi začasna lovilna skleda. (11) Skladiščenje nevarnih snovi (pogonska goriva in olja itd.) na območju OPPN ni dopustno. Zagotovi naj se reden sprotni dovoz z ustrezno opremo. Hranjenje nevarnih snovi v območju OPPN ni dovoljeno. (12) Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. (13) V bližnji vodotok se lahko odvajajo odpadne padavinske vode, ki so speljane preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov (peskolovov) ali drugih ustreznih filtrov. (14) Odvajanje padavinskih voda iz površin kamnoloma je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnih iztokom v površinske odvodnike. (15) Pri izkopih zaradi izkoriščanja mineralnih surovin, mora biti dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode ter določitev smeri le-te, zato je potrebno ugotoviti potek piezometričnega nivoja podzemne vode na območju predvidenega kamnoloma. Izdelani sta bili 2 piezometrični vrtini, ki bosta služili kot opazovalni in iz katerih bo mogoče ob morebitnem izlitju onesnaževal v tla črpanje onesnažene vode. (16) Vsaj dvakrat letno (v sušnem in deževnem obdobju) se mora odvzeti vzorce podzemne vode za analizo na prisotnost mineralnih olj in onesnaževala (glede na tip razstreliva za miniranje), ki predstavlja največje tveganje za podzemno vodo. Poročilo je potrebno v roku osmih dneh dostaviti na OKP Rogaška Slatina. (17) Pri izvajanju aktivnosti se upoštevajo določila glede ukrepov, ki so podani z Analizo tveganja za onesnaženja vodnega telesa podzemne vode za Kamnolom Škrbinjek Stran 2017 (Geologija d.o.o. Idrija, št. 4413-283/2019-01, januar 2020). 28. člen (Varovanje gozdnih površin) (1) Na območju OPPN so obstoječe gozdne površine. (2) V času pridobivanja se izvaja posek drevja in sicer postopoma (fazno) ter skladno z dinamiko izkoriščanja. Pri poseku in spravilu lesa se upoštevajo določila predpisov predmetnega področja. (3) Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji dovoljenja za izkoriščanje in sicer na podlagi predhodne označitve, evidentiranja gozdnega drevja in ugotovitvene odločbe, v kateri se določi količina in struktura dreves za posek (vse izvede in odločbo izda Zavod za gozdove Slovenije). (4) Posegi v gozdne površine in odstranjevanje zarasti izven območja OPPN so prepovedani, prav tako je prepovedano odlaganje humusa ali drugega materiala ter tudi zasipavanje po gozdnih površinah izven meje OPPN. (5) Po končanem pridobivanju se vse površine povrnejo nazaj v gozdne površine, prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (utrjevanje brežin, ponovna pogozditev z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami). (6) V času izvajanja OPPN, kakor tudi po končani sanaciji in rekultivaciji, je potrebno omogočiti čim bolj neoviran dostop do gozdnih površin - dovoljena je izvedba novih gozdnih poti. 29. člen (Ohranjanje narave) (1) Ureditve na območju OPPN ne posegajo v naravno vrednoto, zavarovana območja ali območja pomembna za biotsko raznovrstnost. (2) Odpiranje oz. širitev pridobivalnega prostora naj se izvaja v več manjših etapah, kolikor je nujno potrebno, tako, da se čimdalje ohranja večje območje zalednih sklenjenih gozdnih površin. (3) Pri odpiranju pridobivalnega prostora, se ob regionalni cesti v širini vsaj 10 m ohrani pas drevja in grmovne vegetacije, razen na območju ureditve priključka. Območje pridobivalnega prostora (območje izkopa) naj se načrtuje izven tega območja. (4) Pri odpiranju pridobivalnega prostora, pred prepustom, ki povezuje suho strugo in potok Bela, se izvede usedalnik in izvedejo tehnični ukrepi za zadrževanje delcev in onesnaževal pred iztokom padavinskih voda v vodotok Bela in pritoke. (5) Sanacija pridobljenega območja se naj med in po zaključku eksploatacije izvaja tako, da se del območja terase prekrije s kamninsko jalovino in humusov ter zasadi z rastišču primerno avtohtono plodonosno grmovno in listnato drevesno zarastjo, deloma pa se oblikuje strme razgaljene skale, ki bodo s sukcesijo postale habitat vegetacije skladnih razpok. (6) Med deli in po zaključku del ter sanacije naj se po potrebi izvaja ukrepe za preprečitev naselitve invazivnih vrst. (7) V primeru, da bodo zaradi delovanja kamnoloma prekinjene posamezne prometnice (gozdne vlake ali druge poti), ki omogočajo dostop do drugih gozdnih parcel, ki so zunaj območja OPPN, je v takih primerih potrebno zagotoviti nadomestne prometnice, da bo z okoliškim gozdom, ki meji na območje OPPN, omogočeno normalno gospodarjenje z gozdom. 30. člen (Varstvo krajinskih značilnosti) (1) Območje OPPN je krajinsko ugodno, znotraj gozdnih površin in je vizualno neizpostavljeno. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Vizualno zaščito območja v času pridobivanja predstavljajo obstoječe gozdne površine. (3) Končna ureditev peskokopa po sanaciji in rekultivaciji se z ureditvijo reliefa in načrtovanimi zasaditvami, ki se oblikujejo kot naravne združbe, smiselno vključi v krajinsko sliko širšega območja. Izbrana vegetacija je avtohtona in nezahtevna za vzdrževanje. (4) Posebna pozornost se nameni oblikovanju obrobja izkoriščenega območja - robovi in strmine ne smejo biti ostri, da se onemogoči erozija - končno oblikovanje se izvede z izravnavo površin, zaobljenjem robov, omiljenjem štrlečih predelov, zasipanjem depresij. Za čim boljše vključevanje kamnoloma v okolje, je potrebno težiti k amorfnim naravnim oblikam skrajnih kontur. 31. člen (Ravnanje z odpadki) (1) Pri izkoriščanju dolomita bo pridobljena odkopna jalovina, ki se bo začasno deponirala na deponiji na južni strani in kasneje uporabila za sanacijo. (2) Poleg komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij (klasifikacijska skupina 20) bodo nastajali še odpadki zaradi delovanja in vzdrževanja naprav (klasifikacijska skupina 13, 15, 16 in 19) v manjših količinah pa tudi ostali odpadki. Zaradi delovanja naprav bodo predvidoma nastajala naslednje vrste odpadkov:  neklorirana motorna, strojna in mazalna olja  embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi  čistilne krpe  oljni filtri  kovine. (3) Odpadki se morajo zbirati ločeno in se predati pooblaščenim podjetjem za odvoz; zbiranje odpadkov se izvaja na lokaciji kamnoloma Poljčane. (4) Odlaganje odpadkov na območju osnovnega platoja ali kjer koli znotraj pridobivalnega prostora je strogo prepovedano. 32. člen (Ravnanje s plodno zemljo) (1) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti pri sprotni sanaciji in rekultivaciji - smiselno se upoštevajo določila 24. člena tega odloka. VII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 33. člen (Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Nevarne snovi na območju OPPN predstavljajo naftni derivati kot so dizel gorivo, motorna olja in hidravlična olja strojev. Kako ravnati s temi snovmi, je določeno z veljavnimi predpisi. Po veljavni zakonodaji je potrebno izdelati ustrezna navodila zaposlenim za ravnanje z različnimi nevarnimi snovmi in ravnanje ter postopke v primeru nesreče. (2) Pri načrtovanju kamnoloma in vseh zaradi tega potrebnih ureditev je potrebno zagotoviti stabilnost brežin za VII. stopnjo EMS-98 potresne lestvice, projektni pospešek tal je 0,100 g. (3) Območje urejanja se nahaja v erozijskem območju (zahtevni zaščitni ukrepi) in ni poplavno ogroženo - v času pridobivanja, sprotne sanacije in rekultivacije je potrebno zagotoviti, da se obstoječe stopnje ogroženosti na območju in izven njega ne povečajo. Stran 2018 34. člen (Varstvo pred požarom) (1) Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti oz. tehnoloških postopkov in uporabe požarno nevarnih snovi - postopki razstreljevanja so del rudarske metode pridobivanja v kamnolomu in so nadzorovani ter vodeni s strani strokovnih služb. (2) V okviru zaščite pred požarom in z upoštevanjem določil predpisov s področja varstva pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:  Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: vse ureditve morajo biti zasnovane tako, da je omogočen varen umik iz območja kamnoloma.  Zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila in sicer po obstoječih prometnicah in transportnih poteh znotraj kamnoloma.  Zadostne količine požarne vode se zagotovijo z gasilskimi vozili pristojne gasilske enote.  Vsi delovni stroji morajo v svoji opremi imeti zagotovljene gasilne aparate, lahko dostopne ter ustrezno zavarovane pred različnimi poškodbami.  Morebitno sežiganje ostankov drevja, grmičevja in vej se mora izvajati le ob vlažnem vremenu brez vetra in pod stalno kontrolo delavcev - potrebno je ravnati skladno s predpisi o varstvu pred požarom v naravnem okolju. V neposredni bližini in v pripravljenosti je potrebno imeti gasilne aparate in drugo protipožarno opremo. Po končanem sežiganju je potrebno ogenj popolnoma pogasiti.  Pri projektiranju morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara. VIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta 35. člen (Etapnost gradnje) (1) Pridobivanje dolomita - tehničnega kamna s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo izvajalo fazno, velikost in zaporedje izvajanja faz se prilagodi naravnim danostim in optimizaciji tehnoloških procesov. Zaključena faza mora predstavljati sanirano in rekultivirano celoto. 36. člen (Obveznosti investitorja in izvajalca) (1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka ter projektne pogoje, navedene v pridobljenih smernicah in mnenjih. (2) Za vso škodo, ki nastane zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe del ali projekta, je odgovoren investitor. IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 37. člen (Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Dovoljena so odstopanja od načrtovanih ureditev in parcelacije, če to pogojujejo usklajevanja z obstoječim stanjem in tehnologijo pridobivanja, če gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev, v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN. (2) Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih pogojev ter vplivov Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2019 na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oz. interesi. Spremembe dovoljene z odstopanji ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja. (3) Za izvedbo odstopanj morajo biti pridobljena soglasja pripravljavca tega akta in nosilcev urejanja prostora, v katerih pristojnost posegajo odstopanja. izdajanje soglasij pokopališč,« X. Številka: 900-0003/2019-29 Datum: 20. 10. 2021 Končne določbe 38. člen (Vpogled v OPPN) (1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Poljčane v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave. (2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta. 39. člen (Nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. 40. člen (Začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 1014. Odlok o dopolnitvi in spremembi Odloka o občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Poljčane Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 ZIUOOPE), 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 15. člena Statuta Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/21 – UPB1) je Občinski svet Občine Poljčane na 19. redni seji, dne 20. 10. 2021 sprejel ODLOK O DOPOLNITVI IN SPREMEMBI ODLOKA O OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI POLJČANE 1. člen V prvem odstavku 5. člena odloka se za 9. točko doda točka 10., ki glasi: »10. 24-urna dežurna služba za pogrebne dejavnosti.« 2. člen V 6. členu odloka se besedilo 1. točke izbriše in v celoti nadomesti z novim besedilom, ki glasi: »1. izvajanje pokopališke dejavnosti, ki obsega upravljanje pokopališč z zagotavljanjem urejenosti pokopališča, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter zvezi s posegi na območju 3. člen Ta dopolnitev in sprememba Odloka o občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Poljčane (Uradni list RS, št. 79/11) začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan 1015. Pravilnik o obremenjevanju nepremičnega premoženja Občine Poljčane s služnostno pravico Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18) ter 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021 – UPB1) je Občinski svet Občine Poljčane na 19. redni seji dne 20. 10. 2021 sprejel PRAVILNIK O OBREMENJEVANJU NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA OBČINE POLJČANE S SLUŽNOSTNO PRAVICO Številka: 900-0002/2019-46/201 Datum: 20. 10. 2021 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan v I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določijo pogoji in postopek za obremenjevanje nepremičnega premoženja v lasti Občine Poljčane (v nadaljevanju: občina) z ustanavljanjem služnostne pravice in način določanja nadomestila za ustanovljeno služnostno pravico. II. Obremenjevanje s služnostno pravico 2. člen Služnostna pravica se na nepremičnem premoženju ustanovi po postopku in v skladu s pogoji, ki jih določata zakon in uredba, ki urejata ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti. 3. člen (1) Postopek ustanovitve služnostne pravice na nepremičnem premoženju se začne na podlagi vloge stranke. (2) Iz vloge morajo biti razvidni namen, vsebina in obseg služnostne pravice. (3) Vlagatelj mora k vlogi priložiti:  grafični prikaz iz projektne dokumentacije, iz katerega je razviden potek trase služnosti, če pa za predvideni poseg izdelava projektne dokumentacije ni potrebna, pa zemljiško katastrski prikaz ali digitalni ortofoto posnetek z vrisanim potekom trase služnosti;  podatek o dolžini trase na posamezni nepremičnini, izraženi v dolžinskih metrih (m), oziroma o površini posega na posamezni nepremičnini, izraženi v kvadratnih metrih (m2), če ti podatki niso razvidni iz projektne dokumentacije. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (4) Širina trase za infrastrukturni vod ne more biti manjša od 0,5 m na vsako stran od osi infrastrukturnega voda. Širina trase za dostop z vozili ne sme biti manjša od 3 m. 4. člen (1) Obremenjevanje nepremičnega premoženja s služnostno pravico se izvede z neposredno pogodbo, pri čemer objava namere o sklenitvi pogodbe ni potrebna. (2) Če se služnostna pravica ustanovi po metodi neposredne pogodbe in je za ustanovitev služnostne pravice zainteresiranih več oseb, s katerimi je treba opraviti pogajanja o višini nadomestila in drugih pogojih ustanovitve stvarne pravice, postopek pogajanj vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje župan. 5. člen (1) V pogodbi o ustanovitvi služnosti je treba vsebino in potek služnostne pravice natančno določiti. Grafični prikaz poteka trase služnostne pravice je obvezna priloga pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice. (2) Služnostno pravico je treba določiti na način, ki čim manj obremenjuje služečo nepremičnino. (3) V pogodbi se lahko poleg plačila nadomestila za ustanovljeno služnostno pravico določijo tudi dodatni pogoji, kot so različne oblike izvedbe prilagoditvenih del, izdaja garancij, pridobitve soglasij, oziroma druge vrste pogojev, ki so glede na vsak posamični primer potrebni za zaščito premoženja občine, še posebej gospodarske javne infrastrukture. 6. člen (1) Služnostna pravica se na nepremičnem premoženju ustanavlja odplačno, če zakon ne določa drugače. (2) Brezplačno se lahko ustanovi služnostna pravica na nepremičnem premoženju le izjemoma, če se zasleduje javni interes. (3) Vsebina javnega interesa se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej, če se zainteresirana oseba za pridobitev služnostne pravice nanj sklicuje. (4) Javni interes je izkazan:  kadar tako določa posamezen zakon,  v primerih izgradnje gospodarske javne infrastrukture, ki je v interesu občine, in je kot taka določena v izvedbenih prostorskih aktih občine. (5) Opredelitev javnega interesa je bistvena sestavina pogodbe o ustanovitvi brezplačne služnostne pravice. 7. člen (1) Zavezanec za plačilo nadomestila je služnostni upravičenec. (2) Če služnostni upravičenec ni hkrati vlagatelj ali investitor, lahko obveznost plačila nadomestila s pogodbo prevzame vlagatelj ali investitor. 8. člen (1) Višina odškodnine zaradi ustanovitve posamezne služnostne pravice za čas uporabe se določi kot enkratno nadomestilo in se izračuna tako, da se višina nadomestila za m2 obremenjene nepremičnine pomnoži s površino nepremičnine, ki bo obremenjena s služnostno pravico. V kolikor po isti trasi poteka več vodov infrastrukture se za izračun odškodnine upošteva največja širina trase. (2) Višino nadomestila za m2 obremenjene nepremičnine določi, glede na vrsto (rabo) nepremičnine in kakovostno območje, v neto znesku, župan s cenikom. Cenik se objavi na uradni spletni strani občine (https://poljcane.si) lahko pa tudi na drug običajen način. (3) Višina nadomestila se usklajuje na vsake tri leta. Stran 2020 (4) Za izračun višine odškodnine se upoštevata raba in kakovostno območje, kot sta določena v uradnih evidencah. (5) Če bi višina odškodnine, določena na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena, v posameznem primeru presegla vrednost, nad katero je v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, treba opraviti cenitev, se nadomestilo določi na podlagi cenitve višine nadomestila. (6) Občina lahko tudi v drugih primerih, ko cenitev višine nadomestila ni obvezna, odloči, da se nadomestilo določi na podlagi cenitve višine nadomestila. Če se cenitev opravi iz razlogov na strani zavezanca za plačilo nadomestila, stroške oprave cenitve višine nadomestila krije zavezanec za plačilo nadomestila. (7) Zavezanec za plačilo nadomestila krije tudi vse stroške, povezane z ustanovitvijo služnostne pravice ter davčne obveznosti. (8) Plačilo nadomestila za služnostno pravico po tem odloku ne izključuje morebitnih odškodninskih zahtevkov občine za škodo, ki jo služnostni upravičenec povzroči ob vzpostavitvi oziroma izvrševanju služnostne pravice. 9. člen Nadomestilo za ustanovitev služnosti ne glede na določbe prejšnjega člena ne more biti nižje od 10,00 EUR brez DDV. 10. člen (1) Nadomestilo je potrebno plačati v 15 dneh od izstavitve računa, ki se izstavi na podlagi sklenjene služnostne pogodbe. (2) Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis služnostne pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi upravljavec nepremičnine izroči služnostnemu upravičencu po prejemu celotnega nadomestila oziroma po plačilu prvega obroka, ki znaša najmanj 20 % celotnega nadomestila, v primeru periodičnega plačila nadomestila. 11. člen (1) Nadomestilo za ustanovitev služnosti se praviloma plača v enkratnem znesku. (2) Nadomestilo za ustanovitev služnosti se lahko plačuje periodično, če se nadomestilo določi na podlagi cenitve višine nadomestila in je s cenitvijo predviden tak način plačevanja. 12. člen (1) Ob prenehanju služnosti ima občina pravico od služnostnega upravičenca ali investitorja zahtevati, da na svoje stroške vzpostavi prvotno stanje. (2) Če se služnost dejansko ne izvaja v obsegu in na način, kot je to določeno s pogodbo, in služnost moti občino pri gradnji javne gospodarske infrastrukture ali izvedbi drugega projekta, je služnostni upravičenec oziroma investitor dolžan na svoje stroške prestaviti oziroma preurediti predmet služnosti po navodilih občine. 13. člen Za vsebine, ki jih ta pravilnik ne ureja, ter v primeru spremembe predpisov, ki so bili podlaga ob pripravi tega pravilnika, se neposredno uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, uredbe, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti in stvarnopravnega zakonika in drugih področnih predpisov. III. Končna določba Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 14. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0004/2021-1 Datum: 20. 10. 2021 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan 1016. Pravilnik o oddajanju nepremičnega premoženja Občine Poljčane v najem, občasno in brezplačno uporabo Na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1; Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18; Uredba) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021 – UPB1) je Občinski svet Občine Poljčane na 19. redni seji dne 20. 10. 2021 sprejel PRAVILNIK O ODDAJANJU NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA OBČINE POLJČANE V NAJEM, OBČASNO IN BREZPLAČNO UPORABO 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) S tem pravilnikom se določajo postopki in pogoji oddaje nepremičnega premoženja, ki je v lasti Občine Poljčane (v nadaljevanju: občina) v najem, občasno in brezplačno uporabo ter način določanja višine najemnine oziroma uporabnine in drugo. 2. člen (nepremično premoženje) (1) Ta pravilnik se nanaša na nepremično premoženje, ki je v lasti občine, in sicer: poslovne stavbe, poslovne prostore in zemljišča. (2) Za poslovno stavbo se šteje stavba, ki je namenjena za poslovne dejavnosti in se v ta namen pretežno tudi uporablja. (3) Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben ali skupen glavni vhod ter so namenjeni za poslovno in drugo dejavnost. (4) Če nastane dvom, ali se šteje posamezen prostor za poslovni prostor, odloči o tem upravljavec. (5) Zemljišča so: a) površine, kjer je možno za trgovske ali gostinske namene:  postaviti stojnico/e,  postaviti kiosk/e,  razširiti ponudbo pred poslovnimi prostori  postaviti gostinski vrt; b) površine, ki jih je možno uporabiti za namene gradbeništva (rekonstrukcija ali vzdrževanje poslovnih in stanovanjskih objektov, deponiranje gradbenega materiala); c) površine, ki jih je možno uporabiti za namene športa; d) površine, ki jih je možno uporabiti za izvedbo javnih prireditev, shodov, sejmov in podobno, e) površine, ki jih je možno oddati v najem za druge namene, če to ni v nasprotju z drugimi predpisi. Stran 2021 (6) Uporaba zemljišč mora biti skladna s prostorskimi akti občine. (7) Ta pravilnik se ne uporablja za pravne posle pridobivanja in upravljanja na podlagi koncesijskega razmerja ali drugih razmerij po javno zasebnem partnerstvu in pravne posle, ki vsebujejo elemente koncesijskega razmerja, elemente javno zasebnega partnerstva ali elemente javnega naročanja. 3. člen (upravljanje) (1) Upravljavec nepremičnega premoženja občine je občina ali oseba javnega prava, ki ga za upravljavca določa ustanovitveni akt ali akt župana. (2) Za nepremično premoženje, ki je v lasti občine in je dano v upravljanje drugi pravni osebi, ki ji je pravica upravljanja s stvarnim premoženjem občine podeljena v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, z odlokom o gospodarskih javnih službah, aktom o ustanovitvi javnega zavoda oziroma drugim pravnim aktom, določa postopek, pogoje in način določitve oddaje in določitve najemnin, upravljavec takšnega stvarnega premoženja s soglasjem občine oziroma koncesijska pogodba ali drugi pravni akt. 4. člen (evidence) Evidenco nepremičnega premoženja občine in evidenco sklenjenih pogodb, na podlagi tega pravilnika, vodi občinska uprava občine. 2. Oddaja nepremičnega premoženja v najem 2.1. Predmet in načini oddaje v najem 5. člen (predmet najema) (1) V najem se lahko odda nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben upravljavec ali uporabnik. (2) Pri oddajanju nepremičnega premoženja v najem se upoštevajo pogoji in postopek, ki jih določajo zakon, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: zakon), uredba, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: uredba), zakon, ki ureja kmetijska zemljišča, zakon, ki ureja obligacijska razmerja, zakon, ki ureja javne finance in drugi, navedenim zakonom podrejeni predpisi. 6. člen (začetek postopka) (1) Postopek za oddajo nepremičnega premoženja v najem se začne na podlagi vloge stranke ali na pobudo upravljavca. (2) Če upravljavec ugotovi, da je nepremičnina v lasti občine v dejanski uporabi brez ustrezne pravne podlage, se lahko postopek oddaje nepremičnega premoženja občine v najem začne na pobudo upravljavca pod pogojem, da je taka uporaba v skladu s prostorskimi akti občine in drugimi veljavnimi predpisi. 7. člen (postopek in metode) (1) Pogoj za oddajo nepremičnega premoženja v najem je izvedba postopkov in opravil določenih z zakonom in uredbo. (2) Nepremično premoženje se, upoštevajoč predviden letni prihodek od oddaje nepremičnega premoženja v najem, odda v najem po eni izmed naslednjih metod:  z javno dražbo, Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  z javnim zbiranjem ponudb ali  s sklenitvijo neposredne pogodbe. (3) Postopek oddaje nepremičnega premoženja v najem se praviloma izvede z metodo javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, razen če so izpolnjeni pogoji za sklenitev neposredne pogodbe, ki so določeni z zakonom. Izbere se tista metoda, ki upravljavcu zagotavlja najugodnejši ekonomski učinek, pri tem pa je praviloma primarni cilj oddaje poslovnih prostorov, doseganje čim višje najemnine, bogatenje turistične ponudbe in zagotavljanje potreb občanov skladno z javnim interesom lokalne skupnosti. 8. člen (javna dražba) (1) Javna dražba se izvede po postopku določenem z zakonom in uredbo, kjer se najemna pogodba sklene s ponudnikom, ki pristane na vnaprej določene pogoje in ponudi najvišjo ceno. (2) Javno dražbo vodi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje predstojnik upravljavca. (3) Natančnejšo vsebino, omejitve, pogoje za uporabo, postopek za izvedbo in druge sestavine v zvezi z izvajanjem javne dražbe določata zakon in uredba. 9. člen (javno zbiranje ponudb) (1) Javno zbiranje ponudb se izvede kot na nedoločen ali določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za najem določenega nepremičnega premoženja občine. (2) Postopek javnega zbiranja ponudb vodi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje predstojnik upravljavca. (3) Če v postopku javnega zbiranja ponudb ni bila dosežena vsaj izhodiščna najemnina ali v postopku, ki se izvede v primeru, da je med prejetimi več najugodnejših ponudb, ni bila dosežena vsaj najemnina, ki so jo v postopku javnega zbiranja ponudb ponudili najugodnejši ponudniki, javno zbiranje ponudb ni uspešno. (4) Natančnejšo vsebino, omejitve, pogoje za uporabo, postopek za izvedbo in druge sestavine v zvezi z izvajanjem javnega zbiranja ponudb določata zakon in uredba. 10. člen (neposredna pogodba) (1) Nepremično premoženje se lahko odda v najem na podlagi metode neposredne pogodbe, če so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem. (2) Če se nepremično premoženje občine v najem odda po metodi neposredne pogodbe in je za najem zainteresiranih več oseb, se z zainteresiranimi osebami opravijo pogajanja o višini najemnine in drugih pogojih oddaje v najem. Postopek s pogajanji vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje predstojnik upravljavca. (3) Če so merilo za izbor najemnika poleg višine najemnine tudi drugi pogoji, morajo biti merila za izbor najugodnejšega ponudnika ovrednotena in vsebovana v objavi namere o sklenitvi neposredne pogodbe. (4) Natančnejšo vsebino, omejitve, pogoje za uporabo, postopek za izvedbo in druge sestavine v zvezi s sklepanjem neposredne pogodbe določata zakon in uredba. 2.2. Nastanek, trajanje in prenehanje najemnega razmerja 11. člen (nastanek najemnega razmerja) (1) Najemno razmerje nastane s sklenitvijo najemne Stran 2022 pogodbe. Najemna pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki (najemodajalec in najemnik). 12. člen (trajanje najemnega razmerja) (1) Nepremično premoženje se odda v najem za določen čas, vendar ne za dlje kot pet let, ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev. (2) Po izteku najemnega razmerja za določen čas lahko upravljavec nepremično premoženje ponovno odda v najem, na podlagi novega, predhodno izvedenega postopka oddaje v najem. 13. člen (podnajem) Najemnik lahko na podlagi predhodnega pisnega soglasja upravljavca nepremično premoženje odda v podnajem, če se oddaja za krajše časovno obdobje ali v manjšem obsegu. Predhodno pisno soglasje upravljavca mora biti podano k vsakemu konkretnemu pravnemu poslu posebej. 2.2.1. Oddaja poslovnih prostorov v najem stavb in poslovnih 14. člen (najemna pogodba) (1) Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in vsebovati sledeče obvezne sestavine:  identifikacijske podatke poslovne stavbe ali poslovnega prostora, ki je predmet oddaje v najem (naslov/lokacija, ID znak, velikost/površina) z navedbo morebitnega /ih skupnega/-ih oziroma funkcionalnega/-ih prostora/-ov;  navedbo dejavnosti oziroma namena, za katerega se poslovna stavba ali poslovni prostor oddaja v najem;  čas trajanja najemnega razmerja;  višino in način plačevanja najemnine;  obveznost in način plačevanja obratovalnih in drugih stroškov;  navedbo metode oddaje v najem;  pravice in obveznosti pogodbenih strank, ki se nanašajo na uporabo in vzdrževanje najete poslovne stavbe ali poslovnega prostora;  določbo o oddaji v podnajem;  navedbo skrbnikov pogodbe, na strani pogodbenih strank;  razloge za prenehanje najemnega razmerja in odpovedni rok;  pravico vstopa upravljavca v poslovno stavbo ali poslovni prostor in pravico ogleda oziroma pregleda le-te(ga);  druge obveznosti in pogoje, ki izhajajo iz uporabe poslovnega prostora. (2) Ob prevzemu poslovne stavbe ali poslovnega prostora v najem in ob predaji (vračilu) izpraznjene poslovne stavbe ali poslovnega prostora se sestavi primopredajni zapisnik, v katerem se popiše stanje prostora/-ov in opreme, stanje porabe po vgrajenih merilnikih in morebitne druge ugotovitve. (3) Najemno pogodbo sklepa upravljavec nepremičnega premoženja (najemodajalec). 15. člen (normalna raba najete nepremičnine) (1) Najemnik je dolžan najeto nepremičnino vzdrževati v zapisniško prevzetem stanju, upoštevajoč normalno obrabo v skladu s standardi vzdrževanja. Glede stroškov Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin tekočega vzdrževanja se smiselno uporabljajo določbe Pravilnika, ki določa standarde vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj. (2) Najemnik je dolžan na svoje stroške odpraviti škodo na poslovni stavbi ali v poslovnem prostoru, ki jo sam povzroči oziroma, ki bi nastala v okviru opravljanja dejavnosti. (3) Najemnik ni odgovoren za poslabšanje stanja poslovne stavbe ali poslovnega prostora, do katerega je prišlo zaradi normalne uporabe, ki je v skladu z določili najemne pogodbe. 16. člen (nujna popravila) (1) V primeru nujnega popravila je najemnik dolžan to takoj, vendar pa najkasneje v treh dneh, to sporočiti upravljavcu. (2) Upravljavec mora popravila začeti v najkrajšem možnem času, ki ne sme biti daljši od 30 dni. (3) Če je to popravilo neodložljivo, da se zavaruje življenje ali zdravje uporabnikov poslovnega prostora ali poslovnega prostora in opreme v njem pred večjo škodo, ga je dolžan sam opraviti, ima pa pravico zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi teh popravil. 17. člen (zavarovanje nepremičnine) (1) Občina zavaruje nepremično premoženje, ki se oddaja v najem, in sicer na način, ki je za premoženje najprimernejši, praviloma za običajna tveganja. (2) Opremo, ki je v lasti najemnika, je dolžan zavarovati najemnik sam. 18. člen (vračilo) Najemnik je po prenehanju najemnega razmerja dolžan poslovno stavbo oziroma poslovni/-e prostor/-e s ključi vrniti v stanju, v kakršnem ga/jih je prevzel, upoštevajoč normalno rabo. 19. člen (prepovedana dejanja najemnika) Med trajanjem najemnega razmerja najemnik ne sme brez soglasja najemodajalca:  spremeniti, zožiti ali razširiti dovoljene poslovne dejavnosti;  izvajati preureditvenih del v poslovnih stavbah in poslovnih prostorih;  izvršiti drugih sprememb, ki neposredno vplivajo na dejavnosti v poslovni stavbi in poslovnem prostoru. 20. člen (prenehanje najemnega razmerja) (1) Najemno razmerje preneha:  s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe,  s potekom časa, za katerega je bila najemna pogodba sklenjena,  z odpovedjo najemne pogodbe z zakonsko predpisanim odpovednim rokom ali z odpovednim rokom, določenim v najemni pogodbi ali  z odstopom najemodajalca od najemne pogodbe, če najemnik krši določbe najemne pogodbe. (2) Najemno razmerje se za poslovne stavbe ali poslovne prostore odpove z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, s pisno odpovedjo. 21. člen (odstop od pogodbe) (1) Najemodajalec lahko odstopi od pogodbe in zahteva izpraznitev in izročitev najete poslovne stavbe ali Stran 2023 poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene ali zakonske določbe o trajanju najema: a) Če najemnik krši določila sklenjene najemne pogodbe, in sicer:  če poslovno stavbo ali poslovni prostor odda v podnajem brez predhodnega soglasja najemodajalca,  če poslovno stavbo ali poslovni prostor uporablja na način, s katerim druge najemnike ali stanovalce ovira ali moti pri normalni uporabi njihovih poslovnih prostorov ali stanovanj,  če v poslovni stavbi ali poslovnem prostoru izvršuje ali izvrši adaptacijo oziroma investicijska vlaganja brez predhodnega soglasja najemodajalca,  če na zahtevo najemodajalca v dogovorjenem roku ne opravi del, ki so potrebna za vzdrževanje poslovne stavbe ali poslovni prostor poslovnega prostora in ki spadajo med njegove stroške,  če v dogovorjenem roku ne prične opravljati dejavnosti, za katero mu je bila dodeljena poslovna stavba ali poslovni prostor,  če brez soglasja najemodajalca spremeni predmet poslovanja ali opravi druge statusne spremembe, ki neposredno vplivajo na dejavnost, ki naj bi se izvajala v poslovni stavbi ali v poslovnem prostoru,  če za več kot en mesec brez upravičenega razloga preneha opravljati poslovno dejavnost,  če izgubi status, na podlagi katerega je pridobil poslovno stavbo ali poslovni prostor v najem,  če najmanj dva meseca ne plača najemnine in obratovalnih stroškov in če jih ne poravna niti v nadaljnjih šestdesetih dneh po prejemu opomina,  če na kakršenkoli način ovira prenovo poslovne stavbe ali poslovnega prostora,  če tudi po pisnem opominu najemodajalca uporablja najeto nepremičnino v nasprotju s pogodbo ali jo uporablja brez potrebne skrbnosti, tako da se dela občutnejša škoda, b) če najemodajalec iz vzroka, za katerega ni odgovoren, trajno ne more uporabljati prostorov, v katerih je opravljal svojo dejavnost in zato poslovno stavbo oziroma prostor sam potrebuje ter c) v drugih primerih, ki so določeni z zakonom ali dogovorjeni z najemno pogodbo. (2) Najemodajalec v primerih iz prejšnjega odstavka določi tudi čas, v katerem mora najemnik izprazniti najeto nepremičnino ter jo izročiti najemodajalcu v stanju, v kakršnem jo je dobil v najem. Ob predaji izpraznjene nepremičnine se sestavi primopredajni zapisnik. 2.2.2. Oddaja zemljišč v najem 22. člen (zemljišča) (1) Stavbna zemljišča se oddajajo v najem po postopku določenem s tem pravilnikom, zakonom in uredbo. (2) Kmetijska zemljišča se oddajajo v zakup v skladu s pogoji in po postopku, ki jih določa zakon, ki ureja kmetijska zemljišča. 23. člen (najemna pogodba) (1) Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in vsebovati sledeče obvezne sestavine: Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin  identifikacijske podatke zemljišča, ki je predmet oddaje v najem (naslov/lokacija, ID znak, velikost/površina idr.);  navedbo namena, za katerega se zemljišče oddaja v najem;  čas trajanja najemnega razmerja;  višino in način plačila najemnine;  metodo oddaje v najem;  pravice in obveznosti pogodbenih strank;  določbe o oddaji v podnajem;  navedbo skrbnikov pogodbe in  druge obveznosti in pogoje, ki izhajajo iz uporabe zemljišča. (2) Najemno pogodbo sklepa upravljavec nepremičnega premoženja (najemodajalec). 24. člen (normalna raba) (1) Najemnik je dolžan najeto zemljišče uporabljati kot dober gospodar ter na način in v obsegu, ki ne bo posegal v pravice drugih uporabnikov ali v rabo sosednjih zemljišč oziroma bo zagotovil morebitni intervencijski dostop. (2) Najemnik je dolžan na svoje stroške odpraviti škodo, ki jo sam povzroči oz. bi nastala v okviru opravljanja dejavnosti bodisi na zemljišču, ki je predmet najemne pogodbe bodisi na sosednjem zemljišču. (3) Najemnik ni odgovoren za poslabšanje stanja zemljišča, do katerega je prišlo zaradi normalne uporabe, ki je v skladu z določili najemne pogodbe. 25. člen (prenehanje najemnega razmerja) (1) Najemno razmerje preneha:  s sporazumnim prenehanjem pogodbe o oddaji v najem,  s potekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena,  z odstopom od najemne pogodbe. (2) Najemodajalec lahko odstopi od pogodbe in zahteva od najemnika, da zemljišče, ki je predmet pogodbe, brez odpovednega roka, zapusti, če ugotovi, da ne izpolnjuje pogodbeno dogovorjenih obveznosti oziroma huje krši določila sklenjene najemne pogodbe. (3) Najemnik je po preteku časa, za katerega je sklenjeno najemno razmerje, dolžan zemljišče vrniti v stanju, kakršnem je bilo pred začetkom najemnega razmerja, upoštevaje njegovo normalno rabo. 2.3. Način in merila določanja najemnin 26. člen (najemnina in drugi stroški) (1) Za najem nepremičnega premoženja je najemnik dolžan plačevati najemnino. (2) Najemnik je dolžan plačevati tudi druge stroške, če tako določa zakon, uredba ali je tako, v skladu za zakonom ali uredbo, dogovorjeno s sklenjeno najemno pogodbo. (3) Za druge stroške se štejejo:  obratovalni stroški,  stroški rednega vzdrževanja nepremičnega premoženja (manjših vzdrževalnih del),  stroški nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,  stroški upravljanja,  stroški zavarovanja  in drugi dogovorjeni stroški. (4) Najemnina se praviloma plačuje za tekoči mesec, mesečno, na podlagi izstavljenega računa s strani Stran 2024 upravljavca, lahko pa tudi letno. Plačilo mora biti izvedeno do zadnjega dne v mesecu oziroma letu, razen v primerih drugačne opredelitve v najemni pogodbi. V primeru zamude plačila se zaračunavajo zakonite zamudne obresti. (5) Drugi stroški se plačujejo na način določen v najemni pogodbi. 27. člen (določitev mesečne najemnine) (1) Izhodiščna mesečna najemnina je izražena v absolutnem znesku v EUR ali v EUR/m2 in je določena glede na namembnost poslovne stavbe ali poslovnega prostora oziroma dejavnost, ki se bo v njem odvijala oziroma glede na namensko rabo zemljišča. (2) Najemnina se določi izkustveno na podlagi cenika, ki ga sprejme predstojnik upravljavca. Cenik se objavi na spletni strani upravljavca, lahko pa tudi na drug običajen način. (3) Če višina letne najemnine za najeto nepremičnino preseže 10.000 EUR, mora upravljavec pred sklenitvijo pravnega posla naročiti cenitev višine najemnine. Ocenjena višina najemnine predstavlja izhodiščno mesečno najemnino. (4) Upravljavec lahko tudi v drugih primerih, ko cenitev višine najemnine ni obvezna, odloči, da se za določitev najemnine ne uporabi cenik, iz drugega odstavka tega člena, ampak se najemnina določi na podlagi cenitve višine najemnine. Če se cenitev opravi iz razlogov na strani interesenta za najem, stroške oprave cenitve višine najemnine krije interesent za najem. (5) Najemnina se lahko plačuje mesečno ali letno, razen če se nepremično premoženje, v skladu z določili zakona, uredbe in tega pravilnika, v najem oddaja po posameznih urah ali dnevih. (6) Najemnina se usklajuje na vsake tri leta. 28. člen (izhodiščna oziroma izklicna najemnina) (1) Če je za najem iste nepremičnine zainteresiranih več oseb, se z vsemi opravijo pogajanja o višini najemnine, pri čemer najemnina, določena na podlagi prejšnjega člena tega pravilnika, predstavlja izhodiščno najemnino. (2) Če je v skladu z zakonom, nepremično premoženje v najem treba oddati po metodi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, najemnina, določena na podlagi prejšnjega člena tega pravilnika, predstavlja izklicno najemnino v postopku javne dražbe oziroma izhodiščno najemnino v postopku javnega zbiranja ponudb 29. člen (oddaja pod ocenjeno vrednostjo najemnine) (1) Pod ocenjeno vrednostjo najemnine se lahko odda v najem nepremično premoženje, ki je namenjeno poslovni dejavnosti, zlasti dejavnosti domače in umetnostne obrti in kulturni dejavnosti, pri čemer je med ponudbami, ki so v javnem interesu lokalne skupnosti, merilo za izbor najugodnejšega ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena, se nepremičnine oddajo v najem na podlagi metode javnega zbiranja ponudb. (3) Objava javnega zbiranja ponudb lahko vsebuje morebitne druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik. (4) Pred postopkom oddaje nepremičnine za dejavnosti iz prvega odstavka predstojnik upravljavca izda sklep, v katerem opredeli namembnost oddaje in odstotek znižanja najemnine, ki ne sme biti višji od 80%. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 30. člen (kategorije namembnosti) Pri določanju višine najemnine za poslovne stavbe in poslovne prostore se upoštevajo naslednje kategorije namembnosti: 1. kategorija: poslovne stavbe in poslovni prostori, v katerih se opravlja pridobitna dejavnost, 2. kategorija: poslovne stavbe in poslovni prostori, v katerih se opravlja nepridobitna dejavnost, 3. kategorija: poslovne stavbe in poslovni prostori, v katerih se opravlja deficitarna dejavnost oziroma dejavnosti posebnega pomena za lokalno skupnost, 4. kategorija: pomožni prostori (skladišča, garaže, ipd.). 31. člen (izjemno znižanje najemnine) (1) Za določen čas se najemniku lahko na podlagi vloge zniža najemnina ali oprosti plačilo najemnine za najem poslovne stavbe ali poslovnega prostora v naslednjih primerih:  za čas obnove javne infrastrukture s predhodnim soglasjem upravljavca, v okviru predvidenega terminskega plana izvajanja del, če je moteno, oteženo ali onemogočeno opravljanje dejavnosti v poslovni stavbi ali poslovnem prostoru,  za čas adaptacije poslovne stavbe ali poslovnega prostora oziroma za čas investicijskih vlaganj v poslovno stavbo ali poslovni prostor s predhodnim pisnim soglasjem upravljavca, v okviru terminskega plana izvajanja del,  če je najemnik, ki je sicer nosilec in edini izvajalec dejavnosti, v postopku zdravljenja ali rehabilitacije je lahko oproščen plačila najemnine največ do 6 mesecev. Svojo nesposobnost za opravljanje dejavnosti mora dokazovati po pravilih zdravniške komisije ZZZS,  v primeru naravnih nesreč ali razglašenih epidemij nalezljivih bolezni, zaradi česar je onemogočeno ali prepovedano izvajanje najemnikove dejavnosti, pri čemer mora slednji poleg vloge predložiti tudi ustrezna dokazila. (2) Vlogo najemnika pregleda strokovna služba upravljavca, ki poda predlog. O predlogu odloča predstojnik upravljavca s pisnim obvestilom najemniku. 3. Vlaganja v poslovno stavbo ali poslovni prostor 32. člen (stanje poslovne stavbe ali prostora) (1) Najemniku se odda v najem urejena poslovna stavba ali poslovni prostor, lahko pa tudi delno urejena ali neurejena poslovna stavba ali poslovni prostor. (2) Stanje poslovne stavbe ali poslovnega prostora se ugotavlja na podlagi zapisnika o primopredaji stavbe ali prostora. 33. člen (dodatna vlaganja) (1) Morebitna potrebna dela za usposobitev, obnovitev ali preureditev poslovnega prostora ali poslovne stavbe za uporabo oziroma opravljanje dejavnosti, ki je določena z najemno pogodbo, je najemnik dolžan opraviti na lastne stroške. Opravi lahko samo tista dela, za katera si predhodno pridobi pisno soglasje upravljavca in ni upravičen do povrnitve kakršnih koli stroškov vlaganj in z vlaganji ne pridobi lastninske ali druge stvarne pravice na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru. (2) Po prenehanju najemnega razmerja za poslovni prostor se najemnik z upravljavcem dogovori o morebitnem priznanju dodatnih vlaganj. Stran 2025 (3) V primeru, da dodatna vlaganja za lastnika niso koristna, je najemnik dolžan vzpostaviti poslovni prostor v prvotno stanje. 34. člen (investicijska vzdrževalna dela) (1) Investicijska vzdrževalna dela na nepremičnem premoženju izvaja upravljavec na podlagi področnih predpisov, ki urejajo javne finance, javno naročanje oziroma javno zasebno partnerstvo. (2) Vlaganja fizičnih in pravnih oseb v konkretne nedokončane poslovne stavbe ali poslovne prostore ali poslovne stavbe ali poslovne prostore v slabem stanju, ki so v lasti občine, morajo biti izvedena v skladu z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo in drugimi področnimi predpisi. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se sklene pisni dogovor med najemnikom in upravljavcem, v katerem se posebej opredelijo potrebna vlaganja oziroma predvidena dela, višina predvidenih sredstev, načini dokazovanja vlaganj ter morebitno pobotanje vlaganj z zneski najemnin. 4. Oddaja nepremičnega brezplačno uporabo premoženja v 35. člen (brezplačna uporaba) (1) Nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben upravljavec ali uporabnik, se lahko da v brezplačno uporabo po metodi javnega zbiranja ponudb ali z neposredno pogodbo:  osebam javnega prava za opravljanje javnih nalog,  nevladnim organizacijam, ki jim je podeljen status delovanja v javnem interesu, za opravljanje tistih dejavnosti, za katere jim je podeljen status,  socialnemu podjetju ali nepridobitni pravni osebi, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja socialno podjetništvo, ki namerava poslovati kot socialno podjetje in bo začela postopek registracije v skladu z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: nepridobitna pravna oseba), v obsegu, ki je potreben za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena, ali  mednarodnim organizacijam, katerih članica je Republika Slovenija in imajo na njenem ozemlju svoj sedež, agencijo, oddelek, predstavništvo ali pisarno, za izvajanje njihovih nalog. (2) Uporabniki nepremičnega premoženja iz 1. odstavka tega člena, ki sklenejo pogodbo o brezplačni uporabi nepremičnega premoženja, krijejo obratovalne stroške, stroške manjših vzdrževalnih del, stroške zavarovanja in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo. 36. člen (čas trajanja oddaje v brezplačno uporabo in odpovedni razlogi) (1) Nepremično premoženje se lahko odda v brezplačno uporabo za čas opravljanja nalog oziroma dejavnosti iz prvega odstavka 39. člena, vendar največ za obdobje, ki ni daljše od petih let. (2) Če upravljavec nepremičnega premoženja ne potrebuje, se lahko obdobje iz prejšnjega odstavka podaljša še enkrat za pet let, na podlagi novega, predhodno izvedenega postopka oddaje v brezplačno uporabo (3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se lahko nepremično premoženje odda v brezplačno uporabo za obdobje, ki ni daljše od 20 let, če gre za oddajo za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2026 (4) Upravljavec nepremičnega premoženja lahko pred potekom pogodbenega obdobja odpove pogodbo o brezplačni uporabi, če:  pravno poslovnim uporabnikom iz prvega odstavka 39. člena preneha okoliščina ali status, ki sta bila podlaga za sklenitev pogodbe o brezplačni uporabi,  upravljavec premoženje potrebuje za opravljanje svojih nalog ali  pravno poslovni uporabnik tudi po opominu upravljavca uporablja nepremično premoženje v nasprotju s pogodbo ali ga uporablja brez potrebne skrbnosti, tako da se dela občutnejša škoda. 6. 37. člen (obvezne sestavine) (1) Obvezna sestavina pogodbe o brezplačni uporabi nepremičnega premoženja je določilo o obveznosti izročitve morebitne neupravičeno prejete koristi v višini določene najemnine, skladno z določili zakona. (2) V pogodbi o oddaji nepremičnega premoženja v brezplačno uporabo se določi obveznost uporabnika, da krije obratovalne stroške, stroške manjših vzdrževalnih del, stroške zavarovanj in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo. (3) Glede stroškov tekočega vzdrževanja se smiselno uporabljajo določbe Pravilnika, ki določa standarde vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj. 41. člen Najkasneje v roku 6 mesecev od uveljavitve tega pravilnika se uskladijo oziroma sprejmejo ceniki za najemanje in uporabo nepremičnega premoženja po tem pravilniku. 5. Oddaja nepremičnega premoženja v občasno uporabo 38. člen (postopek oddaje v občasno uporabo) (1) Če to ni v nasprotju z namembnostjo nepremičnine in se z uporabo ne krni ugled upravljavca, se nepremičnina lahko oddaja v uporabo po posameznih urah ali dnevih, pri čemer oddaja po urah ne sme preseči povezanih 23 ur, oddaja po dnevih pa ne povezanih 31 dni (občasna uporaba). (2) Uporabnik je dolžan plačevati uporabnino. Uporabnina se določi s cenikom, ki ga sprejme predstojnik upravljavca/župan. Cenik se objavi na javnem mestu in na spletni strani upravljavca. (3) Uporabnina predstavlja tržno odmero, ki se določi izkustveno ali s cenitvijo tako, da se z uporabnino pokrijejo obratovalni stroški in stroški manjših vzdrževalnih del. Uporabnina se plača na podlagi izstavljenega računa, v roku 15 dni. (4) V primerih iz tega člena ni obvezna objava namere o oddaji nepremičnega premoženja v uporabo. 39. člen (prednosti) (1) V primeru, ko je za isti termin vloženih več vlog za uporabo istega nepremičnega premoženja, imajo praviloma prednost:  prireditve oziroma dogodki občinskega pomena,  društva in druge nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu,  izvajalci vsakokratnega letnega programa športa, turizma in kulturnih programov v občini ter  najemniki, katerim je uporaba občinskih prostorov zagotovljena z drugimi predpisi občine. (2) O prednosti odloči predstojnik upravljavca. Ne glede na prednost je možna sporazumna uskladitev uporabnikov s pooblaščeno osebo upravljavca pri določanju terminov uporabe nepremičnega premoženja. (3) Z uporabniki se sklene pogodba, ki je osnova za izstavitev računa za plačilo uporabnine. Prehodne in končni določbi 40. člen (1) Obstoječa najemna razmerja za določen čas ostanejo v veljavi do izteka najemnega razmerja. (2) Obstoječa najemna razmerja za nedoločen čas se v roku 1 leta od uveljavitve tega pravilnika uskladijo z določili tega pravilnika. (3) V kolikor sporazumna uskladitev obstoječih najemnih razmerij iz prejšnjega odstavka tega člena ne bo mogoča, lahko najemodajalec prične s postopkom odpovedi najemnega razmerja. 42. člen Za vsebine, ki jih ta pravilnik ne ureja, ter v primeru spremembe predpisov, ki so bili podlaga ob pripravi tega pravilnika, se neposredno uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, uredbe, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, zakona, ki ureja obligacijska razmerja, zakona, ki ureja javne finance in drugi, navedenim zakonom podrejeni predpisi. V primeru spremembe predpisov, se določila tega pravilnika uskladijo v roku 3 mesecev od sprejetja sprememb predpisov. 43. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o oddajanju nepremičnega premoženja Občine Poljčane v najem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2012). 44. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0003/2021-1 Datum: 20. 10. 2021 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan 1017. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021 – UPB1), je Občinski svet Občine Poljčane na 19. redni seji dne 20. 10. 2021 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra pri nepremičnini z ID:  katastrska občina 783 Studenice parcela 507/25. 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Poljčane po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0007/2018-32 Datum: 20. 10. 2021 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 1018. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje stanovanjske zazidave Kotlje IV (EUP KO 13) Na podlagi 153. in 154. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 3., 13., 15., 17. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19 in 30/19 – popr. in 34/19) in 19. člena Statuta občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/16) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 7. dopisni seji dne 20.10.2021 sprejel ODLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE STANOVANJSKE ZAZIDAVE KOTLJE IV (EUP KO 13) I. Uvodne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se sprejme program opremljanja stavbnih zemljišč za območje stanovanjske zazidave Kotlje IV (EUP KO 13) (v nadaljevanju: program opremljanja). (2) Ta odlok določa:  območje opremljanja,  novo komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo,  roke za izvedbo in etapnost opremljanja,  finančna sredstva za izvedbo opremljanja in  podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo. (3) S tem odlokom določene podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo iz prejšnjega odstavka so:  obračunska območja nove komunalne opreme,  skupni in obračunski stroški nove komunalne opreme,  preračun obračunskih stroškov nove komunalne opreme na enoto mere in  merilo za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo: razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (DpN) in deležem površine objekta (DtN) pri izračunu komunalnega prispevka za novo komunalno opremo. 2. člen (sestavni deli programa opremljanja) (1) Program vsebuje tekstualni in grafični del. Stran 2027 (2) Grafični del programa opremljanja vsebuje naslednje grafične prikaze: 1. območje opremljanja, 2. prikaz nove komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture, 3. prikaz zemljišč, ki jih je bilo ali jih je potrebno pridobiti za opremljanje stavbnih zemljišč, 4. obračunska območja po posameznih vrstah nove komunalne opreme. (3) Elaborat programa opremljanja je objavljen na spletni strani občine Ravne na Koroškem. 3. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora, in v uredbi, ki določa podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter izračun in odmero komunalnega prispevka. II. Območje opremljanja 4. člen (območje opremljanja) (1) Območje opremljanja obsega enoto urejanja prostora KO 13. (2) Območje opremljanja je prikazano na grafičnem prikazu slika 1. III. Nova komunalna oprema gospodarska javna infarsruktura in druga 5. člen (nova komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura) (1) Za opremljanje stavbnih zemljišč na območju opremljanja KO 13 je načrtovana gradnja naslednje komunalne opreme:  prometno omrežje,  vodovodno omrežje,  kanalizacijsko omrežje za komunalno in meteorno odpadno vodo,  javna razsvetljava. (3) Za opremljanje stavbnih zemljišč na območju opremljanja KO 13 je načrtovana gradnja naslednje druge gospodarske javne infrastrukture:  elektroenergetsko omrežje. (5) Načrtovana komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura je prikazana na grafičnih prikazih slike 2, 3, 4 in 5. IV. Roki za izvedbo in etapnost opremljanja 6. člen (roki za izvedbo in etapnost opremljanja) (1) Opremljanje stavbnih zemljišč je načrtovano v eni etapi. (2) Rok začetka gradnje nove komunalne opreme je konec leta 2021. Rok za predajo komunalne opreme v upravljanje oziroma rok možne priključitve na novo komunalno opremo je najkasneje november 2022. V. Finančna sredstva za izvedbo opremljanja 7. člen (finančna sredstva za izvedbo opremljanja) (1) Potrebna finančna sredstva za izvedbo opremljanja, razdeljena po posameznih vrstah nove komunalne opreme in virih financiranja, znašajo: Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Finančna sredstva za izvedbo opremljanja (EUR) Nova komunalna oprema Prometno omrežje Vodovodno omrežje Kanalizacijsko omrežje za komunalno in meteorno odpadno vodo Javna razsvetljava Ostali stroški Skupaj VI. 110.500 75.000 Podlage za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo Stran 2028 Vir financiranja Občinski proračun Drugi viri (EUR) (EUR) 110.000 75.000 120.000 40.000 80.000 15.000 33.000 353.500 15.000 33.000 273.500 80.000 8. člen (obračunska območja nove komunalne opreme) (1) Obračunska območja posamezne vrste nove komunalne opreme so: Nova komunalna oprema Prometno omrežje Vodovodno omrežje Kanalizacijsko omrežje za komunalno in meteorno odpadno vodo Javna razsvetljava Ostali stroški Obračunsko območje KO 13_CE KO 13_VO KO 13_KA KO 13_JP KO 13_OST (2) Obračunska območja iz prejšnjega odstavka so prikazana na grafičnem prikazu slika 11. 9. člen (skupni stroški nove komunalne opreme) Skupni stroški nove komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme na posameznih obračunskih območjih znašajo: Nova komunalna oprema Prometno omrežje Vodovodno omrežje Kanalizacijsko omrežje meteorno odpadno vodo Javna razsvetljava Ostali stroški za komunalno in Obračunsko območje KO 13_CE KO 13_VO KO 13_KA Skupni stroški nove komunalne opreme (EUR) 110.500 75.000 120.000 KO 13_JP KO 13_OST 15.000 33.000 10. člen (obračunski stroški nove komunalne opreme) Obračunski stroški nove komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme na posameznih obračunskih območjih znašajo: Nova komunalna oprema Obračunsko območje Prometno omrežje Vodovodno omrežje Kanalizacijsko omrežje meteorno odpadno vodo Javna razsvetljava Ostali stroški KO 13_CE KO 13_VO KO 13_KA Obračunski stroški komunalne opreme (EUR) 82.875 56.250 30.000 KO 13_JP KO 13_OST 11.250 24.750 za komunalno in nove 11. člen (preračun obračunskih stroškov nove komunalne opreme na enoto mere) Obračunski stroški nove komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme na posameznih obračunskih območjih, preračunani na enoto mere, znašajo: Nova komunalna oprema Obračunsko območje Prometno omrežje Vodovodno omrežje Kanalizacijsko omrežje meteorno odpadno vodo Javna razsvetljava Ostali stroški za komunalno in CtN (EUR/m2) KO 13_CE KO 13_VO KO 13_KA CpN (EUR/m2) 9,55 6,48 3,46 KO 13_JP KO 13_OST 1,30 2,85 3,61 7,93 26,56 18,03 9,62 Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 12. člen (razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (DpN) in deležem površine objekta (DtN)) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dp N) in deležem površine objekta (DtN), ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka za novo komunalno opremo je 0,35 : 0,65. VII. 14. člen (dokončanje postopkov) Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. 15. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 351-0093/2021-2 Datum: 20.10.2021 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan OBČINA ŠENČUR 1019. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja prostora Šenčur ŠE-14 CDz Na podlagi 119. člena in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) je Občinski svet Občine Šenčur na 23. seji, dne 20. 10. 2021 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE UREJANJA PROSTORA ŠENČUR ŠE-14 CDZ I. urejanje prostora, Domžale, pod številko projekta 19/2020. (4) V postopku priprave OPPN ŠE-14 je bila pridobljena Odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 3540974/2021/6, z dne 25. 5. 2021, s katero je odločeno, da v postopku priprave in sprejemanja tega OPPN ŠE-14 ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje. Prehodne in končne določbe 13. člen (vpogled v elaborat programa opremljanja) Elaborat programa opremljanja je na vpogled na sedežu občine Ravne na Koroškem in na spletni strani občine Ravne na Koroškem. Splošne določbe 1. člen (uvod) (1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/17, 4/18 in 25/19), v nadaljevanju: OPN, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja prostora ŠENČUR ŠE-14 CDz (v nadaljevanju: OPPN ŠE-14). (2) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja je za OPPN ŠE-14 v zbirki prostorskih aktov dodelilo identifikacijsko številko 2235. (3) OPPN ŠE-14 je izdelala RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o., družba za sonaravno Stran 2029 2. člen (vsebina) OPPN ŠE-14 določa:  območje obravnave;  arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorske ureditve;  parcelacijo;  etapnost izvedbe prostorske ureditve;  rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov, ohranjanja narave in celostno ohranjanje kulturne dediščine;  rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;  pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;  vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora;  dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in  usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. 3. člen (sestavni deli OPPN) (1) OPPN ŠE-14 vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge. (2) Grafični del vsebuje naslednje načrte:  izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju (M 1:5000);  območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem (M 1:500);  prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji (M 1:5000);  zazidalna situacija (M 1:500);  prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro infrastrukturno omrežje (M 1:1000);  prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro - prikaz prometnih ureditev (M 1:500);  prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in celostno ohranjanje kulturne dediščine (M 1:2000);  prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom (M 1:1000) in  načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličenje (M 1:500). II. Opis prostorske ureditve 4. člen (ureditveno območje) (1) Poseg, načrtovan s tem prostorskim aktom, obravnava zahodni del osrednjega občinskega središča naselja Šenčur. Območje z vzhodne strani meji na obstoječo stanovanjsko gradnjo, s severne strani je Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin omejeno z lokalno cesto LZ 391011 (Weingerlova ulica), z zahodne strani z javno potjo JP 890 741, na jugu pa meji na kmetijska zemljišča. Ureditveno območje je namenjeno umestitvi objekta – doma za starejše občane, v katerem se bo izvajalo institucionalno varstvo. (2) Ureditveno območje obsega parcele oziroma dele parcel št. 752/2, 752/4, 750/1, 754/3, 749/1, 746/3 in 746/2, vse k.o. 2119 - Šenčur. V vsebinsko območje obravnave so vključene tudi površine, ki so potrebne za nemoteno izvedbo in rabo načrtovane prostorske ureditve. Velikost obravnavanega območja je 0,94 ha. (3) S tem odlokom se ureja tudi izvedba priključkov objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, ki se načrtujejo izven ureditvenega območja OPPN. 5. člen (program dejavnosti in rešitve glede umeščanja načrtovanih objektov in površin) (1) Na ureditvenem območju se načrtuje izgradnja stavbe doma starejših občanov Šenčur. Območje urejanja je razdeljeno na dvoje funkcionalnih sklopov: na sklop, namenjen gradnji stavbe z ustreznim spremljajočim programom in sklop namenjen ureditvi cestne infrastrukture ter obstoječi transformatorski postaji. (2) Zasnova pozidave izhaja iz optimalnega izkoristka razpoložljivega zemljišča. S tem OPPN ŠE-14 je zasnovan objekt namenjen prebivanju starejših občanov občine Šenčur v končni podobi. (3) Za zagotovitev komunalne opremljenosti bo potrebno območje urejanja priključiti na obstoječo prometno in komunalno infrastrukturo, ki se nahaja izven meje območja urejanja, razen elektro omrežja, ki se nahaja znotraj območja urejanja. III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 6. člen (oblikovanje območja OPPN) (1) Območje OPPN ŠE-14 sestavljata dve funkcionalni celoti: funkcionalna celota FCD1, (gradbena parcela), ki je namenjena gradnji stavbe doma starejših občanov in funkcionalna celota FCI1, ki je namenjena gradnji gospodarske javne infrastrukture. (2) Funkcionalna celota FCD1 obsega dvoje funkcionalnih enot FeD1/1 in FeD1/2. Funkcionalna enota FeD1/1 je namenjena umestitvi stavbe doma starejših občanov s pripadajočimi odprtimi bivalnimi površinami in zelenimi parkovnimi ureditvami. Funkcionalna enota FeD1/2 je namenjena zagotovitvi dostopov in dovozov ter potrebnih površin za mirujoči promet (parkirišče). (3) Funkcionalna celota FCI1 obsega dvoje funkcionalnih enot FeI1/1 in FeI1/2. Funkcionalna enota FeI1/1 je namenjena cestni infrastrukturi (izgradnja pločnika za predvideno ureditev Weingerlove ulice). Funkcionalna enota FeI1/2 je namenjena obstoječi transformatorski postaji. (4) Lega, velikost in oblika funkcionalnih celot in enot ter lega objektov na zemljišču so razvidni iz grafičnih načrtov. 7. člen (velikost in oblikovanje stavb) (1) Območje je namenjeno gradnji stavbe doma starejših občanov, oskrbovancem z demenco ter sorodnim stanjem z ustreznim spremljajočim programom (odprte bivalne površine, zelene parkovne ureditve, dostopi, dovozi, parkirišča, prostor za kolesa, smeti, …). (2) Arhitekturna zasnova stavbe doma starejših občanov se po prostorski umestitvi in vertikalnih gabaritih prilagaja Stran 2030 obstoječim sosednjim objektom tako, da ta ne bo izstopala iz silhuete naselja. Objekt ima razgibano tlorisno zasnovo tako, da se volumen prilagaja strukturi obstoječih objektov. Usmeritve za oblikovanje objekta izhajajo iz projekta Dom za starejše Šenčur, ki ga je v mesecu juniju 2021 pod številko projekta 0415 izdelalo podjetje Em.studio d.o.o., Koper. (3) Tlorisni gabarit stavbe doma starejših občanov ima razgiban tloris, njegova tlorisna struktura je razvidna iz grafičnega dela. Za podrobnejšo umestitev stavbe je v grafičnem delu določena gradbena meja. Višinski gabarit stavbe je opredeljen z maksimalno etažnostjo do (K) + P + 2 + (T) ter višinsko koto, ki ne sme presegati višine 14,00 m nad koto urejenega terena ob glavnem vhodu v objekt. V primeru izvedbe terasne etaže mora biti ta umaknjena v notranjost objekta. Objekt je lahko nepodkleten v celoti, podkleten ali delno podkleten. (4) Višinske kote terena ter tlorisni in vertikalni gabariti stavb so razvidni iz grafičnih načrtov. (5) Oblikovanje strehe: Streha stavbe je ravna streha, minimalnega naklona (2 stopinji), skrita za vencem objekta. Streha je lahko delno pohodna in delno ekstenzivno ozelenjena (zelena streha). (6) Pri oblikovanju stavb je treba upoštevati še naslednje:  fasade morajo biti zasnovane skladno, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov mora biti enostavno in poenoteno po celi fasadi;  glavni vhod v stavbo mora biti ustrezno oblikovan in zaščiten pred vremenskimi vplivi;  steklene površine morajo biti opremljene z zunanjimi ali notranjimi senčili in  fasade se lahko izvede v klasičnem zaglajenem ometu bele, zemeljske ali svetle pastelne barve, v lesu, lokalnem kamnu ali steklu (barva in tip fasade se določi v idejni zasnovi oz. projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja – DGD). (7) Pri oblikovanju stavbe:  je z oblikovanjem objekta, izborom materialov in barv potrebno doseči enoten izgled;  je dovoljena postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na streho stavbe do največ 1/3 površine strehe;  mora lega stavbe upoštevati gradbeno mejo, določeno v grafičnem delu in  mora stavba upoštevati veljavne standarde za toplotno in zvočno zaščito. 8. člen (pomožni objekti in oprema zunanjih površin) (1) Na območju OPPN ŠE-14 je dovoljena gradnja ali postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek, senčnica, uta, zbiralnik za deževnico, …), informacijskih panojev za označevanje poti ali znamenitosti, spominskih obeležij, urbane opreme, ograj ter opornih zidov in utrjenih brežin. (2) Za umestitev, velikost in oblikovanje pomožnih objektov je potrebno smiselno upoštevati merila in pogoje OPN ter ostala določila tega OPPN ŠE-14. 9. člen (zunanja ureditev) (1) Dostopne poti, manipulativne in parkirne površine je treba primerno utrditi (asfaltirati) ali tlakovati. (2) Dostopna ploščad pred vstopom v stavbo mora biti povezana s parkiriščem, izvedena v blagem naklonu brez grajenih in komunikacijskih ovir tako, da bo omogočen tudi dostop intervencijskim vozilom. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (3) Vse proste površine se uredijo kot zelenice oziroma zelene parkovne ureditve. Zasaditve se izvedejo z avtohtonimi lokalno prisotnimi vrstami drevja in grmičevja. Močnejši pas drevesne vegetacije se načrtuje ob obstoječih prometnicah (na severu in zahodu) ter na stiku z obstoječo stanovanjsko zazidavo. Z zasaditvijo vegetacije je potrebno zagotavljati ustrezno preglednost na cesti, križiščih in priključkih na cesto. (4) Na funkcionalni celoti FCD1 je potrebno zagotoviti minimalno 20 % zelenih površin, potrebne manipulacijske površine in potrebno število parkirnih mest (na parterju, opcijsko lahko tudi v kleti). (5) Ograje se ob robovih območja lahko postavijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča. Ograje se lahko gradi tudi na meji parcel, če se z njimi zagotovi dodatna varnost ali specifični režim obratovanja dela območja (parkovna zelenica) pod pogojem da se lastniki zemljišč, ki jih takšna ograja razmejuje, o tem medsebojno sporazumejo. Postavitev ograj ob Weingerlovi ulici ni predvidena, v primeru njihove postavitve je treba pridobiti soglasje upravljavcev, s katerim ti določijo ustrezne odmike in višine, tako da se ne ovira preglednosti in vzdrževanja ceste. (6) Ograje so lahko visoke največ 2,0 metra. Lahko so lesene, žične ali kot žive meje. (7) Višinske razlike zemljišča, nasipne in odkopne brežine se po možnosti izvedejo z zatravljenimi brežinami. (8) Pri urejanju okolice objekta je treba, po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. 10. člen (vrste gradenj) (1) Dovoljene so gradnje objektov v skladu z določili tega odloka. (2) Po zaključeni gradnji se dovoljuje:  vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov;  rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov;  odstranitev objektov;  gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta v skladu z določili tega odloka in  gradnja in postavitev pomožnih objektov in opreme zunanjih površin. 11. člen (parcelacija) Parcelacija se izvede skladno z grafičnim prikazom načrta parcelacije s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel in objektov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 12. člen (splošno) (1) Posegi, opredeljeni s tem prostorskim aktom, se načrtujejo na območju stavbnih zemljišč, kjer se nahaja le lesen pomožni objekt, ki je predviden za rušenje. Obstoječa komunalna oprema je minimalna, vendar se v obodnih delih oziroma v neposredni bližini nahajajo obstoječi objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture. (2) Ob robu območja potekata dve prometnici: lokalna cesta LZ 391011 in javna pot JP 890741. Novonačrtovana stavba se z glavnim dovozom prometno Stran 2031 naveže na lokalno cesto na severu in dodatnim dovozom iz javne poti na zahodu. (3) Objekt, načrtovan s tem OPPN, bo priključen vsaj na obstoječe elektroenergetsko, vodovodno, kanalizacijsko in telekomunikacijsko omrežje. Usmeritve za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so določene v nadaljnjih členih tega odloka. (4) Pri zagotavljanju komunalne oskrbe je treba upoštevati predpise, tehnične standarde in pogoje upravljavcev. (5) Pred začetkom del je potrebno označiti (zakoličiti) in ustrezno zaščititi obstoječa omrežja. 13. člen (prometno urejanje) (1) Obravnavano območje se prometno navezuje na obstoječo lokalno cesto LZ 391011 (Weingerlova ulica) preko novega priključka na severu ter dodatnega dovoza na zahodu na javno pot JP 890 741 in preko nje na lokalno cesto LZ 391011. (2) Z namenom ureditve Weingerlove ulice je na severnem delu obravnavanega območja določena funkcionalna enota FeI1/1 (pločnik). Mikrolokacija novega priključka na Weingerlovo ulico je lahko, na podlagi podrobnejših rešitev za ureditev Weingerlove ulice tudi drugačna. (3) Priključek na severu je širine 7,0 m. (4) Parkirni prostori za potrebe stavbe doma starejših občanov so z zelenim pasom odmaknjeni od lokalne ceste. Ureditev manipulativnih površin in parkirišča so določeni v 9. členu tega odloka. (5) Za prometne površine se določa sledeče:  vozne površine in parkirne površine morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi;  vozne površine morajo biti zaključene z dvignjenim robnikom, razen na stikih s prehodi za pešce in pred vhodom v objekt;  vse povozne površine se mora odvodnjavati v sistem meteorne kanalizacije;  prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;  radiji priključkov na lokalno cesto in javno pot morajo biti prilagojeni vozilom intervencijskih služb;  vsi hodniki za pešce morajo biti primerno utrjeni (tlakovani ali asfaltirani), enotno oblikovani; površine morajo biti iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti (širina, prečni in vzdolžni nagib) morajo ustrezati veljavnim normativom in  invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. 14. člen (odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda) (1) Na območju naselja Šenčur je zgrajena javna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode, ki komunalno odpadno vodo odvaja na čistilno napravo Kranj ali Trboje. Obravnavano območje je možno priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki se nahaja vzhodno od območja v cestnem svetu lokalne ceste (Weingerlove ulice) ali na obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki se nahaja južno od območja, v cestnem svetu lokalne ceste (Partizanska ulica). (2) Na območju se načrtuje ločen sistem zbiranja in odvodnjavanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda. (3) Za odvajanje odpadnih komunalnih voda iz načrtovanega objekta se načrtuje nadgradnja obstoječega javnega kanalizacijskega voda, ki poteka vzdolž Weingerlove ulice. Če se med gradnjo izkaže za Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin bolj smiselno, se lahko območje priključi na obstoječi kanalizacijski vod na Partizanski ulici, tako da se sekundarno omrežje izvede v cestnem svetu makadamske javne poti JP 890741. (4) Padavinsko odpadno vodo na območju OPPN ŠE-14 je v celoti potrebno ponikati na zemljišču investitorja. Padavinske vode je možno uporabiti tudi kot dodatni vir vode, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti pitne vode (zalivanje, splakovanje stranišč, pranje perila, …). (5) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in je onesnažena z usedljivimi snovmi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko obdelati v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. (6) Padavinske vode iz obravnavanega območja ne smejo pritekati na lokalno javno cesto. 15. člen (oskrba s pitno vodo) (1) Na območju obravnave ni vodovodnega omrežja. Obstoječe vodovodno omrežje dimenzije DN 100 mm se nahaja vzhodno od območja, v cestnem svetu Weingerlove ulice. (2) Za oskrbo objekta s pitno vodo se, na površinah javnega dobro (cesta ali pločnik), načrtuje izgradnja sekundarnega javnega vodovodnega omrežja, ki se priključi na obstoječe omrežje. (3) Na trasi sekundarnega vodovodnega omrežja se, skladno s širšo zasnovo varstva pred požarom, zgradi javne nadzemne hidrante, ki morajo zagotavljati zadostno požarno vodo za načrtovane prostorske rešitve. (4) Pri urejanju zunanjih površin je potrebno zagotoviti minimalne odmike od vodovodnega omrežja (1,5 m za ograje, 2,0 m za drevje). 16. člen (oskrba z električno energijo in zunanja javna razsvetljava) (1) V območju OPPN ŠE-14 se nahaja transformatorska postaja (TP 1163 Weingerlova), distributerja Elektro Gorenjska d.d. (2) Prostorska ureditev se bo z električno energijo oskrbovala iz obstoječe transformatorske postaje (FeI1/2). V primeru večjih potreb po električni moči bo potrebno na isti lokaciji obstoječe TP 1163 Weingerlova zgraditi novo TP z večjo električno močjo, ki bo nadomestila obstoječo. Novo nizkonapetostno omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji. Priključna merilna omarica mora biti locirana na stalno dostopnem mestu. (3) Območje bo opremljeno tudi z omrežjem javne razsvetljave. Ta se določa ob lokalni cesti (Weingerlova ulica), z navezavo na obstoječo javno razsvetljavo, ki se nahaja na severo- vzhodnem robu obravnavanega območja. 17.člen (ogrevanje) (1) Naselje Šenčur je opremljeno z distribucijskim plinovodnim omrežjem. (2) Objekt se za potrebe ogrevanja in priprave tople vode lahko priključuje na plinovodno omrežje ali uporabi druge energente. (3) Na severnem robu Weingerlove ulice je predviden distribucijski plinovod za katerega je že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje (št. 351-427/2014-38) in se bo izvajal sočasno z rekonstrukcijo ceste. Na predvideno plinovodno omrežje bo možno priključiti načrtovani objekt – Dom starejših občanov. Priključevanje bo možno pod pogoji, ki jih določi upravljavec plinovoda. Stran 2032 18. člen (telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez) (1) Naselje Šenčur je opremljeno s komunikacijskimi omrežji. Obstoječe komunikacijsko omrežje (T2, Telekom) poteka po severnem robu lokalne ceste (Weingerlove ulice). Opcijsko je mogoč priklop tudi na občinski cesti na Partizanski ulici, južno od območja obdelave (Telekom). (2) Priključek na obstoječe komunikacijsko omrežje se izvede v točki, ki jo določi upravljavec. (3) Priključna omarica TK omrežja se izvede na stalno dostopnem mestu. 19. člen (ravnanje z odpadki) (1) Odpadke je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih za odpadke, ki so lahko locirani znotraj funkcionalne enote Fe D1/1 ali Fe D1/2 na zato določeni lokaciji. Velikost zbirnega mesta mora ustrezati številu zabojnikov. Lokacija zabojnikov mora biti utrjena, da je možno čiščenje in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarnovarnostnim pogojem. Zabojniki na zbirnem mestu morajo biti pred vremenskimi vplivi zavarovani tako, da zaradi njih ne pride do poškodovanja zabojnikov ali onesnaženja okolice. (2) Prevzemno mesto mora biti dobro prometno dostopno. Z izvajalcem javne službe je potrebno podpisati ustrezen dogovor s katerim bo omogočeno ustrezno prevzemanje in odvoz komunalnih odpadkov. V. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja in naravnih virov, ohranjanje narave in celostno ohranjanje kulturne dediščine 20. člen (varstvo tal, voda in zraka) (1) Pri posegih v prostor je, glede na dejstvo, da so v območju trenutno še njivske in travne površine, treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del. (2) Pri gradnji objekta in pripadajočih prometnih površin je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev zelenic in parkovne ureditve ob objektu. (3) Pri gradnjah in ureditvah je treba zagotoviti zaščitne ukrepe, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in objekte v neposredni bližini in na okolje. (4) Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov se ob sušnem in vetrovnem vremenu preprečijo emisije prahu z vlaženjem. Predvideti je treba nujne ukrepe za ravnanje, odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne snovi. (5) Med gradnjo je treba vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj, maziv ter drugih nevarnih snovi zaščititi pred možnostjo izlitja v nadzemne in podzemne vode. Urejena morajo biti kot zadrževalni sistemi – lovilne sklede, brez odtokov, nepropustne za vodo, odporne na vse snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velike, da zajamejo vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi. (6) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim organizacijam. (7) V stavbah je treba zagotoviti racionalno (učinkovito) rabo energije na področjih toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljave. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 21. člen (rešitve in ukrepi za varovanje in zaščito zdravja ljudi pred hrupom iz okolja in varnosti zračnega prometa) (1) Po določbah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je navedenemu objektu potrebno zagotoviti pogoje, ki so določeni za območje II. stopnje varstva pred hrupom, in sicer:  gradbena dokumentacija mora upoštevati vse tehnične rešitve in materiale, ki zagotavljajo maksimalno toplotno in zvočno zaščito;  orientacija notranjih prostorov objekta mora podati rešitve, ki v največji možni meri blažijo hrup letalskega prometa z namenom zagotavljati optimalno kakovost bivanja uporabnikov teh prostorov;  v načrtu krajinske arhitekture mora biti na obodih območja predvidena hortikulturna ureditev, ki blaži vpliv cestnega prometa;  nosilna konstrukcija mora biti izvedena iz masivnega betona, stene iz armiranega betona debeline, ki zagotavljajo optimalno zvočno zaščito, enako velja za stropno ploščo nad zadnjo etažo;  celotna fasada mora predstavljati toplotni ovoj debeline, ki v največji možni meri zagotavlja optimalno toplotno zaščito in  okenske zasteklitve morajo biti izvedene s troslojnim steklom. (2) Obravnavano območje se nahaja pod priletno vzletno površino Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja je zato potrebno pridobiti soglasje Javne agencije za civilno letalstvo RS. Z namenom zagotavljanja varnosti zračnega prometa bo potrebno načrtovan objekt ustrezno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi, ob tem zagotoviti da:  novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo segati nad omejitvene ravnine letališča, razen če so zakriti z drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa;  pri posegih v prostor najvišji deli konstrukcij (vključno z zaščitnimi ograjami, antenami, obcestnimi svetilkami, gradbenimi žerjavi, ipd.) ne prebadajo omejitvenih ravnin, in  se v postopku pridobitve predhodnega soglasja Javne agencije za civilno letalstvo za postavitev objekta posredujejo digitalni podatki o oviri/objektu. (3) Prezračevalne naprave in morebitne toplotne črpalke naj se v prostor umeščajo ob upoštevanju sosednjih stanovanjskih objektov, da bodo ti čim manj izpostavljeni hrupu teh naprav. (4) Vse naprave, ki so lahko vir hrupa, in delovna mehanizacija morajo imeti ustrezne certifikate. 22. člen (svetlobno onesnaževanje in osončenost) (1) Vire svetlobnega onesnaževanja je potrebno načrtovati v skladu s predpisom, ki ureja svetlobno onesnaževanje okolja. Viri svetlobnega onesnaževanja (zunanja razsvetljava) morajo biti nameščeni oziroma prilagojeni tako, da mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzročajo na oknih varovanih prostorov, ne bodo presežene. (2) Na območjih, namenjenih stanovanjskim površinam, mora biti praviloma zagotovljeno osončenje vsaj enega prostora za bivanje. Kot osončen šteje tisti prostor, v katerem sončni žarki 21. decembra vsaj eno uro osvetljujejo sredino okenske površine. Pri določanju Stran 2033 osončenja je kot ovire potrebno upoštevati okoliški teren in stavbe. 23. člen (ohranjanje narave) (1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. 24. člen (varovanje kulturne dediščine) (1) Obravnavano območje se nahaja v vplivnem območju obcestne vasi Šenčur – Vas, EŠD 14469. (2) V neposredni bližini, na nasprotni strani Weingerlove ulice (v križišču cest LZ 391011 in javno potjo JP 890741 in JP 890742), se nahaja objekt sakralne stavbne dediščine Šenčur – Kapelica severozahodno od naselja, EŠD 14457. (3) V skladu s splošnim varstvenim arheološkim režimom je, ob vseh posegih v zemeljske plasti najditelj (lastnik zemljišča, investitor, odgovorni vodja del, ipd.) dolžan ob eventualnem odkritju arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa mora omogočiti dostop do zemljišča za izvajanje zemeljskih del in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 25. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske in intervencijske poti ter površine za evakuacijo. (2) Ureditveno območje se nahaja izven poplavno ogroženih območij. Objekt, predviden za gradnjo se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih območjih. (3) Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je na območju OPPN ŠE-14 vrednost projektnega pospeška tal 0,225 [g] (potresna nevarnost). Objekti morajo biti grajeni protipotresno, v skladu s potresno ogroženostjo. (4) V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja možnost za razlitje le-teh. 26. člen (varstvo pred požarom) (1) Na območju OPPN ŠE-14 in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi predstavljali (dodatno) požarno ogroženost območja. (2) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dovoz in dostop ter delovne površine za intervencijska vozila v skladu s predpisi s področja varnosti pred požari. (3) Delovne površine za intervencijska vozila so predvidene na utrjenih površinah, na parkirišču na severnem delu območja. Krožna pot za intervencijska vozila je zagotovljena preko dodatnega dovoza na severozahodnem delu. Za intervencijski dostop je predvidena tudi javna pot na zahodu, ki ima na južnem delu območja predvideno obračališče, ki se ga za potrebe požarne varnosti lahko razširi. (4) V območju OPPN ŠE-14 ni predvidena uporaba nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, ki predstavljajo požarna tveganja za nastanek požara. Odmiki od sosednjih zemljišč in sosednjih objektov preprečujejo Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin možnosti širjenja požara ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja. (5) Objekti bodo morali biti projektirani in grajeni tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednja zemljišča. (6) Zadostne količine požarne vode bodo zagotovljene iz hidrantnega omrežja. VII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 27. člen (etapnost izvedbe) (1) Gradnja stavbe doma starejših občanov (funkcionalna celota FCD1) predstavlja eno etapo, ki mora sočasno ali predhodno zagotoviti potrebno energetsko, komunalno in prometno infrastrukturo. (2) Samostojno etapo lahko predstavlja funkcionalna enota FeI1/1 pod pogojem, da se sočasno zagotovi vsa potrebna energetska, komunalna in prometna infrastruktura, do območja funkcionalne celote FCD1. VIII. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 28. člen (dovoljena odstopanja) (1) Pri realizaciji prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in generalnim konceptom urejanja območja. (2) Tlorisni gabarit stavbe je lahko tudi drugačen, vendar ne sme presegati gradbene meje opredeljene v grafičnem delu pod pogojem, da se za načrtovano dejavnost zagotovi minimalni 20 % delež zelenih površin, zadostne površine za mirujoči promet, manipulacijo in intervencijo. Ne glede na določilo prejšnjega stavka lahko preko gradbene meje segajo nadstreški in zunanje požarne stopnice. (3) Dovoljeno je odstopanje od določene kote terena do ± 0,5 m, ter kote strehe objekta do + 1,0 m. Objekt je lahko, upoštevajoč določilo 7. člena tega odloka, tudi nižji. (4) Dopustne so spremembe zunanjih ureditev (dostopi, parkirne, manipulacijske in zelene površine). (5) Ne glede na določila 21. člena tega odloka so za zagotavljanje ukrepov za varovanje in zaščito zdravja ljudi pred hrupom iz okolja možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki zagotavljajo enako ali boljšo zaščito. (6) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu z odstopanji, ki jih dopušča odlok, kar je potrebno prikazati v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. IX. Stran 2034 infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani. (3) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju. (4) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor. (5) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte. (6) Med gradnjo je treba izvajati ukrepe preprečevanja širjenja invazivnih tujerodnih vrst predvsem tako, da se na območje dovaža le zemeljski material, ki ne vsebuje ostankov invazivnih tujerodnih vrst, delovne stroje se pred pričetkom del očisti, po končanih delih pa naj investitor občasno spremlja morebiten pojav invazivnih tujerodnih vrst in jih nemudoma odstrani (cvetoče pred cvetenjem), ostanke pa sežge. Na javnih površinah naj se prednostno sadi in seje avtohtone okrasne rastline, med neavtohtonimi pa le tiste, ki zanesljivo niso invazivne. X. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta 30. člen (merila in pogoji po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta) Po realizaciji s tem OPPN ŠE-14 načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj, je potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, s katerimi se bo ohranjala enotnost oblikovanja na območju (npr. ohranja naj se z OPPN ŠE-14 določen, višinski gabarit ter merila in pogoji za oblikovanje stavb …). XI. Končne določbe 31. člen (vpogled) OPPN ŠE-14 je na vpogled na sedežu Občine Šenčur in na njenih spletnih straneh. 32. člen (nadzorstvo) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 33. člen (veljavnost) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0001/2021-22 Datum: 20. 10. 2021 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan Drugi pogoji in zahteve za izvajanje 29. člen (drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) O začetku del mora investitor ali izvajalec pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove. (2) Med izvajanjem posegov na območju OPPN ŠE-14 je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih 1020. Pravilnik o odstranitvi, hrambi, izdaji, prodaji ali razgradnji vozil Na podlagi 21., 29., 50.a in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 6., 12., 15. in 19. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ZPrCP (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 69/17 – popr., 68/16, 54/17, 3/18 – odl. US, 43/19 – ZVoz-1B, 92/20 in 123/21), 19. in 107. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15, 10/18 in 123/21 – ZPrCP-F), Odloka o ureditvi in pravilih cestnega prometa v Občini Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/13 in 29/21), 5. in 11. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/18 in 16/21) in 26. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21), je Občinski svet Občine Šenčur na 23. seji, dne 20.10.2021sprejel PRAVILNIK O ODSTRANITVI, HRAMBI, IZDAJI, PRODAJI ALI RAZGRADNJI VOZIL I. Splošne določbe 1. člen Ta pravilnik določa:  podrobnejše postopke glede odstranitve, hrambe, izdaje, prodaje ali razgradnje vozil,  cene,  stroške in  druge pogoje povezane z odstranitvijo, hrambo, izdajo, prodajo ali razgradnjo nepravilno parkiranih, pokvarjenih, izločenih, poškodovanih ali zapuščenih vozil. 2. člen (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:  nadzorni organ, pristojen za področje nadzora in urejanja prometa je občinski redar,  pajek je posebno intervencijsko vozilo za odstranitev ali prestavitev vozila,  izvajalec je Komunala Kranj, javno podjetje d.o.o. oziroma njegov pogodbenik, ki je registriran za opravljanje take dejavnosti. (2) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določa Odlok o ureditvi in pravilih cestnega prometa v občini Šenčur, ter predpisi, ki urejajo ceste, pravila cestnega prometa, motorna vozila in voznike. II. Odstranitev vozila 1. Nepravilno parkirana in zapuščena vozila 3. člen Pri postopku odstranitve vozila se smiselno uporablja tudi vsakokrat veljavni predpis, ki ureja pravila cestnega prometa. 4. člen Nadzorni organ lahko za nepravilno parkirano vozilo izda odredbo za odstranitev tega vozila s pajkom, če ugotovi, da to vozilo ovira ali ogroža druge udeležence v cestnem prometu in je odstranitev opredeljena v vsakokrat veljavnem zakonu, ki ureja pravila cestnega prometa, v vsakokrat veljavnem zakonu, ki ureja ceste ali v Odloku o ureditvi in pravilih cestnega prometa v občini Šenčur. 5. člen (1) V primeru, ko nadzorni organ ugotovi, da se zapuščeno vozilo nahaja na površini, ki je dana v javno uporabo ali v varovalnem pasu ceste, razen na državni cesti izven naselja ali nekategorizirani cesti zunaj naselja, se na zapuščeno vozilo namesti pisno odredbo, s katero Stran 2035 naloži lastniku vozila, da ga odstrani najkasneje v treh dneh od dneva izdaje odredbe. (2) Poznejše uničenje ali poškodba odredbe iz prejšnjega odstavka tega člena ne vpliva na to, da lastnik vozila ne bi bil o postopku odstranitve obveščen. (3) V primeru, da vozilo iz prvega odstavka tega člena ni odstranjeno, odredi nadzorni organ izvajalcu odstranitev vozila in hrambo na varovanem prostoru, istočasno pa v primeru onesnaženja površine pod zapuščenim vozilom poda prijavo pristojni inšpekcijski službi. (4) Pritožba zoper odredbo o odstranitvi vozila ne zadrži njene izvršbe. 2. Pokvarjena, izločena ali poškodovana vozila 6. člen (1) V primeru, ko nadzorni organ ugotovi, da se pokvarjeno, izločeno ali poškodovano vozilo nahaja na površini, ki je dana v javno uporabo ali v varovalnem pasu ceste, razen na državni cesti zunaj naselja ali nekategorizirani cesti zunaj naselja, se namesti na tako vozilo pisno odredbo, s katero naloži lastniku vozila, da ga odstrani v roku, ki je naveden v odredbi. (2) Pokvarjeno ali v prometni nesreči poškodovano vozilo, pri kateri je nastala samo materialna škoda, mora voznik takoj umakniti z vozišča ali z dela ceste, na katerem ovira ali ogroža druge udeležence cestnega prometa. (3) Če lastnik oziroma voznik ne odstrani vozila v času iz prvega in drugega odstavka tega člena, ga na njegove stroške odstrani izvajalec. (4) Pritožba zoper odredbo o odstranitvi vozila ne zadrži njene izvršbe. III. Postopek odstranitve vozila 7. člen (1) Odstranitev vozila opravi izvajalec na podlagi odredbe nadzornega organa o odstranitvi vozila. (2) Izvajalec se je dolžan takoj odzvati pozivu nadzornega organa, kar pomeni, da mora kar se da hitro, ob upoštevanju prometnih razmer, priti na kraj prekrška in izvršiti odstranitev vozila na varovan prostor (deponijo) za hrambo vozil. (3) Nadzorni organ prične s pisanjem odredbe potem, ko se pajek pripelje 10 m od vozila. (4) Odredba o odstranitvi vozila mora vsebovati naslednje podatke:  datum odstranitve vozila,  registrsko oznako vozila (če jo vozilo ima),  znamko oziroma tip ter barvo vozila (če so podatki znani),  lokacijo vozila,  kratko določbo ali opis kršitve,  podpis pooblaščene osebe nadzornega organa. (5) Dve kopiji odredb o odstranitvi vozila se vroči izvajalcu, od katerih je ena za izvajalca, druga pa za lastnika vozila. (6) Nadzorni organ ali izvajalec morata vsako vozilo, ki se ga namerava odpeljati s pajkom, pred pričetkom odstranitve fotografirati. Izvajalec mora v zapisnik napisati kratek opis stanja vozila ter ustrezno zabeležiti morebitne zelo vidne poškodbe na vozilu. (7) O odstranitvi registriranega nepravilno parkiranega vozila nadzorni organ isti dan obvesti pristojno policijsko postajo, v zvezi s čimer mora sporočiti naslednje podatke:  registrsko številko vozila,  znamko oziroma tip vozila ter barvo vozila,  kraj oziroma lokacijo odstranitve vozila. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 8. člen (1) Če se je vozilo že pričelo nalagati na pajka (začetek odstranjevanja vozila), vendar še ni naloženo (nameščene klešče na pnevmatiko ali nameščena gred na vozilo), mora voznik ali lastnik vozila plačati 50 % predpisane cene odstranitve vozila izvajalcu, če želi prevzeti vozilo na kraju prekrška. V kolikor kršitelj stroška storitve ne plača, se postopek odstranitve nadaljuje. (2) Ko je vozilo naloženo na pajka (dvignjena gred ali dvignjeno vozilo od tal), se šteje, da je odstranitev vozila izvršena, zato mora voznik ali lastnik vozila plačati 100 % predpisane cene odstranitve vozila izvajalcu. V kolikor kršitelj stroška storitve ne plača, se postopek odstranitve nadaljuje. Ko pajek spelje iz mesta, kjer je naložil vozilo, se šteje, da je vozilo odstranjeno. (3) Storilec prekrška mora stroške storitve odstranitve poravnati na kraju prekrška izvajalcu z gotovino ali plačilno kartico, sicer se šteje, da voznik ne bo prevzel vozila na kraju prekrška. Izvajalec ima pridržno pravico na vozilu, ki je v postopku odstranjevanja ali je bilo odstranjeno, dokler niso plačani vsi stroški storitev na podlagi določil tega pravilnika. 9. člen (1) Izvajalec mora dejavnost odstranitve, varovanja in hrambe vozil zavarovati pri zavarovalnici. (2) V primeru poškodovanja vozila ali tatvine zaradi izvajanja tega pravilnika, je izvajalec dolžan poravnati nastalo škodo lastniku vozila. IV. Hramba in vrnitev vozila 10. člen (1) Izvajalec opravlja dejavnost prevzema, hrambe, varovanja in vračanja vozil na za to določenem in urejenem prostoru. (2) Izvajalec zagotavlja celodnevno (24 urno) izdajo registriranih vozil, hrambo in varovanje prevzetih vozil pred poškodbami in tatvinami, ter izdajo ostalih vozil v delavnikih od 7. do 19. ure. 3) Poslovni objekt izvajalca mora biti vidno označen z imenom izvajalca in s kratkimi navodili postopka o izdajanju vozil. 11. člen Izvajalec vodi o hrambi vozil evidenčno knjigo, ki vsebuje naslednje podatke:  znamko vozila,  tip vozila,  barvo vozila,  fotografijo vozila,  registrsko oznako, če jo ima,  stanje vozila,  lokacijo odstranitve,  dan in čas odstranitve,  stroške povezane z odstranitvijo vozila ter podatke o morebitni prodaji vozila ter  številko spodnjega ustroja motornega vozila (šasija), če gre za zapuščeno vozilo, ki je nezaklenjeno in vozilo številko ima. 12. člen Odstranjeno vozilo se hrani na varovanem prostoru pri izvajalcu oziroma njegovem pogodbenem partnerju, dokler lastnik ali pooblaščenec z ustreznimi dokazili ne prevzeme vozila, vendar največ 90 dni od odstranitve vozila. 13. člen (1) Izvajalec vrne odstranjeno vozilo, ko prevzemnik Stran 2036 vozila plača stroške odstranitve in hrambe ter podpiše prevzemni zapisnik. (2) Za obračunane stroške izda izvajalec račun, ki mora vsebovati tudi:  ime in priimek prevzemnika,  datum prevzema vozila v hrambo,  datum izdaje vozila prevzemniku,  strošek odstranitve in hrambe vozila,  podpis prevzemnika. (3) Izvajalec mora nadzornemu organu sporočiti podatke o prevzemniku vozila, najkasneje naslednji delovni dan. V primeru, da se vozilo nahaja na deponiji vozil več kot 30 dni, mora o tem izvajalec obvestiti nadzorni organ, zato da nadzorni organ lahko objavi javno naznanilo. (4) V kolikor izvajalec vrača zapuščeno vozilo mora pri vračanju takega vozila sodelovati nadzorni organ, da od prevzemnika vozila pridobi osebne podatke. (5) Nadzorni organ lahko zaradi ugotavljanja storilca prekrška pozove izvajalca, da mu ta takoj sporoči podatke o prevzemniku registriranega vozila. (6) Cenik stroškov storitve odstranitve in hrambe vozil mora biti v poslovnem prostoru izobešen na vidnem mestu. 14. člen (1) Izvajalec je dolžan na zahtevo prevzemnika vozila po plačilu stroškov storitve in globe, če gre za prekršek tujca ali državljana, ki prebiva v tujini ali je vozilo s tujo registrsko tablico, le-temu izročiti vozilo. Globo plača tujec ali državljan, ki prebiva v tujini izvajalcu z gotovino. Pod pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo finančno poslovanje izvajalca, lahko kršitelj plača globo tudi z negotovinskim plačilnim sredstvom. (2) Izvajalec pred izdajo vozila tujca ali državljana, ki prebiva v tujini ali je vozilo s tujo registrsko tablico, preveri dokazilo o plačani globi in ga shrani ter ga v roku treh delovnih dni posreduje nadzornemu organu. Plačano globo tujca ali državljana, ki prebiva v tujini ali za vozilo s tujo registrsko tablico, izvajalec vplača na račun Občine Šenčur. 15. člen (1) Pri prevzemu vozila izvajalec vpiše v evidenčno knjigo:  datum in uro prevzema vozila ter  ime in priimek prevzemnika z rojstnimi podatki ali EMŠO, oziroma naslovom. (2) Pri prevzemu zapuščenega vozila mora biti zaradi ugotavljanja istovetnosti prisoten nadzorni organ. V. Prodaja vozila 16. člen (1) Za vozilo, ki ni prevzeto v 30 dneh od odstranitve, se objavi javno naznanilo o odstranitvi vozila na oglasni deski organa nadzora in spletni strani Občine Šenčur. Javno naznanilo mora biti objavljeno 15 dni in mora vsebovati opozorilo, da bo po preteku 90 dnevnega roka od odstranitve vozila, vozilo prodano na javni dražbi oziroma dano v razgradnjo. Istočasno se razglas posreduje tudi policiji. (2) Javno naznanilo mora vsebovati:  opis vozila,  kraj od koder je bilo vozilo odpeljano v hrambo,  datum odstranitve vozila,  številka prekrška,  navedbo, da mora lastnik pred prevzemom poravnati vse dotlej nastale stroške,  opozorilo o prodaji ali razgradnji vozila. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 17. člen (1) Izvajalec skupaj z nadzornim organom, po 90 dneh od odstranitve vozila, odpre še neprevzeto vozilo iz prejšnjega člena tega pravilnika. (2) O odpiranju se napiše zapisnik, v katerem se navedejo dodatno ugotovljena dejstva, morebitna indentifikacijska številka vozila (VIN) in podatki o vozilu ter posebnosti zaradi kasnejšega ugotavljanja storilca prekrška. (3) Po odprtju vozila se skuša ugotoviti lastnika. V kolikor se lastnika ugotovi, se ga pisno pozove, da v osmih dneh od vročitve poziva prevzame vozilo oziroma se ga v pozivu opozori, da bo v nasprotnem primeru vozilo prodano na javni dražbi ali dano v razgradnjo. 18. člen (1) V primeru, če:  se lastnik vozila po preteku 90 dni od odstranitve vozila ne javi;  lastnik vozila predloži nadzornemu organu notarsko overjeno izjavo, da se vozilu odpoveduje;  lastnik vozila pred uradno osebo podpiše izjavo, da vozila ne želi več imeti v svoji lasti in posesti ali  če se ugotovi, da lastnika ni bilo mogoče ugotoviti;  se šteje, da je lastnik vozilo opustil, zato se s takim vozilom ravna v skladu z določbami tega pravilnika. (2) Stroški povezani z odstranitvijo, hrambo in razgradnjo vozila ter ostale stroške (cenitev, dražba ipd.) se izterjajo od lastnika vozila. 19. člen (1) Občina Šenčur lahko z izvajalcem organizira javno dražbo vozil. Župan imenuje komisijo Občine Šenčur, ki mu predlaga prodajo vozil. (2) Izvajalec mora pred prodajo ali razgradnjo registriranega vozila pridobiti cenitev sodno zapriseženega cenilca. (3) Iz izkupička od prodanih vozil izvajalec pokrije svoje stroške. Preostanek od tega izkupička pripada lastniku vozila. Kadar se prodaja vozilo, katerega lastnik ni znan ali je vozilo opustil, se izkupiček od prodanih vozil po pokritju vseh stroškov izvajalca nakaže na račun Občine kot prihodek proračuna. VI. Razgradnja in uničenje vozila 20. člen (1) V kolikor vozila ni mogoče prodati skladno z določili prejšnjega poglavja tega pravilnika ali je vozilo manjše ali neznatne vrednosti (t.j. kadar so stroški odstranitve, hrambe in javne dražbe večji od uradno ocenjene vrednosti) se tako vozilo lahko da v razgradnjo ali uniči kot kosovni odpadek pri za tako dejavnost registriranem podjetju na podlagi »zapisnika o prevzemu opuščenega vozila«, ki ga podpiše nadzorni organ oziroma po določbah predpisov, ki urejajo ravnanje z zapuščenimi predmeti. (2) Stroški storitve odstranitve, hrambe in razgradnje ali uničenja vozil, se izvajalcu pokrivajo na osnovi prejetega računa iz proračuna Občine Šenčur. VII. Stroški 21. člen (1) Cena za opravljene stroške storitve odstranitve in hrambe vozila zajema:  stroške prihoda do vozila,  stroške nalaganja vozila,  stroške prevoza vozila,  stroške razlaganja vozila, Stran 2037  stroške zavarovanja vozila,  stroške hrambe vozila,  stroške izdaje vozila. (2) Višino stroškov s sklepom potrdi Občinski svet Občine Šenčur in se javno objavi v skladu z določili Statuta Občine Šenčur. (3) Višina stroškov, potrebnih za odstranitev tovornega vozila, avtobusa, bivalnega vozila, večjega kombija, priklopnih vozil in podobnih večjih ali težjih vozil, ki ga ni mogoče odstraniti s pajkom, se zaračuna po dejanskih stroških, kot jih odmeri izvajalec storitve odstranitve vozil iz tega odstavka. (4) Nadzorni organ odreja odstranitev vozil ob delavnikih od 7. do 19. ure. Med delavniki se lahko odredi odstranitev vozila tudi izven časa iz prejšnjega stavka. Odstranitev vozil se odreja tudi v nočnem času, v sobotah, nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, vendar v tem primeru zavezanec plača 30 % več, kot je določeno v ceniku. VIII. Nadzor 22. člen Nadzorni organ pristojen za področje nadzora ali urejanja prometa je v skladu z veljavno zakonodajo občinski redar. 23. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 370-1/2021-3 Datum: 20.10.2021 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 1021. Sklep o določitvi cen vzgojno-varstvenih programov v javnem vrtcu na območju Občine Šenčur Na podlagi 28. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21), Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – Zštip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US in 88/16), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2018 in 50/2021) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 23. redni seji, dne 20. 10. 2021 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN VZGOJNO-VARSTVENIH PROGRAMOV V JAVNEM VRTCU NA OBMOČJU OBČINE ŠENČUR 1. člen Cene vzgojno-varstvenih programov v javnem vrtcu na območju občine Šenčur znašajo mesečno na otroka po posameznih programih: Program 1. Oddelek prvega starostnega Cena (EUR) 500,00 Št. 54/22.10.2021 obdobja 2. Oddelek drugega starostnega obdobja 3. Kombinirani oddelek Uradno glasilo slovenskih občin  361,00 405,00 2. člen Dnevni strošek živil za otroke v cenah programov iz 1. člena znaša 1,90 EUR. Za čas, ko je otrok opravičeno odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil od dneva odjave dalje. Odsotnost otroka morajo starši javiti prvi dan odsotnosti do 8. ure zjutraj v aplikaciji WEB vrtec. 3. člen Mesečno plačilo za program predšolske vzgoje plačajo starši po položnici, ki jo izda OŠ Šenčur in se glasi na enega od staršev, zavezanca za plačevanje vrtca, ki je določen s Pogodbo o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca. Plačevanje je možno tudi preko trajnika ali e-računa. Rok plačila je napisan na položnici oz. računu. Program, v katerega je vključen otrok, se vedno plačuje za pretekli mesec. Položnice se pošiljajo po pošti ali preko e-maila. Stroški pošiljanja se obračunavajo mesečno na položnici. Obračun oskrbnine je viden tudi v aplikaciji WEB vrtec. 4. člen Staršem, ki imajo neporavnane obveznosti plačila več kot en mesec od zapadlosti, vrtec pošlje pisni opomin za plačilo, v katerem določi rok za poravnavo. V kolikor dolg še ne bo poravnan, se začne postopek za izterjavo neporavnanih obveznosti na pristojnem sodišču. 5. člen Cena za program predšolske vzgoje se zniža v naslednjih primerih:  pri dnevnih odsotnostih na podlagi pravočasne odjave se odštejejo stroški prehrane,  pri uveljavljanju rezervacije,  v primeru strnjene bolniške odsotnosti, daljše od 30 koledarskih dni, na podlagi zdravniškega spričevala. Za enotno obračunavanje znižanja plačila za program vrtca se dnevno plačilo izračuna tako, da se mesečno določena plačila deli s številom delovnih dni. 6. člen Starši oz. skrbniki otrok, za katere je Občina Šenčur po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje, lahko:  uveljavljajo rezervacijo enkrat letno v obdobju od 1. julija do 31. avgusta. Rezervacijo lahko uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj 30 in največ 60 koledarskih dni. Starši so dolžni vrtcu napovedati otrokovo odsotnost na obrazcu »Začasna odjava rezervacija« najpozneje 14 dni pred prvim dnem odsotnosti. Starši plačajo rezervacijo v višini 55 % od plačila, ki jim je določeno z odločbo o višini plačila za program vrtca. V tej višini plačila staršev je strošek neporabljenih živil že odštet. V kolikor je odsotnost v obdobju julij – avgust krajša od 30 koledarskih dni, se izpolni obrazec »Načrtovana krajša odsotnost«.  Uveljavljajo začasno odjavo zaradi zdravstvenih razlogov, in sicer s predložitvijo zdravniškega potrdila za otroka. Kot začasna odjava zaradi zdravstvenih razlogov se upošteva odsotnost otroka neprekinjeno najmanj 30 in največ 60 koledarskih dni, ki se obračuna kot rezervacija. Stran 2038 Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot enega otroka, lahko uveljavljajo rezervacijo (julij, avgust) in odjavo zaradi zdravstvenih razlogov, le za najstarejšega otroka. 7. člen Staršem otrok, ki zamudijo pravočasen prevzem otroka iz dnevnega varstva, se zaračuna zamudna ura v višini 10 EUR. 8. člen Obratovalni čas centralnega vrtca Šenčur je od 05.30 do 16.30, za oddelek vrtca na Visokem od 06.00 do 16.00, za oddelek vrtca v Voklem pa od 6.15 do 16.00. V času šolskih počitnic in med prazniki posluje samo centralni vrtec Šenčur. 9. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehata veljati Sklep o določitvi cen programov v vrtcih na območju občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2019) in Sklep o spremembah sklepa o določitvi cen programov v vrtcih na območju občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2021). 10. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 11. 2021 dalje. Številka: 602-0016/2021-2 Datum: 20. 10. 2021 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 1022. Javno naznanilo o obveščanju javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka 2. faze OPPN za del območja EUP VI08 Na podlagi 112. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št, 61/17), 8. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18 in 50/21) ter Sklepa o pripravi 2. faze občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja EUP VI-08 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/20) župan Občine Šenčur s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST O JAVNI RAZGRNITVI IN JAVNI OBRAVNAVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA 2. FAZE OPPN ZA DEL OBMOČJA EUP VI-08 I. Občina Šenčur naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka 2. faze občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja EUP VI-08 (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelala družba DOMPLAN D.D., pod številko projekta UD/522-82/20, september 2021. II. Gradivo iz prve točke bo javno razgrnjeno od 2.11. 2021 do 3.12. 2021 v času uradnih ur v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur in na spletni strani (https://www.sencur.si.). Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin III. Javna obravnava bo potekala v sredo dne 24.11. 2021 ob 16. uri v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. V kolikor javna obravnava zaradi epidemioloških ukrepov ne bo mogla biti izvedena fizično, bo izdelovalec OPPN v času od 16.00 do 17.00 dosegljiv za pojasnila na telefonsko številko 031 676 445. IV. Predmet OPPN je gradnja ene prostostoječe stanovanjske hiše s pripadajočo komunalno infrastrukturo in zunanjo ureditvijo. Območje OPPN posega na večji (zahodni) del zemljišča s parcelno štev. 944/4 k.o. Visoko. Velikost območja je 0,05 ha. V. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Občina Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur s pripisom: »Pripombe na javno razgrnitev OPPN Visoko«, ali pa jih na mestu javne razgrnitve vpišejo v knjigo pripomb in predlogov. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. VI. Župan Občine Šenčur bo po končani javni razgrnitvi zavzel stališča do pripomb in predlogov javnosti. Stališča do pripomb in predlogov bodo objavljena na spletni strani občine. Številka: 350-0008/2020-9 Datum: 21.10. 2021 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA ŠKOFJA LOKA 1023. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo Na podlagi določil 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 17. člena Statuta Občine Radovljica (DN UO, št. 188/14), 7. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2021 - uradno prečiščeno besedilo), 18. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 51/14 – uradno prečiščeno besedilo, 55/14 – popr., 17/18 in 97/20) in 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list Republike Slovenije, št. 28/15 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/15) so Občinski svet Občine Radovljica na 20. seji dne 29. 9. 2021, Občinski svet Občine Škofja Loka na 20. seji dne 9. 9. 2021, Občinski svet Občine Medvode na 19. seji dne 13. 10. 2021, Občinski svet Občine Naklo na 17. seji dne 22. 9. 2021 sprejeli Stran 2039 ODLOK O USTANOVITVI ORGANA SKUPNE OBČINSKE UPRAVE MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO OBČIN RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, MEDVODE IN NAKLO I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, delovno področje, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo. (2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih. 2. člen (1) Občina Radovljica, Občina Škofja Loka, Občina Medvode in Občina Naklo ustanovijo skupno upravo z imenom Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo, skrajšano ime MIR občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo. (2) Skupna uprava je ustanovljena za skupno opravljanje nalog občinske uprave na področju:  občinskega inšpekcijskega nadzorstva,  občinskega redarstva. 3. člen (1) Sedež skupne uprave je v Občini Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica. (2) Uradni elektronski poštni naslov in uradni podatki organa se objavijo na uradnih spletnih straneh občin ustanoviteljic. (3) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin. V notranjem krogu je izpisano Radovljica Škofja Loka Medvode Naklo. Imena občin si sledijo po navedenem zaporedju, brez ločil. II. Naloge in organizacija dela 4. člen (1) Skupna uprava opravlja upravne, prekrškovne in druge strokovne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic, in sicer:  medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva: naloge občinske inšpekcije,  medobčinskega redarstva: naloge občinskega redarstva. (2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakonom, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. 5. člen (1) Skupna uprava deluje neodvisno, samostojno in pri izvrševanju svojih nalog nastopa kot organ tiste občine, v katere krajevno pristojnost spada posamezna zadeva. (2) Pooblaščene uradne osebe skupne uprave so pristojne za vodenje in odločanje v upravnih zadevah občin ustanoviteljic skupne uprave, na prvi stopnji, skladno s svojimi pristojnostmi. Seznam predpisov, ki vsebujejo pooblastila uradnih oseb skupne uprave, objavi vsaka občina ustanoviteljica na svoji spletni strani. (3) Pooblaščene uradne osebe skupne uprave vodijo prekrškovni postopek in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, na podlagi državnih predpisov in predpisov občin ustanoviteljic. Seznam predpisov, ki vsebujejo Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2040 pooblastila uradnih oseb prekrškovnega organa, objavi vsaka občina ustanoviteljica na svoji spletni strani. (4) Za škodo, povzročeno z nezakonitim delom zaposlenega v skupni upravi, odgovarjajo občine ustanoviteljice solidarno. Občina Radovljica mora imeti sklenjeno ustrezno zavarovanje za škodo, povzročeno z delom zaposlenih v skupni občinski upravi. Strošek zavarovanja se deli v razmerju, določenem v prvem odstavku 11. člena tega odloka. (5) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečeta medobčinska inšpekcija in medobčinsko redarstvo, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. se v proračun vključi finančni načrt, ki ga določi župan sedežne občine. (5) Finančni načrt mora biti po sprejemu proračuna sedežne občine usklajen s strani vseh občin ustanoviteljic najkasneje v roku treh mesecev od sprejetja proračuna sedežne občine. 6. člen (1) Skupno upravo vodi vodja, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic soglasno. (2) Vodja skupne uprave ima status uradnika na položaju. (3) Vodja skupne uprave mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo (prvo stopnjo). V sistemizaciji delovnih mest se lahko določi višja izobrazba, če je ta pogoj za uradniški naziv, v katerem se opravljajo naloge na uradniškem delovnem mestu. Inšpekcijsko Redarstvo nadzorstvo 7. člen (1) Vodja skupne uprave predstavlja skupno upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih in prekrškovnih zadevah iz svoje pristojnosti, odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela skupne uprave, skrbi za izdelavo in izvedbo programa dela in letno poročanje o delu skupne uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega in strokovnega dela skupne uprave. (2) Vodja skupne uprave odgovarja za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa županom vseh občin ustanoviteljic. 8. člen (1) Občina, v kateri ima skupna uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne uprave status delodajalca. Javni uslužbenci sklenejo delovno razmerje s sedežno občino. (2) Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine. 9. člen (1) Delovna mesta skupne uprave in pogoji za njihovo zasedbo se določijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest skupne uprave. (2) Akt o sistemizaciji delovnih mest skupne uprave sprejme župan sedežne občine na podlagi kadrovskega načrta, potrjenega s strani občin ustanoviteljic. III. Sredstva za delo 10. člen (1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež. (2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog vodje skupne uprave sprejmejo župani občin ustanoviteljic, sedežna občina vključi v predlog proračuna. (3) Občine soustanoviteljice zagotavljajo sredstva za skupno upravo v finančnem načrtu svoje občinske uprave na posebni postavki. Finančni načrt skupne uprave je priloga k njihovemu proračunu. (4) Če finančni načrt med občinami ustanoviteljicami ni usklajen do priprave predloga proračuna sedežne občine, 11. člen (1) Sredstva za delo skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice v svojih proračunih v naslednjem razmerju, če s tem odlokom za posamezno vrsto izdatkov ni določeno drugače: Radovljica Škofja Loka Medvode Naklo skupaj 37,58 28,57 28,57 5,28 100,00 38,97 38,89 16,67 5,47 100,00 Vodenje in skupne službe 38,58 36,00 20,00 5,42 100,00 (2) Ne glede na prvi odstavek tega člena posamezna občina ustanoviteljica zagotavlja v celoti sredstva za izvajanje dopolnilnega programa in dodatnega obsega nalog, ki se določijo z letnim programom dela in finančnim načrtom skupne uprave. Občina ustanoviteljica za opravljanje teh nalog krije stroške na način določen v dogovoru o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka. 12. člen (1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih, kjer ima tudi sedež, lahko pa tudi dislocirano v prostorih na območju občin soustanoviteljic, če tako zahteva narava dela in se občine dogovorijo v dogovoru o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka. (2) Stroške uporabe prostorov in nabave ter uporabe opreme krijejo občine ustanoviteljice na način in v razmerju, določenem v dogovoru o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka. 13. člen (1) Tekoče upravne, finančne, pravne, tehnične, informacijske, kadrovske in strokovne naloge za skupno upravo zagotavlja občinska uprava sedežne občine. Za izvajanje posameznih tekočih nalog na lokaciji dislocirane enote se lahko občine v dogovoru o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka dogovorijo tudi drugače. (2) Stroške iz prejšnjega odstavka krijejo občine ustanoviteljice na način in v razmerju, določenem v dogovoru o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka. IV. Medsebojne pravice ustanoviteljic in obveznosti občin 14. člen (1) Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave, za kar so pristojni občinski sveti, izvršujejo župani občin ustanoviteljic. (2) Župani sprejmejo kadrovski načrt in finančni načrt ter program dela skupne uprave, imenujejo vodjo skupne uprave, dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. (3) Če je to nujno potrebno za nemoteno delo skupne uprave, lahko začasno rešitev, po načelu dobrega gospodarjenja, sprejme župan sedežne občine. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (4) Župani občin ustanoviteljic z dogovorom o medsebojnih razmerjih podrobneje uredijo način izvrševanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti. 15. člen (1) V primeru, da želi v skupno upravo pristopiti nova občina, se morajo s tem strinjati vse občine ustanoviteljice. (2) Nova občina pristopi v skupno upravo s spremembo ustanovitvenega akta skupne uprave, katerega v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti vseh občin. 16. člen Skupna uprava preneha s sporazumno odločitvijo občin ustanoviteljic o prenehanju skupne uprave, z izstopom sedežne občine ali z izstopom vseh ostalih občin ustanoviteljic. 17. člen (1) O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic ugotovitvene sklepe, na podlagi katerih se pristopi k pripravi odloka o ukinitvi organa skupne uprave. Z odlokom občine ustanoviteljice določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja in morebitna druga razmerja ter določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Šteje se, da je odlok o ukinitvi organa skupne uprave sprejet, če ga v istem besedilu sprejmejo vse občine ustanoviteljice. (2) Ob prenehanju skupne uprave mora vsaka občina prevzeti v izvršitev, izterjavo ali izpolnitev pravice in obveznosti, ki izhajajo iz odločitev skupne uprave v upravnih in prekrškovnih postopkih, če posamezna zadeva spada pod njeno krajevno pristojnost. (3) V primeru prenehanja delovanja skupne uprave vsaka občina ustanoviteljica prevzame v delovno razmerje tiste javne uslužbence, ki so bili iz njene občinske uprave prevzeti ali premeščeni v skupno upravo. (4) Glede ostalih javnih uslužbencev, ki pred začetkom dela v skupni upravi niso imeli statusa javnega uslužbenca v eni od občinskih uprav občin ustanoviteljic skupne uprave, se občine ustanoviteljice lahko medsebojno dogovorijo o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici. Če do takega dogovora ne pride, se ravna skladno z delovno zakonodajo. Stroške presežnih delavcev pokrivajo občine ustanoviteljice v razmerjih delitve stroškov, določenih v 11. členu tega odloka, pri čemer se v korist posamezne občine upošteva delež javnih uslužbencev, ki jih je ta prevzela iz skupne uprave. (5) Ob prenehanju skupne uprave vsaki občini pripadajo stvari, pravice in sredstva, pridobljena v času delovanja skupne uprave v razmerju sofinanciranja posameznega nakupa ter ob upoštevanju knjigovodske vrednosti le teh, razen če se občine sporazumno drugače dogovorijo o načinu razdelitve in prevzema posameznih stvari, pravic in sredstev. 18. člen (1) Občina ustanoviteljica lahko izstopi iz skupne uprave z enostransko izjavo v obliki sklepa občinskega sveta, ki ga vroči vsem občinam ustanoviteljicam. Izstop je možen z zaključkom proračunskega leta pod pogojem, da občina napove izstop najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. Sporazumno se občine lahko dogovorijo tudi za drugačen odpovedni rok. (2) Občine ustanoviteljice so za obdobje do izteka odpovednega roka dolžne zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v deležu in na način, določen s Stran 2041 tem odlokom in dogovorom o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka. (3) Z dnem izstopa iz skupne uprave občina ustanoviteljica prevzame javne uslužbence skupne uprave, ki so bili prevzeti ali premeščeni v skupno upravo iz njene občinske uprave. (4) Občina ustanoviteljica, ki izstopa iz skupne uprave, ima z dnem izstopa glede javnih uslužbencev poleg obveznosti iz prejšnjega odstavka obveznost tudi do ostalih javnih uslužbencev v razmerju iz 11. člena tega odloka, če je ta delež višji od prevzetih javnih uslužbencev iz prejšnjega odstavka. Občina je dolžna ostalim ustanoviteljicam skupaj s sklepom o izstopu sporočiti ali prevzame javne uslužbence na delo v občinski upravi. V nasprotnem primeru je dolžna pokriti stroške presežnih delavcev skladno z delovno zakonodajo. (5) Ne glede na določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se lahko občine ustanoviteljice glede prevzema in obveznosti do javnih uslužbencev sporazumno dogovorijo tudi drugače. Odločitev mora biti sprejeta najmanj tri mesece pred datumom izstopa občine. V. Prehodne in končne določbe 19. člen (1) Skupna uprava začne z delom 1. 1. 2022. Skupna uprava s tem dnem prevzame od občin ustanoviteljic upravne naloge in pristojnosti na področjih nadzora iz 4. člena tega odloka. 20. člen (1) Župani občin ustanoviteljic v roku enega meseca po uveljavitvi tega odloka sprejmejo dogovor o medsebojnih razmerjih iz 14. člena tega odloka. (2) Župani občin ustanoviteljic v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejmejo kadrovski načrt in finančni načrt. Na podlagi sprejetega kadrovskega načrta župan sedežne občine v enem mesecu sprejme sistemizacijo delovnih mest. (3) Program dela skupne uprave za prvo leto vodja skupne uprave pripravi v roku treh mesecev po začetku delovanja skupne uprave. 21. člen (1) Javni uslužbenci, zaposleni v občinskih ali skupnih upravah občin ustanoviteljic na delovnih mestih, na katerih se opravljajo naloge občinske uprave, ki jih na podlagi tega odloka prevzame skupna uprava, se premestijo na delovna mesta skupne uprave v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest skupne uprave. (2) Javnim uslužbencem, zaposlenim v skupni upravi, se ne sme poslabšati delovnopravni položaj glede na položaj, ki so ga imeli v občinski upravi občine ustanoviteljice. 22. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Radovljica in Naklo (DN UO, št. 219/2016 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 60/2016), ki pa se uporablja do začetka delovanja skupne uprave ustanovljene s tem odlokom. 23. člen (1) Odlok sprejmejo v enakem besedilu občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. (2) Župani občin ustanoviteljic objavijo ta odlok v uradnih glasilih svoje občine najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu na seji tistega občinskega sveta, ki je o odloku Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin o ustanovitvi skupne uprave zadnji odločal. Odlok začne veljati petnajsti dan po zadnji objavi. Številka : 061-0009/2019-9 Datum: 14. 10. 2021 Ciril Globočnik Župan Občine Radovljica Številka: 031-0001/2021-3 Datum: 14. 10. 2021 Tine Radinja Župan Občine Škofja Loka Številka: 007-1/2021-2 Datum: 14. 10. 2021 Nejc Smole Župan Občine Medvode Številka: 007-0005/2021-5 Datum: 14.10.2021 Ivan Meglič Župan Občine Naklo 1024. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe na področju družinske medicine v mreži zdravstvene službe na območju Občine Škofja Loka Na podlagi drugega odstavka 44.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE in 112/21 – ZNUPZ) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2021 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 21. redni seji dne 21. oktobra 2021 sprejel ODLOK O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU DRUŽINSKE MEDICINE V MREŽI ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA OBMOČJU OBČINE ŠKOFJA LOKA 1. člen (1) Ta odlok predstavlja koncesijski akt, s katerim Občina Škofja Loka kot koncedent, ob upoštevanju stanja in predvidenega razvoja mreže javne zdravstvene službe, določa vrsto, območje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja za opravljanje javne zdravstvene službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju družinske medicine v mreži zdravstvene službe na območju občine Škofja Loka. (2) S tem koncesijskim aktom se določi utemeljitev razlogov za podelitev koncesije skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 2. člen (1) S tem odlokom se za območje občine Škofja Loka določa naslednje vrsta in predviden obseg izvajanja koncesijske dejavnosti: Stran 2042  družinska medicina v predvidenem obsegu 1,1 programa. (2) Koncesija za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti se podeli za določen čas 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja programa zdravstvene dejavnosti. Obdobje podelitve koncesije se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 3. člen (1) Koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti se podeli, če koncedent ugotovi, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe, oziroma če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev. (2) Koncesija na področju družinske medicine se podeli, ker javni zdravstveni zavod Osnovno zdravstvo Gorenjske na območju Občine Škofja Loka zaradi pomanjkanja zdravnikov družinske medicine ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe, s čimer ni zagotovljena potrebna dostopnost do navedene zdravstvene storitve, kot izhaja iz odgovora javnega zdravstvenega zavoda št. 1136-01/2021 z dne 23. julija 2021. 4. člen Javno službo v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju družinske medicine v mreži zdravstvene službe na območju občine Škofja Loka na podlagi koncesije opravljajo domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi akti, odlokom ter drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe. 5. člen (1) Koncesija se podeli fizični ali pravni osebi za opravljanje javne zdravstvene službe. (2) Zdravstveno dejavnost na področju družinske medicine v mreži zdravstvene službe na območju občine Škofja Loka na podlagi koncesije opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila občine. 6. člen (1) Koncesija za področje družinske medicine v mreži zdravstvene službe se podeli za območje občine Škofja Loka in območje ZD Škofja Loka za področje organizirane službe nujne medicinske pomoči za občine Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. (2) Uporabniki na območju občine imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. 7. člen (1) Koncesija se podeli na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani občine in portalu javnih naročil. (2) Javni razpis mora, poleg podatkov glede na posebnost osnovne zdravstvene dejavnosti, vsebovati tudi merila in podatke, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. 8. člen (1) Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesije izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost in druge pogoje, opredeljene v javnem razpisu. Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Pri izboru koncesionarja občina upošteva merila, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost in druge okoliščine in merila, glede na posebnost osnovne zdravstvene dejavnosti določene v javnem razpisu. 9. člen (1) Koncesijo za opravljanje javne službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti občina podeli s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje, z odločbo o izbiri koncesionarja. (2) Medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije občina in koncesionar uredita s koncesijsko pogodbo. 10. člen (1) Nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med občino in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti, izvaja občina. (2) Koncesionar mora na zahtevo občine in v roku, ki mu ga občina določi, poročati o svojem poslovanju v delu, ki se nanaša na opravljanje koncesijske dejavnosti. 11. člen (1) Koncesijska pogodba preneha na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. (2) Koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen. 12. člen Občina koncesionarju z odločbo odvzame koncesijo, na način in pod pogoji, kot to določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. 13. člen Za koncesije, vključno z ureditvijo pravnega varstva, se uporablja zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, če z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, posamezno vprašanje ni posebej urejeno. Konto I. 70 700 703 704 71 710 711 712 713 714 72 720 722 74 740 741 II. 40 400 Stran 2043 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 170-1/2021 Datum: 21. 10. 2021 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan OBČINA VITANJE 1025. Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2021 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08,79/09,51/10 IN 40/12-ZUJF), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB,14/13-POPR. in 101/13) in 17. člena statuta Občine Vitanje (UGSO št. 49/2017) je Občinski svet Občine Vitanje na 17. redni seji dne 14.10.2021 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE VITANJE ZA LETO 2021 1. člen Z Odlokom o Rebalansu Proračuna Občine Vitanje za leto 2021 se spreminja in dopolnjuje Odlok o proračunu Občine Vitanje za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2020) v 2. in 10. členu. 2. člen 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Odloka o proračunu Občine Vitanje za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2020) se spremeni tako, da se glasi: »V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Znesek v EUR 2.436.177,27 2.060.651,20 1.984.672,00 1.835.752,00 90.220,00 58.700,00 75.979,20 65.730,00 1.600,00 3.300,00 1.100,00 4.249,20 25.000,00 0,00 25.000,00 350.526,07 310.527,11 39.998,96 2.881.668,49 911.706,71 154.900,00 Št. 54/22.10.2021 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 V. 44 440 441 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2044 Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Upravni organ), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vitanje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 3. člen 10. člen (obseg zadolževanja občine) Odloka o proračunu Občine Vitanje za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2020) se spremeni tako, da se glasi: »Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 lahko zadolži v skladu z Zakonom o javnih financah in Zakonom o financiranju občin. Občina se lahko zadolži do višine 253.356,46 eurov interne zadolžitve. Interna zadolžitev pomeni zadolžitev znotraj proračuna, saj so kot stanje sredstev na računu na dan 31.12.2020 upoštevana tudi neporabljena namenska sredstva iz preteklih let (zadnji odstavek 4. člena Odloka), ki so 24.700,00 679.058,45 3.900,00 49.148,26 844.924,00 28.800,00 555.000,00 62.302,23 198.821,77 1.079.637,78 1.079.637,78 45.400,00 25.800,00 19.600,00 -445.491,22 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 253.356,46 253.356,46 253.356,46 114.490,00 114.490,00 114.490,00 -306.624,76 138.866,46 445.491,22 369.117,28 planirana na proračunski postavki 15028-poraba okoljske dajatve sklad-voda in predvidoma v letu 2021 ne bo realizirana. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije – zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. « 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-006/2021-003 Datum: 14. 10. 2021 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan 1026. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 247. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur.l. RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin občin, št. 49/2017) je Občinski svet občine Vitanje na 17. redni seji dne 14. 10. 2021 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1.člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra parc.št. 870/6 k.o. 1094 - Brezen, površine 111 m2. Za navedeno parcelo z ID znakom 1094 870/6 se vpiše lastninska pravica za Občino Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka 5883768000. 2. člen Pristojno sodišče na predlog Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Vitanje na zemljišču, ki je navedeno v 1. členu tega sklepa. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0012/2021 Datum: 14. 10. 2021 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan 1027. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 247. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur.l. RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017) je Občinski svet občine Vitanje na 17. redni seji dne 14. 10. 2021 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra parc.št. 678/1 k.o. 1097 - Ljubnica, površine 333 m2, parc.št. 678/2 k.o. 1097 - Ljubnica, površine 895 m2, parc.št. 678/4 k.o. 1097 - Ljubnica, površine 4 m2, parc.št. 678/5 k.o. 1097 - Ljubnica, površine 181 m2, 678/7 k.o. 1097 - Ljubnica, površine 234 m2, parc.št. 678/9 k.o. 1097 - Ljubnica, površine 130 m2, parc.št. 678/10 k.o. 1097 - Ljubnica, površine 44 m2 ter parc.št. 678/12 k.o. 1097 - Ljubnica, površine 155 m2. Za navedene parcele z ID znakom 1097 678/1, z ID znakom 1097 678/2, z ID znakom 1097 678/4, z ID znakom 1097 678/5, z ID znakom 1097 678/7, z ID znakom 1097 678/9, z ID znakom 1097 678/10 in z ID znakom 1097 678/12 se vpiše lastninska pravica za Občino Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka 5883768000. 2. člen Pristojno sodišče na predlog Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Vitanje na zemljiščih, ki so navedena v 1. členu tega sklepa. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Stran 2045 glasilu slovenskih občin. Številka: 353-0003/2020 Datum: 14. 10. 2021 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan 1028. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 247. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur.l. RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017) je Občinski svet občine Vitanje na 17. redni seji dne 14. 10. 2021 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1.člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra parc.št. 1082/24 k.o. 1092 - Paka I., površine 191 m2. Za navedeno parcelo z ID znakom 1092 1082/24 se vpiše lastninska pravica za Občino Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka 5883768000. 2. člen Pristojno sodišče na predlog Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Vitanje na zemljišču, ki je navedeno v 1. členu tega sklepa. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-0011/2021 Datum : 14. 10. 2021 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan 1029. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 247. člena Zakona o urejanju prostora - ZureP-2 (Ur.l. RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017) je Občinski svet občine Vitanje na 17. redni seji dne 14. 10. 2021 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra parc.št. 720 k.o. 1090 - Skomarje, površine 245 m2, parc.št. 721/2 k.o. 1090 - Skomarje, površine 180 m2, parc.št. 721/3 k.o. 1090 - Skomarje, površine 2969 m2, parc.št. 721/4 k.o. 1090 - Skomarje, površine 1062 m2 ter parc.št. 653/4 k.o. 1097 - Ljubnica, površine 352 m2. Za navedene parcele z ID znakom 1090 720, z ID znakom 1090 721/2, z ID znakom 1090 721/3, z ID Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin znakom 1090 721/4 in z ID znakom 1097 653/4 se vpiše lastninska pravica za Občino Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, matična številka 5883768000. 2. člen Pristojno sodišče na predlog Občina Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico Občine Vitanje na zemljiščih, ki so navedena v 1. členu tega sklepa. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka : 478-0007/2021 Datum : 14. 10. 2021 Občina Vitanje Slavko Vetrih, župan Stran 2046 OBČINA ŽIRI 1030. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Žiri za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Žiri (Ur. l. RS 68/17), je Občinski svet Občine Žiri na 14. redni seji, dne 14.10.2021, sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ŽIRI ZA LETO 2021 1. člen V odloku o proračunu Občine Žiri za leto 2021 (UGSO št. 68/20) se spremeni 2. člen tako, da se glasi: »2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: KONTO OPIS REBALANS 1/2021 v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK DAVKI NA PREMOŽENJE DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA TAKSE IN PRISTOJBINE GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 5.199.287,66 4.736.429,23 3.759.706,00 3.306.006,00 418.000,00 35.700,00 976.723,23 91.750,00 3.000,00 10.500,00 656.500,00 214.973,23 135.679,00 52.528,00 83.151,00 327.179,43 208.576,00 118.603,43 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE REZERVE TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) SUBVENCIJE TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI INVESTICIJSKI ODHODKI (420) NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 6.231.184,02 2.068.012,95 447.815,00 67.950,00 1.472.247,95 80.000,00 1.733.732,16 53.400,00 1.095.010,60 209.610,00 375.711,56 2.232.114,07 2.232.114,07 197.324,84 70 700 703 704 71 710 711 712 713 714 72 720 722 74 740 741 40 400 401 402 409 41 410 411 412 413 42 420 43 Št. 54/22.10.2021 431 432 III. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2047 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 122.000,00 75.324,84 -1.031.896,36 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. 750 44 440 V. VI. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) DANA POSOJILA PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. V.) 28.000,00 28.000,00 0,00 0,00 28.000,00 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 500 55 550 VII. VIII. IX. X. XI. ZADOLŽEVANJE (500) DOMAČE ZADOLŽEVANJE ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) (II.+V.+VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Žiri. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Občine Žiri. Številka: 410-0022/2020-41 Datum: 18.10.2021 Občina Žiri mag. Janez Žakelj, župan 1031. Tehnični popravek Odloka o razglasitvi cerkve sv. Janeza Krstnika na Goropekah za kulturni spomenik lokalnega pomena TEHNIČNI POPRAVEK ODLOKA O RAZGLASITVI CERKVE SV. JANEZA KRSTNIKA NA GOROPEKAH ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA 1. člen V odloku o razglasitvi cerkve sv. Janeza Krstnika na Goropekah za kulturni spomenik lokalnega pomena (Ur.l.RS. št. 6/2006) se prvi stavek 3. člena pravilno glasi: Cerkev stoji sredi naselja na parceli št. *85, k.o. Žiri. 50.000,00 50.000,00 26.842,10 26.842,10 980.738,46 23.157,90 1.031.896,36 1.209.619,76 2. člen Ta popravek začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-1-4/2006-01 Datum: 15. 10. 2021 Občina Žiri mag. Janez Žakelj, župan 1032. Tehnični popravek Odloka o razglasitvi cerkve sv. Kancijana na Breznici pri Žireh za kulturni spomenik lokalnega pomena TEHNIČNI POPRAVEK ODLOKA O RAZGLASITVI CERKVE SV. KANCIJANA NA BREZNICI PRI ŽIREH ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA 1. člen V odloku o razglasitvi cerkve sv. Kancijana na Breznici pri Žireh za kulturni spomenik lokalnega pomena (Ur.l.RS. št. 6/2006) se prvi stavek 3. člena pravilno glasi: Cerkev stoji sredi naselja na parceli št. *291, k.o. Žiri. 2. člen Ta popravek začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-1-2/2006-01 Datum: 15. 10. 2021 Občina Žiri mag. Janez Žakelj, župan Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin 1033. Tehnični popravek Odloka o razglasitvi cerkve sv. Lenarta na Dobračevi za kulturni spomenik lokalnega pomena TEHNIČNI POPRAVEK ODLOKA O RAZGLASITVI CERKVE SV. LENARTA NA DOBRAČEVI ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA 1. člen V odloku o razglasitvi cerkve sv. Lenarta na Dobračevi za kulturni spomenik lokalnega pomena (Ur.l.RS. št. 6/2006) se prvi stavek 3. člena pravilno glasi: Cerkev stoji na pokopališču na severnem robu naselja na parceli št. *1/1, k.o. Dobračeva. 2. člen Ta popravek začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-1-3/2006-01 Datum: 15. 10. 2021 Občina Žiri mag. Janez Žakelj, župan 1034. Tehnični popravek Odloka o razglasitvi cerkve sv. Ane na Ledinici za kulturni spomenik lokalnega pomena TEHNIČNI POPRAVEK ODLOKA O RAZGLASITVI CERKVE SV. ANE NA LEDINICI ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA 1. člen V odloku o razglasitvi cerkve sv. Ane na Ledinici za kulturni spomenik lokalnega pomena (Ur.l.RS. št. 6/2006) se prvi stavek 3. člena pravilno glasi: Cerkev stoji na vzpetini severovzhodno nad vasjo Ledinica na parceli št. *1, k.o. Ledinica. 2. člen Ta popravek začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-1-5/2006-01 Datum: 15. 10. 2021 Občina Žiri mag. Janez Žakelj, župan Stran 2048 Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA CANKOVA Sklep o pripravi sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Cankova (SD OPN 1) Stran 1983 OBČINA CIRKULANE Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Cirkulane v obdobju od 2021 do 2022 Stran 1986 OBČINA DESTRNIK Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Destrnik Pravilnik o spremembah Pravilnika o subvencioniranju izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Destrnik Tehnični pravilnik o javnem vodovodu v Občini Destrnik Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičninah katastrska občina 370 Janežovski Vrh parcele 345/3 in 345/2 Sklep o potrditvi lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na zemljiški parceli 275/7 k. o. Vintarovci Stran 1990 OBČINA HOČE-SLIVNICA 1000. Odlok o IV. rebalansu proračuna Občine Hoče–Slivnica za leto 2021 1001. Pravilnik o dodeljevanju denarnih pomoči v Občini Hoče-Slivnica 1002. Pravilnik o subvencioniranju otroške prehrane v Občini Hoče-Slivnica 1003. Pravilnik o zahtevah za grobove in označbe grobov v Občini Hoče-Slivnica 1004. Sklep o določitvi cen programov v javnih vrtcih v Občini Hoče – Slivnica 1005. Sklep o določitvi višine grobnine za grobove na pokopališčih, ki so v upravljanju režijskega obrata Občine Hoče–Slivnica 1006. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 1007. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 1008. Spremembe in dopolnitve Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine HočeSlivnica 1009. Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture ter pokopališko moštvo Stran 1999 OBČINA NAKLO 1010. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo OBČINA PODLEHNIK 1011. Odlok o spremembah in dopolnitvah 993. 994. 995. 996. 997. 998. 999. Stran 2049 Odloka o proračunu Občine Podlehnik za leto 2021 - 3. rebalans 1012. Pravilnik o spremembah Pravilnika Občine Podlehnik o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarnih pomoči za izobraževanje 2011 OBČINA POLJČANE 1013. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za kamnolom Skrbinjek 1014. Odlok o dopolnitvi in spremembi Odloka o občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Poljčane 1015. Pravilnik o obremenjevanju nepremičnega premoženja Občine Poljčane s služnostno pravico 1016. Pravilnik o oddajanju nepremičnega premoženja Občine Poljčane v najem, občasno in brezplačno uporabo 1017. Sklep o ukinitvi javnega dobra Stran 2012 OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 1018. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje stanovanjske zazidave Kotlje IV (EUP KO 13) Stran 2027 OBČINA ŠENČUR 1019. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja prostora Šenčur ŠE-14 CDz 1020. Pravilnik o odstranitvi, hrambi, izdaji, prodaji ali razgradnji vozil 1021. Sklep o določitvi cen vzgojnovarstvenih programov v javnem vrtcu na območju Občine Šenčur 1022. Javno naznanilo o obveščanju javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka 2. faze OPPN za del območja EUP VI-08 Stran 2029 OBČINA ŠKOFJA LOKA 1023. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Radovljica, Škofja Loka, Medvode in Naklo 1024. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe na področju družinske medicine v mreži zdravstvene službe na območju Občine Škofja Loka Stran 2039 Stran 2043 Stran 2007 OBČINA VITANJE 1025. Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2021 1026. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 1027. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 1028. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 1029. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Stran 2046 Stran 2010 OBČINA ŽIRI 1030. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Žiri za leto 2021 1031. Tehnični popravek Odloka o razglasitvi cerkve sv. Janeza Krstnika na Goropekah za kulturni spomenik 1991 1991 1997 1997 1999 2001 2019 2019 2021 2026 2034 2037 2038 2002 2003 2004 2005 2005 2042 2006 2006 2044 2045 2045 2045 2047 Št. 54/22.10.2021 Uradno glasilo slovenskih občin lokalnega pomena 1032. Tehnični popravek Odloka o razglasitvi cerkve sv. Kancijana na Breznici pri Žireh za kulturni spomenik lokalnega pomena 1033. Tehnični popravek Odloka o razglasitvi cerkve sv. Lenarta na Dobračevi za kulturni spomenik lokalnega pomena 1034. Tehnični popravek Odloka o razglasitvi cerkve sv. Ane na Ledinici za kulturni spomenik lokalnega pomena 2047 2048 2048 Stran 2050