Andreja Četina Preizkus bralnega razumevanja »labirint« Navodila za kolerabo / uporabo / veselje in vrednotenje s primeri Naslovnica Center Janeza Levca Uvod Vabim vas, dragi učitelji in specialni pedagogi, da preizkusite vsebi- Vsebina Center Janeza Levca Ljubljana Preizkus bralnega razumevanja »labirint« 4 Uvod Navodila za uporabo in vrednotenje s primeri 6 O branju in bralnem razumevanju 7 Strategije za izboljšanje bralnega razumevanja Avtorica mag. Andreja Četina 9 Preizkus bralnega razumevanja 10 Ravni bralnega razumevanja in pregled raziskav Ilustracije Roman Ražman ter norm preizkusa »labirint« Recenzenti Nives Vogrinec, Josip Šerbetar in mag. Gregor Skumavc 12 Kako pripravimo preizkus bralnega razumevanja »labirint« Urednik Marjan Žiberna 18 Navodila za izvajanje preizkusa »labirint« Oblikovanje in prelom Roman Ražman 18 Točkovanje Jezikovni pregled Aleksandra Kocmut 22 Iz prakse v prakso Izdal in založil Center Janeza Levca Ljubljana 24 Viri Zanj dr. Matej Rovšek 27 Priloga: Pripravljeni primeri preizkusa »labirint« Ljubljana, 2025 Publikacija je dostopna na www.centerjanezalevca.si . Izdajo je sofinancirala Mestna občina Ljubljana. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 240004355 ISBN 978-961-96820-3-6 (PDF) ne tega priročnika v svojih razredih tako na večinskih OŠ kot na OŠPP in z nami delite svoje predloge ter popravke. Vaše povratne informacije so Leta 2016 sem se na Izobraževalnem centru Pika udeležila seminar- ključne za možnost izboljšave priročnika in hkrati lahko pripomorejo k ja dr. Branke D. Jurišić z naslovim »Tekočnost branja«. Seminar me dvigu kakovosti dela ter prilagajanju potrebam učencev s posebnimi po- je spodbudil, da sem merjenje tekočnosti branja prenesla v razred, trebami. Na Centru Janeza Levca Ljubljana namreč želimo opozoriti stro- kasneje pa sem to prakso delila tudi s sodelavkami. Na Centru Janeza kovno javnost tudi na učence s posebnimi potrebami, med katerimi so Levca Ljubljana (OE Levstikov trg), kjer sem zaposlena, specialne peda- tudi učenci z izrazitejšimi bralnimi težavami, ter spodbuditi k spremlja- goginje že od leta 2017 izvajamo merjenja tekočnosti branja. nju in raziskovanju njihovega napredka na področju branja. S sodelavkami smo opazile, da tekočnost branja ne zagotavlja nujno V prilogi dodajam primere preizkusa »labirint«, ki smo jih s sodelav- tudi razumevanja prebranega besedila. Ugotovile smo, da nekateri kami izbrale in jih uporabljamo v posameznih razredih. Pripravljene pre- učenci kljub primerni tekočnosti branja na vprašanja o vsebini prebra- izkuse uporabljamo od 5. do 9. razreda v OŠPP NIS. Osnovna besedila nega podajajo neustrezne odgovore. Spraševale smo se, na kakšen na- smo izbirale med umetnostnimi besedili iz beril za OŠPP NIS. čin preveriti razumevanje prebranega besedila, da bi dobile podatke, ki bodo statistično primerljivi med učenci. Dr. Jurišićeva nam je predstavila — Mag. Andreja Četina, profesorica defektologije preizkus bralnega razumevanja »labirint«, ki smo ga začele uporabljati tudi same. Ta preizkus omogoča objektivno in primerljivo oceno razu- mevanja prebranega besedila ne glede na raznolikost učencev v posa- meznih razredih. Spremljanje bralnega razumevanja z omenjenim preizkusom je lah- ko uporabno tudi za spremljanje in/ali spodbujanje branja. Ta način je med drugim zanimiv tudi zato, ker lahko z njim spremljamo razumeva- nje besedila ob tihem branju in ker ga lahko izvajamo v skupini, kar je pri delu v razredu posebej dobrodošlo. V minulih letih se je nabralo kar nekaj gradiva in pripravljenih pre- izkusov »labirint«, ki so zbrani v tem priročniku. Kljub skrbni pripravi teh preizkusov se pomanjkljivosti in možnosti za izboljšave pogosto pokažejo šele med neposrednim delom z učenci v razredu. Zato je za- želeno, da priročnik postane »živ dokument«, ki se nenehno dopolnjuje ter izpopolnjuje. Preizkus »labirint« je namenjen vsem učencem za preverjanje in/ali spodbujanje branja ter bralnega razumevanja. S sodelavkami na osnov- ni šoli s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom (OŠPP NIS) smo preizkus uporabile pri učencih z lažjo motnjo v dušev- nem razvoju (LMDR) in učencih z motnjo avtističnega spektra (MAS) ter drugimi pridruženimi motnjami. V besedilu zato govorim o učencih s po- sebnimi potrebami (PP), vendar se vsebina smiselno nanaša tudi na učence rednih osnovnih šol, saj je preizkus splošno uporaben. O branju in bralnem Strategije za izboljšanje razumevanju bralnega razumevanja B ranje je osnovna veščina, pomembna za uspeh v šoli in življenju. a izboljšanje bralnega razumevanja v okviru modela intervencij To velja seveda tudi za učence s posebnimi potrebami. Pomaga pomoči ( jim, da so uspešnejši v šoli, doma in v skupnosti, ter jim odpira Z angl. Response to Intervention, RTI) je Milone (2008) predlagal več strategij. možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. Za boljše razumevanje prebranega potrebujejo učenci veliko bral- 1. Neposredno poučevanje besedišča: Učitelji sistematično uvajajo nih izkušenj. Vendar pa to lahko predstavlja stres, še posebej za tiste, ki nove besede in izraze, kar učencem pomaga bolje razumeti imajo že sicer težave z branjem. prebrano besedilo. 2. Razvijanje ozaveščenosti o strukturi besedila: Poučevanje učencev o različnih vrstah besedilnih struktur (npr. pripoved, opis, Glavni cilj branja = razumevanje argumentacija) izboljšuje njihovo sposobnost sledenja in napisanega besedila. razumeti sporočilo razumevanja vsebine. 3. Uporaba grafičnih organizatorjev: Vizualna orodja, kot so miselni Glavni cilj učenja bralnega razumevanja je pomagati učencem pridobiti vzorci ali diagrami, pomagajo učencem organizirati informacije iz spretnosti, izkušnje in znanje, ki jih potrebujejo, da postanejo uspešni besedila in prepoznati ključne ideje. in motivirani bralci ter to znanje uporabijo v vsakdanjem življenju. 4. Spodbujanje postavljanja vprašanj med branjem: Učenci se učijo Jurišićeva (2017) pravi, da bralec dobro razume prebrano, ko lahko aktivno postavljati vprašanja o vsebini besedila, kar spodbuja predvidi, o čem govori besedilo, poveže vsebino z že znanimi informaci- globlje razumevanje in kritično mišljenje. jami, med branjem postavlja vprašanja, preverja svoje razumevanje in 5. Povzemanje prebranega: Učenci vadijo strnjevanje glavnih idej povzame, kar je prebral. Nekateri procesi razumevanja temeljijo na te- besedila v lastne besede, kar krepi njihovo sposobnost kočnosti branja, drugi pa na jezikovnem razumevanju. razumevanja in pomnjenja informacij. Šuštarjeva (2020) je zbrala raziskave, ki kažejo, da učenci, ki dobro ra- zumejo besedilo, znajo tudi uravnavati svoje razumevanje in uporabljati Te strategije so del pristopa »odziv na obravnavo« (angl. response to strategije za reševanje težav. Vendar pa, kot poudarja avtorica, veliko intervention, RTI), ki se osredotoča na zgodnje prepoznavanje in pod- učencev z učnimi težavami nima razvitega metakognitivnega zavedanja poro učencem z bralnimi težavami. ali sposobnosti za učinkovito uporabo strategij bralnega razumevanja. Učenci s posebnimi potrebami se trudijo razumeti prebrano, vendar Strategije za izboljšanje bralnega razumevanja: si pogosto napačno razlagajo pomen besed, ne razumejo pojmov ali jih • učenci naj si med seboj postavljajo vprašanja o prebranem, napačno povežejo. To lahko povzroča težave in frustracije, tudi če so si- • obnovijo prebrano besedilo, cer sposobni razumeti posamezne informacije. • pripovedujejo besedilo po spominu, Pomembno je, da se učenci naučijo preverjati svoje razumevanje • rešujejo preizkus bralnega razumevanja »labirint«, ki ga pripravi sproti, med branjem. To vključuje tudi tehnike, kako hitro preleteti bese- učitelj ali učenci sami, dilo ter kdaj se ustaviti in ponovno prebrati težje dele. Poznavanje in • razložijo, zakaj je izbrana beseda najprimernejša za besedilo, uporaba različnih strategij branja lahko močno izboljšata razumevanje. • če so v skupini bralci različnih starosti ali odrasli, se lahko pogovarjajo o tem, zakaj nekatere besede ne ustrezajo slovničnim pravilom ali pomenu besedila (Milone, 2008). Tudi odrasli moramo prilagajati svoje bralne strategije glede na naloge. Preizkus bralnega Ko se na primer učimo uporabljati nov računalniški program, na začet- ku beremo priročnik in se morda soočamo z neznanimi pojmi. Sčaso- razumevanja ma, ko se seznanimo s pojmi in strukturo besedila, nam postane vsebi- na bolj jasna, kar nam pomaga usvojiti uporabo novega računalniškega programa. labo bralno razumevanje pri učencih s PP je lahko posledica več S dejavnikov, kot so splošni razvojni zaostanek na področju jezika, nižje sposobnosti povezovanja, pomanjkanje osnovnih bralnih veščin in težave z razumevanjem bolj zapletenih besedil. V tujini obstaja veliko različnih preizkusov za bralno razumevanje, saj je to pomembno področje v izobraževanju. Preizkusi so prilagojeni različnim starostnim skupinam, jezikom, učnim potrebam in ciljem. Ne- kateri preizkusi so standardizirani in široko uporabljeni, drugi so nefor- malni in prilagojeni za specifične situacije. Preizkus bralnega razumevanja »labirint« (angl. maze) je ocenjeva- nje, ki temelji na kurikulumu. Ocenjevanje, ki temelji na kurikulumu (angl. Curriculum-Based Measurement, CBM), je preprost, hiter in učin- kovit način spremljanja učenčevega napredka pri osnovnih veščinah, kot so branje, pisanje in matematika, z nalogami, ki so neposredno po- vezane z učnim načrtom. Omenjeni model je bil razvit pred več kot 20 leti v ZDA. Razvil ga je Stanley Deno na Univerzi v Minnesoti, v šole pa ga je uvedel Gery Ger- mann z željo, da bi učiteljem zagotovili preprosta, natančna in učinkovita orodja za spremljanje dosežkov učencev. Več informacij o modelih ocenjevanja, ki temeljijo na kurikulumu, je dosegljivih v magistrskem delu Janje Košir (2016). Kot smo že omenili, so Deno in njegova ekipa raziskovalcev najprej razvili CBM kot del širšega projekta za spremljanje napredka učencev v šolskem sistemu, kar vključuje tudi preizkus »labirint«. To je eden izmed preizkusov, ki temeljijo na učnem načrtu, in omogoča merjenje ter spre- mljanje bralnega razumevanja. Zasnovan je tako, da učitelju ponudi ce- lovit vpogled v bralne veščine učencev, še posebej kadar obstaja sum na težave z bralnim razumevanjem. Dosežek na preizkusu je izražen v šte- vilu pravilno izbranih besed v treh minutah, kar omogoča primerjavo dosežkov med učenci. »Dobri bralci razumejo sintakso besedila in zlahka najdejo besedo, ki najbolje ustreza smislu stavka in celotnega besedila. Bralci, ki imajo težave, pa pogosto ne zmorejo izbrati besede, ki bi bila tako semantično kot sintaktično pravilna,« pravi Jurišićeva (2017). Preizkus bralnega razu- mevanja »labirint« pomaga ločiti med tema dvema skupinama bralcev Raziskovalni viri Frustracijska Raven Samostojna raven poučevanja raven in omogoča merjenje napredka pri tistih, ki se še učijo brati z razumeva- njem. Preizkus »labirint« omogoča ocenjevanje bralnega razumevanja Guthrie, 1974 pod 60 % 60–84 % 85–100 % na podlagi učnega načrta in je uporaben za načrtovanje ciljev v individu- Ravni bralnega Približno 50 % Približno 75 % 90 % in več razumevanja (Parker, aliziranem programu učenca. Učitelji lahko s tem orodjem spremljajo Hasbrouck, Tindal, 1992) napredek svojih učencev skozi šolsko leto (Stecker, 2004, v Jurišić, 2016). Feely, 1975 75 % ali manj 80–90 % 90 % in več Harris & Sipay, 1985 pod 90 % 90 % in več Ravni bralnega razumevanja Preglednica 2. Prikaz pregleda normativnih vrednosti iz različnih raziskav. in pregled raziskav ter norm preizkusa »labirint« (Povzeto po Torlakovic, 2019.) Preizkus »labirint« omogoča izračun odstotka uspešnosti na podlagi V strokovni literaturi najdemo različne strukture za ocenjevanje bralne- pravilno izbranih besed v besedilu glede na skupno število ponujenih ga razumevanja, ki lahko temeljijo na različnih pristopih, kot so: možnosti. Na podlagi rezultata so učenci razvrščeni v eno od treh ravni bralnega razumevanja: frustracijsko, poučevalno ali samostojno. 1. Tri stopnje bralnega razumevanja V tuji literaturi najdemo norme, ki temeljijo na raziskavah. Razisko- • Dobesedno razumevanje: Bralec razume osnovna dejstva in valci imajo različne poglede na odstotke, ki določajo meje teh ravni, kar informacije iz besedila. Gre za prepoznavanje ključnih informacij odraža raznolikost v metodah in populacijah, na katerih so bile norme brez globlje analize. Bralci si zapomnijo podatke, kot so datumi, razvite. Nekaj primerov si lahko ogledate v preglednici 1. imena in dejstva. Prve norme za preizkus »labirint« so bile oblikovane v raziskavi • Posredno razumevanje ali razumevanje s sklepanjem: Bralec Guthrieja in sodelavcev (1974), ki so vzpostavili osnovne meje za posa- lahko predvidi skrite pomene, sklepa o informacijah, ki niso mezne ravni branja. Kasnejše študije, kot sta raziskavi Fuchsa in sodelav- neposredno navedene, in povezuje obstoječa znanja z novimi cev (1993) ter Jenkinsa in Jewella (1993), so te norme nadgradile in prila- podatki. godile. Poleg tega je v okviru zgodnjih raziskovalnih projektov, ki so služili • Kritično razumevanje: Bralec lahko ocenjuje vsebino besedila, razvoju ocenjevalnega sistema DIBELS (angl. Dynamic Indicators of Basic ločuje dejstva od mnenj, analizira motive avtorja ter razume Early Literacy Skills), sklop kratkih, enominutnih meritev, namenjenih kontekst. ocenjevanju osnovnih bralnih spretnosti pri otrocih od vrtca do zaključka 2. Modeli za ocenjevanje ravni bralnega razumevanja osnovne šole. Te meritve pomagajo učiteljem hitro prepoznati učence, ki Večnivojski modeli, ki sledijo stopnjam učenja. Na primer: potrebujejo dodatno podporo pri razvoju bralnih veščin, in spremljati • Osnovna raven: Bralci razumejo osnovne informacije, a ne njihov napredek skozi čas. Ti projekti so prispevali k večji standardizaciji prepoznajo globljih pomenov. in razširjeni uporabi preizkusa v šolskih sistemih po svetu. Norme, razvi- • Srednja raven: Bralci so sposobni sklepanja, a imajo težave s te na podlagi teh raziskav, so danes pomemben del uporabe preizkusa kritičnim razmišljanjem. »labirint« za spremljanje napredka pri bralnem razumevanju, saj omo- • Napredna raven: Bralci se lotijo analize in sinteze ter so sposobni gočajo uporabo ustreznih pedagoških strategij (Torlakovic, 2019). presojati in oblikovati mnenja o vsebini. Samostojna raven: 3. Razvrstitev bralcev glede na veščine, ki so ključni elementi 85–100 % Raven poučevanja: 60–84 % za bralno razumevanje: Frustracijska raven: pod 60 % • tekočnost, Preglednica 1. Ravni bralnega razumevanja. (Povzeto po Guthrie, 1974, • poznavanje besedišča, v Torlakovic, 2019.) • zahtevnost besedila. Raziskave na področju bralne pismenosti uporabljajo različne pristope, 1. Ena beseda naj bo slušno oz. vizualno podobna pravilni besedi, prilagojene specifičnim ciljem in kontekstu. Med ključnimi orodji za dia- npr. gnosticiranje bralnih težav so neformalne bralne lestvice, ki omogočajo • most in mož, prilagodljivo in poglobljeno analizo bralnega razumevanja. Te metode • pogovarjati in pogajati, učiteljem nudijo smernice za prilagajanje učnih strategij glede na indivi- • lepo in leto, dualne potrebe učencev, s poudarkom na praktični uporabi v razredu • sonce in srce, za izboljšanje bralnega razumevanja in splošne bralne pismenosti. • petje in pletje, • miza in misa. 2. Druga beseda naj se bolj razlikuje – tako slušno kot tudi Kako pripravimo preizkus pomensko, npr.: bralnega razumevanja »labirint« • k besedi sonce dodamo besedo traktor, • k besedi petje besedo klobuk, Preizkus »labirint« ima natančno določen postopek izvedbe in merila za • k besedi most besedo kava, vrednotenje, ki se jih moramo dosledno držati, saj je to ključno za zane- • k besedi pogovarjati besedo žirafa, sljivost podatkov. • k besedi lepo besedo danes, Navodila za izvedbo in vrednotenje preizkusa »labirint« smo povzeli • k besedi miza besedo drevo. iz del več avtorjev, med njimi Fuchs in Fuchs (2011), Hosp, Hosp in Howell (2016) ter Wright (1992). Ti avtorji so prispevali k razvoju in stan- Te možnosti pomagajo učencem prepoznati prave besede v povedi in dardizaciji postopkov za uporabo preizkusa »labirint« pri spremljanju razvijati bralno razumevanje. napredka v bralni pismenosti. Dosledno upoštevanje navodil je ključno za zanesljivo izvajanje in Obseg besedila je običajno med 150 in 400 besed. vrednotenje preizkusa »labirint«, kar omogoča pridobitev natančnih po- datkov za podporo učnemu procesu in prilagoditev poučevanja glede Čas Izvajanje Dosežki na potrebe učencev. 3 minute individualno, majhne število pravilnih Preizkus lahko pripravimo sami. skupine ali celoten razred odgovorov Najprej izberemo besedilo (npr. iz šolskega berila), ki je na ravni do- Preglednica 3. Navodila za izvajanje preizkusa »labirint«. ločenega razreda oziroma na učenčevi ravni branja. Strokovnjaki pripo- ročajo izbor umetnostnih besedil, pri čemer se učitelji opirajo na svoje pedagoške občutke in izkušnje, učne načrte in učne cilje ter izbirajo be- sedila, ki so zanimiva in raznolika. Čeprav se v praksi pogosteje upora- bljajo šolska berila, lahko učitelji besedila izbirajo tudi iz različnih drugih virov, kot so revije, časopisi, knjige in učbeniki. Glavno vodilo pri izboru naj bo, da je besedilo primerno za večino učencev v razredu. Po prvem stavku je vsaka sedma beseda v besedilu posebej označe- na – tej besedi sta dodani še dve drugi. Učenec izbere in ustrezno označi pravilno besedo. Preizkus razumevanja branja – generator preizkusa »labirint« Pri izdelovanju besedil za merjenje razumevanja branja s pomočjo pre- izkusa »labirint« si lahko pomagate tudi s spletno aplikacijo »generator preizkusa 'labirint'« (angl. Test of Reading Comprehension – Maze Pas- sage Generator). V predvideno polje vnesite ali prilepite odlomek, ki ga želite pretvori- ti. Po želji lahko vnesete tudi avtorja in/ali naslov odlomka. Pretvornik odlomkov je prosto dostopen na spletni povezavi: https://www.interventioncentral.org/teacher-resources/test-of- reading-comprehension Generator vam med možnimi odgovori v preizkusu »labirint« ponudi izbiro med tremi možnostmi besed. Prva možnost je za nas žal neupo- rabna, saj izbira iz osnovnega seznama pogostih angleških besed. Za nas sta uporabni ostali dve možnosti: • izbira besed, ki so naključno izbrane iz vašega odlomka. To je lahko dobra izbira za bolj tehnično besedilo, da se zagotovi skladnost izbire besed s celotno vsebino odlomka, • izbira besed iz vašega lastnega seznama besed. Vnesete lahko lasten seznam besed, ki jih bo aplikacija uporabila pri izbiri besed za pripravo preizkusa »labirint«. Tako dobite PDF-dokument, kjer je besedilo zapisano v obliki lista za učitelja z rešitvami in lista za učence. Ker je generator preizkusa »labirint« narejen za ameriški trg oz. an- Preglednica 4. Generator »labirint« – priprava besedil s pomočjo spletne gleško govorno področje, ima za naše potrebe določene pomanjkljivo- aplikacije. sti. Pri pretvorbi besedil v PDF dokument namreč črko č pretvori v znak za vprašaj (?), pa tudi možnost »izbira naključnih besed iz odlomka (angl. »words selected randomly from your passage«) ni optimalna – nekatere besede so lahko napačne, take, kakršnih slovenski jezik sploh ne obse- ga. Vendar nam generator pri pripravi preizkusa »labirint« lahko močno olajša delo: prepozna prvi stavek in ga pusti nespremenjenega, prešteje in označi vsako sedmo besedo, za učitelje pripravi list z rešitvami, poma- ga pri izboru besed. Svetujemo, da besedilo, ki ste ga pripravili z generatorjem preizku- sa, prenesete iz PDF-dokumenta v urejevalnik besedila (Word) in ga pri- merno uredite, saj bi bile omenjene pretvorbe črke č za učenca lahko moteče, prav tako pa morate tudi popraviti morebitne napačne ali slabo izbrane besede, ki jih generator predlaga. List za učenca Preglednica 5. Generator »labirint« – priprava besedil s pomočjo spletne aplikacije. List za učitelja Preglednica 6. Preizkus »labirint« za učence in učitelja. Navodilo, ki ga učitelj poda učencem: 1. Kaj se šteje kot pravilni odgovor? »Danes boš prebral/-a posebno vrsto zgodbe. Nekatere besede • Pravilni odgovor je beseda, ki jo učenec izbere, da pravilno v zgodbi so bile zamenjane s tremi besedami. Odloči se in izbe- dopolni pomen stavka v besedilu. ri, katera beseda med temi tremi najbolj ustreza vsebini zgod- • Učenci izbirajo med tremi ponujenimi možnostmi, pri čemer sta be. Obkroži besedo, ki je po tvojem mnenju najbolj pravilna.« dve napačni, ena pa pravilna. Primer ovrednotene povedi iz preizkusa Navodila za izvajanje preizkusa »labirint« 2. Kaj se šteje kot napačni odgovor? 1. Priprava besedila: Izberite ustrezno besedilo glede na starost in • Napačni odgovor je vsaka izbrana beseda, sposobnosti učencev. ki ne ustreza pomenu stavka. 2. Priprava preizkusa »labirint«: V besedilu vsaki sedmi besedi • Če učenec preskoči izbiro (pusti prazno), dodajte še dve dodatni (moteči) besedi (distraktorja), od katerih se to šteje za napačni odgovor. naj ji bo ena slušno oz. vizualno podobna, druga pa naj se od nje razlikuje tako slušno kot tudi pomensko. 3. Postopek točkovanja: 3. Navodila učencem: Pojasnite učencem, da morajo izbrati besedo, 1. Pravilni odgovori: ki najbolje dopolnjuje pomen besedila. • Preštejte vse pravilne odgovore 4. Časovna omejitev: 3 min. / tiho branje. (pravilno izbrane besede) v besedilu. 5. Točkovanje / ocenjevanje: Preverite odgovore in analizirajte 2. Napačni odgovori: rezultate. • Preštejte vse napačne odgovore, 6. Če preizkusa niste še nikoli izvedli, je priporočljivo, da pri prvem vključno s preskočenimi besedami. merjenju opravimo tri preizkušnje in upoštevamo mediano; 3. Končni rezultat: kasneje lahko opravimo le eno preizkušnjo. • Od skupnega števila pravilnih odgovorov odštejte število napačnih odgovorov. Točkovanje Formula: Končni rezultat = pravilni odgovori − napačni odgovori 4. Primer točkovanja: • Besedilo vsebuje 20 primerov, kjer je treba izbrati pravilno besedo. • Učenec v 3 minutah pravilno izbere 15 odgovorov. • Učenec naredi 3 napake (izbere napačne besede) in 2 prostora pusti prazna. Izračun rezultata: Preizkus »labirint« je enostaven za točkovanje, saj se osredotoča na Pravilni odgovori = 15 pravilno izbrane odgovore v določenem času. Tukaj je opisan natančen Napačni odgovori = 3 + 2 = 5 postopek: Končni rezultat = 15 – 5 = 10 5. Dodatne informacije: • Natančnost: Učenci morajo delati hitro, a tudi natančno, saj napačni odgovori znižujejo njihov rezultat. • Časovna omejitev: Preizkus traja točno 3 minute; rezultati temeljijo na odgovorih, ki jih učenec doseže v tem časovnem okviru. Če učenec ne dokonča celotnega besedila, to ne vpliva negativno na njegov rezultat. Točkujejo se le tisti odgovori, ki jih je poskusil rešiti. • Način, ki vključuje odštevanje napačnih odgovorov od pravilnih, se pogosto uporablja v raziskovalni in pedagoški praksi, ker: 1. spodbuja natančnost: učenci so motivirani za premišljeno izbiro, in ne za naključno ugibanje, saj napačni odgovori znižajo končni rezultat; 2. preprečuje »nagibanje« rezultata navzgor: če bi šteli le pravilne odgovore, bi lahko naključno ugibanje izboljšalo Preglednica 7. Primer točkovanja preizkusa »labirint« (osebni arhiv avtorice). rezultat, kar bi zmanjšalo zanesljivost preizkusa; 3. ohranja preprosto točkovanje: metoda je preprosta za Če učenec zaključi preizkus v manj kot treh minutah, je treba njegov re- učitelje in omogoča hitro analizo rezultatov. zultat proporcionalno preračunati na celoten triminutni čas. • Pri prvem merjenju opravimo 3 preizkuse in upoštevamo 1. Ko učenec konča, je treba zabeležiti čas in prešteti pravilne mediano. Kasneje, ko učenci že poznajo preizkus »labirint«, lahko odgovore. Na primer: učenec je končal preizkus v 2 minutah opravimo le eno preizkušnjo. in pravilno obkrožil 12 besed. • Pri ocenjevanju preizkusa »labirint« se običajno uporablja metoda, 2. Pretvorite čas, porabljen v sekundah. (2 minuti = 120 sekund) kjer se od števila pravilnih odgovorov odšteje določen delež 3. Število sekund delite s številom odgovorov. (120/12 = 10 sekund napačnih odgovorov, da se zmanjša vpliv ugibanja. Če ta izračun na odgovor) privede do negativnega rezultata, je to lahko znak resnih težav 4. Izračunajte število sekund v polnih 3 minutah. (3 minute = 180 pri učenčevem bralnem razumevanju. sekund) • V določenih različicah testa se ocenjevanje ustavi po treh 5. Število »polnih« sekund (180) delite z izračunano vrednostjo iz zaporednih napakah. Negativen rezultat lahko kaže na potrebo po koraka 3. (180 sekund / 10 sekund na odgovor = 18 odgovorov) dodatni podpori ali prilagoditvah v poučevanju. Če učenec izbere več napačnih kot pravilnih odgovorov, strokovnjaki priporočajo Tako dobimo proporcionalno prilagojen rezultat za standardni trimi- naslednje ukrepe: nutni čas. • Analiza napak: Podrobno je treba preučiti vrsto napak, ki jih učenec dela, da bi razumeli vzorce in morebitne težave pri bralnem razumevanju. • Podpora: Učencu je treba nuditi individualno podporo na področju branja in bralnega razumevanja. Iz prakse v prakso Priporočila za izvajanje preizkusa »labirint« Ustrezna izbira besedil Od leta 2017 smo na naši šoli preverjali bralno razumevanje trikrat Zelo pomembno je, da izberemo besedila, ki so primerna starosti in letno in pri tem uporabljali preizkus »labirint«. To obdobje nam zmožnosti učencev. Pretežka ali prelahka besedila lahko vplivajo na za- je prineslo dragocene izkušnje in nova spoznanja. Kljub temu nesljivost rezultatov. Učitelji moramo zato skrbno izbrati besedila, ki nas učenci v razredu vedno znova opozarjajo na morebitne pomanjklji- upoštevajo te dejavnike, da zagotovimo veljavnost in zanesljivost preiz- vosti pri uporabi in pripravi tega orodja. kusa ter pridobimo natančne podatke o bralnem razumevanju učen- S skrbnim upoštevanjem navodil in prilagajanjem pristopov lahko cev. Zato svetujemo, da se učitelji odločajo za besedila, ki so primerna izboljšamo učinkovitost preizkusa »labirint« ter bolje podpiramo razvoj za večino učencev v razredu in zagotavljajo ravnovesje med izzivom in bralnih veščin predvsem pri učencih s posebnimi potrebami. razumljivostjo. Izbirajo naj besedila, ki so v skladu z učnim načrtom in Pri uporabi preizkusa »labirint« za ocenjevanje bralnega razumeva- učnimi cilji. Zlasti učiteljem začetnikom svetujemo, da se naslanjajo na nja se učitelji in izvajalci po svetu srečujejo z različnimi izzivi. Na zaneslji- preverjena šolska gradiva, kot so berila, kasneje pa lahko uporabijo vost rezultatov preizkusa lahko vpliva več dejavnikov: tudi druge vire, kot so otroška literatura in revije. Različne stopnje težavnosti besedil Spodbujanje in motivacija Pomembno je, da učitelji izberejo primerna besedila, ki so prilagojena V razredu moramo ustvariti spodbudno učno okolje in učencem poja- učenčevim kognitivnim sposobnostim, da bo merjenje resnično poka- sniti pomen omenjenega preizkusa. Na učenčevo uspešnost ter angaži- zalo njihovo znanje, in ne le težavnosti besedila. Učenci z različnimi spo- ranost lahko pozitivno vplivamo tudi z izbiro zanimivih in relevantnih sobnostmi lahko različno dojemajo težavnost besedil. tem. Prednost dajemo besedilom, ki so smiselna, zanimiva ter poveza- na z interesi in izkušnjami učencev. Kulturna in jezikovna raznolikost Učenci, ki prihajajo iz različnih kulturnih in jezikovnih okolij, lahko do- Kako in kdaj ukrepati? ločene izraze ali vsebine razumejo različno. Besedila, ki se zdijo enostav- Verjetno se vam postavlja vprašanje, kako določiti, kateri so tisti učenci na eni skupini, so lahko za drugo zahtevnejša, saj morda ne poznajo v razredu, ki potrebujejo dodatno podporo in pomoč. Kakšno odstopa- kulturnega konteksta ali določenih besednih zvez. nje zahteva takojšnje ukrepanje in kako določiti realne cilje v individua- liziranem programu? Žal na to vprašanje še nimamo ustreznega odgo- Motivacija učencev vora. Odločitev o tem temelji na presoji učitelja in njegovih izkušnjah. Učenci nimajo enake želje po reševanju nalog. Če učenca besedilo ne pritegne ali mu je naloga pretežka, se lahko zgodi, da ne bo vložil pra- V Sloveniji za zdaj nimamo dostopnih veljavnih norm na nacionalni ravni. vega truda. To pomeni, da rezultati morda ne bodo odražali njegovih resničnih sposobnosti, ampak le stopnjo njegove motivacije. Časovna omejitev Vsi učenci ne berejo enako hitro. Standardizirani časovni okvirji lahko nekaterim omogočijo, da pokažejo vse svoje znanje, medtem ko bodo drugi zaradi pritiska časa manj uspešni. Pomembno je, da smo pri in- terpretaciji rezultatov pozorni tudi na ta dejavnik. Viri Torlakovic, E., in Balajthy, E. (2019). Using Maze Assessment in the Classroom. Development and Evaluation Research in Education Inc. https://www.brightfishlearning.com/wp-content/ uploads/Maze-White-Paper-final.pdf Fuchs, L. S., in Fuchs, D. (2008). Using CBM for Progress Monitoring in Reading. Wright, J. (1992). Curriculum-based measurement: A manual for teachers. Syracuse (NY) City https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED519252.pdf (pridobljeno: 14. 7. 2024) Schools. http://www.jimwrightonline.com/pdfdocs/cbaManual.pdf Hosp, M. K., Hosp, J. L. in Howell, K. W. (2016). The ABCs of CBM (2. izd.). A practical guide to curriculum-based measurement. The Guilford Press. Jenko, N. (2015). Sistematičnost in postopnost pri načrtovanju nalog bralnega razumevanja za učence v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Specialna in rehabilitacijska pedagogika, 23(1), 58–69. http://www.sous-slo.net/pregled-izdanih-revij/ Jenko, N. (2016). Struktura in razvoj bralne pismenosti učencev v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom [doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni-lj.si/3973/ (pridobljeno: 22. 7. 2021) Jurišić, B. D. (2016). Tekočnost branja: merjenje in spremljanje [gradivo za učitelje]. Izobraževalni Center Pika, Center Janeza Levca Ljubljana. https://icpika.si/gradiva-za-strokovnjake/e- gradivo-tekocnost-branja-merjenje-in-spremljanje/ (pridobljeno: 22. 7. 2021) Jurišić, B. D. (2017). Preizkus razumevanja branja – labirint, 45. e-svetovanje. Izobraževalni center Pika, Center Janeza Levca Ljubljana. https://icpika.si/gradiva-za-strokovnjake/45.-e- svetovanje-Preizkus-razumevanja-branja-labirint (pridobljeno: 22. 7. 2021) Jurišić, B. D. (2017). Merjenje tekočnosti branja – izbor besedil, 39. e-svetovanje. Izobraževalni Center Pika, Center Janeza Levca Ljubljana. https://icpika.si/gradiva-za-strokovnjake/39- odgovorili-smo-merjenje-tekocnosti-branja-izbor-besedil/ (pridobljeno: 22. 7. 2021) Košir, J. (2011). Formativno ocenjevanje in spremljanje učnega napredka, ki temelji na kurikulu. V Učenci z učnimi težavami – Prepoznavanje in diagnostično ocenjevanje (ur. Lidija Magajna in Marija Velikonja). Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. https://www.ucne-tezave.si/files/2016/10/2_Prepoznavanje.pdf Košir, J. (2016). Formativni preizkus tekočnosti branja v petstopenjskem modelu pomoči za učence z učnimi težavami [magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3862 Milone, M. (2008). Core Reading Maze Comprehension Test. Academic Therepy Publications. https:/ /evelinastrela.wordpress.com/wp-content/uploads/2016/12/maze-comprehension-1.pdf Shinn, M., in Shinn, M. (2002). AIMSweb Training Workbook: Administration and Scoring of Reading Curriculum-Based Measurement (R-CBM) for Use in General Outcome Measurement. https:// www.wssd.k12.pa.us/Downloads/AdminandScoringMAZE%20Training%20Workbook.pdf Šuštar, A. (2020). Razvoj bralnega razumevanja po modelu »sodelovalnega strateškega branja« pri učenki z disleksijo [magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni-lj.si/6377/ Pripravljeni primeri preizkusa »labirint« Preizkus »labirint« lahko brez težav pripravimo tudi sami, in sicer izberemo besedilo, ki ustreza ravni določenega razreda OŠ oziro-ma bralni ravni učenca. Da bo začetek lažji, dodajam po tri pripravljene preizkuse, ki jih izvaja- mo trikrat letno (jeseni, pozimi in spomladi) za posamezni razred (5.–9. razred). Priloženi preizkusi »labirint« so bili prvotno namenjeni učen- cem prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Osnovna besedila so umetnostna in so bila izbrana iz beril za ta pro- gram. Učitelji v rednih OŠ lahko po lastni presoji izberejo te preizkuse in jih uporabijo pri svojem pouku. Priložene preizkuse »labirint« lahko po potrebi spremenite in prila- godite glede na raven bralnih sposobnosti svojih učencev. Poleg pripravljenega preizkusa »labirint« je dodano tudi besedilo z rešitvami za učitelja. Slednje je učitelju v pomoč pri točkovanju pravilnih odgovorov. Vsa priložena besedila najdete v berilih za OŠPP NIS. Objavljena so z dovoljenjem založnika, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Berila: Gajšek, M. (2007). Pozdravljena, mladost: Berilo za 9. razred osnovne šole: Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Jamnik, M., Mrlak, E., in Vališer, A. (2014). Poleti z menoj med besede 8: Berilo za 8. razred osnovne šole: Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Mrlak, E., in Vališer, A. (2007). Poleti z menoj med besede 7: Berilo za 7. razred osnovne šole: Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ferlinc, I., in Modrič, N. (2010). Domišljijski svet mavričnih besed: Berilo za 6. razred osnovne šole: Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Lušina, I. (2009). Branje kot čudežno potovanje: Berilo za 5. razred osnovne šole: Prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 9. razred Desa Muck Desa Muck TEST IZ SPRETNOSTNEGA LAGANJA TEST IZ SPRETNOSTNEGA LAGANJA Čeprav je močno pazila, da ni šla nikoli s starši po cesti (k sreči so zelo Čeprav je močno pazila, da ni šla nikoli s starši po cesti (k sreči so zelo redko sploh kam šli), je nekega dne v decembru skorajda zabredla v redko sploh kam šli), je nekega dne v decembru skorajda zabredla v resne težave. Z mamo in očetom so na tržnici / radovedno / držnici resne težave. Z mamo in očetom so na tržnici kupovali novoletno kupovali novoletno jelko, ko je otrpnila ravnilo / ob / obisk pogledu jelko, ko je otrpnila ob pogledu na velikanko Slavko, ki je prodirala na velikanko Slavko, ki je koča / prodirala / pobirala proti njej, proti njej, mendrajoč pod seboj smrečice. Nič na svetu je ne bi mendrajoč pod seboj smrečice. Nič / Ob / Pič na svetu je ne bi zaustavilo, da ne bi stekla v objem svoji čudoviti novi bogataški zaustavilo, dan / grad / da ne bi stekla v objem svoji čuditi / plašč / sošolki. In morda je kje v bližini tudi čudovita bogataška mama? Še čudoviti novi bogataški sošolki. In morda je kje / kegelj / okno v preden je Suzi utegnila karkoli ukreniti, je bila Slava že pri njej. »Uau, bližini tudi čudovita bogataška mama? Ne / Krt / Še preden je Suzi super, da se srečamo, ne?« Suzi je v mrzlem decembrskem dnevu utegnila karkoli ukreniti, jed / trgovina / je bila Slava že pri njej. »Uau, postalo vroče po vsem telesu. Boleče se je zavedla svoje mame poleg super / kufer / roka, da se srečamo, ne?« Suzi je ampak / voz / v sebe: debela, v pošvedranih škornjih, v starem, oguljenem sivem mrzlem decembrskem dnevu postalo vroče po vsem / brez / vseh zimskem plašču s sprijetim umetnim krznom na ovratniku je telesu. Boleče se je zavedla svoje mame / name / ovratnik poleg premetavala smrečice in se prepirala s trgovcem. Oče se je pijano sebe: debela, v pošvedranih škornjih, ven / dan / v starem, majal poleg mame, pol manjši od nje, izžet in z rdečimi, zgaranimi oguljenem sivem zimskem plašču s sprijetim / popitim / mizo rokami, ki se jih je gotovo videlo celo z gradu, ki je vstajal iz megle umetnim krznom na ovratniku je premetavala smrečice / zadovoljno / nad njimi. Slava je radovedno škilila proti njima. Suzi jo je potegnila brčice in se prepirala s trgovcem. Oče se / senca / grad je pijano vstran. »To sta naša služkinja Angelca in njen mož Polde. Mama je majal poleg mame, pol manjši od nje, izžet in z rdečimi, zgaranimi / rekla, naj grem z njima po jelko. Bogve, kakšno trapasto drevo bi zgaga / tele rokami, ki se jih je gotovo vid / videlo / ptica celo prinesla domov. A veš, da sva se z mamico ravno danes pogovarjali z gradu, ki je vstajal iz / izi / metla megle nad njimi. Slava je o tebi? Mama ima prekrasno broško, ki bi se prelepo podala k tvojim radovedno škarje / škilila / kozarec proti njima. Suzi jo je potegnila lasem! Rekla je, naj te vprašam, če se ti ne bi zdelo zamalo …« In vstran / vzhod / hiša. »To sta naša služkinja Angelca in vedro / zoprnulja Slavka je v trenutku pozabila na ognjeno debeluško, ki se njegov / njen mož Polde. Mama je rekla, naj zob / grom / grem je drla na prodajalca smrečic, in na njenega zgaranega, zapitega z njima po jelko. Bogve, kakšno trapasto / koza / trikotnik drevo bi moža, in zadovoljno odkorakala. prinesla domov. A veš, kozolec / ne / da sva se z mamico ravno danes pogovarjali / roža / pogajali o tebi? Mama ima prekrasno broško, morda / ki / proti bi se prelepo podala k tvojim lesen / bogata/ lasem! Rekla je, naj te vprašam, če testo / se / seno ti ne bi zdelo zamalo …« In zoprnulja / mamico / zob Slavka je v trenutku pozabila na ognjeno / ogenj / uho debeluško, ki se je drla na prepirala / prodajalca / reka smrečic, in na njenega zgaranega, zapitega moža / mreža / vreme, in zadovoljno odkorakala. Desa Muck Desa Muck HČI LUNE HČI LUNE Lučki starši niso nikoli skrivali, da je posvojena. Nasprotno. Vsakomur Lučki starši niso nikoli skrivali, da je posvojena. Nasprotno. Vsakomur sta ganjeno razlagala: »Ali ni / kolo / nina imenitna?! Še rajši jo imava, sta ganjeno razlagala: »Ali ni imenitna?! Še rajši jo imava, kot če bi kot če / čebula / bilo bi bila najina! Ne verjameva, da otok / bi / blok bila najina! Ne verjameva, da bi nama uspelo spraviti skupaj tako nama uspelo spraviti skupaj tako srčkanega otroka / bloka / čelo, srčkanega otroka, tudi če bi ga lahko! Čisto drugačna je kot drugi tudi če bi ga lahko! Čisto cvetačna / las / drugačna je kot drugi otroci.« Ti so cele dneve navdušeno vreščali na dvorišču. Lučka jih otroci.« Ti so cele / dele / nebo dneve navdušeno vreščali na je poslušala skozi okno in nič je ni mikalo, da bi si skupaj z njimi dvorišču. Lučka cvet / jih / juha je poslušala skozi okno in nič je / jez / razbijala kolena. Bilo ji je sedem let, ko neko noč ni mogla zaspati. solata ni mikalo, da bi si skupaj zad / z / žled njimi razbijala kolena. Dolgo je strmela v bledi, materinski obraz lune in nenadoma je v sebi Bilo ji je sedem / beden / juha let, ko neko noč ni mogla skopati / zaslišala njen glas. Bil je tih, oddaljen, a je vseeno čisto razločno žlica / zaspati. Dolgo je strmela v bledi, materinski obrat / obraz / ena šepnil: »Lučka, hčerka moja, zakaj ne zaspiš? Jutri imaš vendar šolo!« lune in nenadoma je v sebi zaspala / kres / zaslišala njen glas. Bil je In tako sta se začeli pogovarjati. Luna je znala odgovoriti na vsa tih, oddaljen, a / ava / kapa je vseeno čisto razločno šepnil: »Lučka, vprašanja, ki se jim je njena navadna mama samo smejala in hrček / hčerka / mrak moja, zakaj ne zaspiš? Jutri imaš vedro / nos / govorila: »Si pa res za luno.« Tako je Lučka spoznala, da je luna njena vendar šolo!« In tako sta se začeli pogovarjati / pogledati / skiro. duhovna mati. Verjela je, da jo bo nekoč – in Lučka je vroče upala, Luna je znala odgovoriti na vsa špranja / vprašanja / krog, ki se jim da se bo to zgodilo čim prej – nagradila z vsemi mogočimi je njena navadna mama / meter / vrana samo smejala in govorila: nadnaravnimi sposobnostmi. Pri tem je mislila predvsem na »Si pa ples / res / žoga za luno.« Tako je Lučka spoznala, sonce / da / sposobnost ubijanja s pogledom in moč postati neviden. Do takrat dan je luna njena duhovna mati. Verjela je / joga / nos, da jo bo pa se bo zadovoljila z energijo, ki jo črpa vase ob ščipu in s katero nekoč – in Lučka cev / je / ne vroče upala, da se bo to zgodovina / lažje prenaša zemeljsko življenje med navadnimi ljudmi, ki so zgodilo / hrib čim prej – nagradila z vsemi mogočimi narava / povečini zlobni, neumni in domišljavi. In zanje je tudi začela pisati nadnaravnimi / čebela sposobnostmi. Pri tem je mislila predvsem knjigo, ki jih bo tako presunila, da se bodo spremenili in postali boljši. nak / na / cev sposobnost ubijanja s pogledom in moč postati / poslati / želja neviden. Do takrat pa se bo zarja / figa / zadovoljila z energijo, ki jo črpa vase ob / obrok / križ ščipu in s katero lažje prenaša meso / zemeljsko / ura življenje med navadnimi ljudmi, ki so povečini / začini / kruh zlobni, neumni in domišljavi. In zanje jajce / je / torba tudi začela pisati knjigo, ki jih boža / bo / muha tako presunila, da se bodo spremenili ni / in / voda postali boljši. Janez Trdina Janez Trdina VILA VILA Na Gorjancih so prebivale v stare čase Vile. Vile so bile prelepe, mlade Na Gorjancih so prebivale v stare čase Vile. Vile so bile prelepe, mlade deklice, ki / kar / pesem niso poznale ne matere, ne očeta. Čebela / deklice, ki niso poznale ne matere, ne očeta. Ljubiti in možiti se niso Ljubiti / Lupiti in možiti se niso smele. Oblačile so / sod / zvezda se v smele. Oblačile so se v belo tančico, ki jim je pokrivala vse truplo do belo tančico, ki jim nje / pokrov / je pokrivala vse truplo do gležnjev. gležnjev. Las si niso spletale, padali so jim prosto do kolen z gostimi, Las si / sij / nos niso spletale, padali so jim prosto do / od / goska zlatorumenimi kodri. Vendar so se pa jako marljivo česale, in to vselej kolen z gostimi, zlatorumenimi kodri. Vendar so / sod / dihur se pa o zarji. Takrat jih je človek najlaže videl, ker so bile tako zamaknjene jako marljivo česale, in oto / to / veselje vselej o zarji. Takrat jih je v to opravilo, da niso zapazile, ali se nahajajo same ali ne. las / človek / členek najlaže videl, ker so bile tako zamaknjene / Človeške družbe so se bale in ogibale, dasiravno ljudi niso sovražile, zamaka / omara v to opravilo, da niso zapazile, čeber / ali / bali ampak jim še dobro svetovale in jim o priliki rade tudi kaj dobrega se nahajajo same ali ne. storile. Peti so znale tako lepo, da se jih človek nikoli ni naveličal Človeške službe / družbe / žogali so se bale in ogibale, dasiravno poslušati, toda ni jim bilo povšeči, da jih kdo čuje. Tudi ples so ljubile, ljubi / ljudi / koza niso sovražile, ampak jim še dobro svetile / ali gorje si ga tistemu, ki je prišel iz zvedavosti gledat njihovo kolo. svetovale / hoditi in jim o priliki rade tudi zakaj / kaj / oko dobrega Živele so ob sadju, grozdju in gorskih zeleh. Po navadi so samo storile. Peti so znale tako zelo / polž / lepo, da se jih človek nikoli ni večerjale, podnevi pa niso drugače nič uživale, razen če jih je povabil naveličal / zveličal / klicaj poslušati, toda ni jim bilo povšeči, danes / kak junak iz poštenja, ki ni vedel, kdo so. Kdor jih je videl na plesu ali da / zlato jih kdo čuje. Tudi ples so ljubile / izgubile / žled, ali gorje si pri jedi in jih poznal, so ga kaznovale brez milosti. Ustrelile so ga v ga tistemu, ki je / jež / dežnik prišel iz zvedavosti gledat njihovo kolo. roko ali nogo, včasih tudi v obe roki in nogi; če so se hudo ujezile, Živele / Želve / Jesen so ob sadju, grozdju in gorskih zeleh / zelen / tudi v srce, da je kar precej umrl. Pod zemljo so imele spravljene silne fazan. Po navadi so samo večerjale, podnevi pa / papa / noč niso zaklade zlata, srebra in biserja in so jih varovale tako skrbno, da jih drugače nič uživale, razen če jeh / jih / pika je povabil kak junak iz ni mogel nihče zaslediti in dvigniti. poštenja, ki / kit / luč ni vedel, kdo so. Kdor jih jed / je / pot videl na plesu ali pri jedi niti / in / računalnik jih poznal, so ga kaznovale brez milo / milosti / usta. Ustrelile so ga v roko ali žogo / nogo / peti, včasih tudi v obe roki in nogi / noči / rdeč; če so se hudo ujezile, tudi v / za / pismo srce, da je kar precej umrl. Vrč / Prt / Pod zemljo so imele spravljene silne zaklade zlata / blata / uho, srebra in biserja in so jih varovalka / hlod / varovale tako skrbno, da jih ni mogel nihče / krt / niha zaslediti in dvigniti. 8. razred Feri Lainšček Feri Lainšček AJŠA NAJŠA AJŠA NAJŠA Upokojenega učitelja glasbe je zamenjala Gumica! Upokojenega učitelja glasbe je zamenjala Gumica! Tako se je namreč ta nova in / ni / hlev ta mlada predstavila že prvo Tako se je namreč ta nova in ta mlada predstavila že prvo uro, čeprav uro, čeprav / črepinja / sok ji je bilo seveda ime tudi nekako / nekje / ji je bilo seveda ime tudi nekako drugače. To smo kar zijali, kakor smo blato drugače. To smo kar zijali, kakor smo / sva / kava potem zijali potem zijali tudi, ko nam sploh ni rekla »no, otročički« ali »no, ljubčki tudi, ko nam sploh ni / nihče/ raca rekla »no, otročički« ali »no, moji« ali »no, strigouščki nemarni«, temveč kar »no, kolega!« in »boš ljubčki moji / naša / miš« ali »no, strigouščki nemarni«, temveč kar zinila, kolegica!« ter »kaj pa je to za eno sranje, kolegi?«. Hja, je bilo »noj / žaga / no, kolega!« in »boš zinila, kolegica!« ter »zakaj / veselo in poskočno, kar se je potem dogajalo okoli naše nove učiteljice krokodil / kaj pa je to za eno sranje, kolegi / čopič / koleno?«. Hja, je glasbe, tako veselo, da je kar zapiralo sapo, tako poskočno, da ni bilo veselo in poskočno, zima / kar / car se je potem dogajalo okoli mogoče povedati na vrat na nos. Začelo se je, pravijo, že v ravnateljevi naše rove / nič / nove učiteljice glasbe, tako veselo, da je kar / pisarni, ko je Gumica po sprejemu na delovno mesto privihrala na prvi karton / balon zapiralo sapo, tako poskočno, da ni megla / mogoče / pogovor. Tovariš direktor Nace – je namreč obsedel, ji je pozabil sadje povedati na vrat na nos. Začelo seje / se / kava je, pravijo, že v ponuditi roko, ji tudi kavice ni naročil – se je po vsem sodeč ravnateljevi pisarni, ko / kokoš / barvice je Gumica po sprejemu na skoncentriral edino na to, da ne bi bil videti preveč zmeden. Tuhtal je delovno meso / mesto / vrana privihrala na prvi pogovor. Tovariš namreč ubogi Nacenacinac, kaj pomenijo številne in raznobarvne direktor Skače / Nace / Suh – je namreč obsedel, ji je pozabil sponke v novinkinih laseh, kaj priponke na njenih cunjah, kaj ogrlice posoda / ponuditi / zaljubiti roko, ji tudi kavice ni naročil – se / sod / okoli vratu in zapestij in sploh vsepovsod okoli. Potem je bliskovito pepel je po vsem sodeč skoncentriral edino va / na / torta to, da ne pomislil, da gre morda celo za pomoto, kajti Gumica se mu je v tisti bi bil videti prevroč / preveč / grom zmeden. Tuhtal je namreč ubogi usnjeni jakni in oprijetih hlačah zdela odločno premlada. Nacenacinac, zakaj / kaj / sedem pomenijo številne in raznobarvne sponke v novinkinih / nogavica / stol laseh, kaj priponke na njenih cunjah, kaj / kava / seno ogrlice okoli vratu in zapestij in car / slok / sploh vsepovsod okoli. Potem je bliskovito pomislil, da / dar / moka gre morda celo za pomoto, kajti Gumica / Kumarica / Zelje se mu je v tisti usnjeni volan / jakni / jarki in oprijetih hlačah zdela odločno premlada. Desa Muck Desa Muck POD MILIM NEBOM POD MILIM NEBOM Taja in Vlasta sta bili nezadovoljni z domom in šolo, zato sta se Taja in Vlasta sta bili nezadovoljni z domom in šolo, zato sta se odločili zbežati od doma. odločili zbežati od doma. Taja je sedela poleg mene, in kljub / obljub / zvezda temu da Taja je sedela poleg mene, in kljub temu da ni bila več tako bleščeča ni bila več tako bleščeča / prežeča / miza kakor prvi dan, je še vedno kakor prvi dan, je še vedno bila najljubkejša pobegla deklica na svetu drevo / bilo / bila najljubkejša pobegla deklica na svetu in sonce / in marsikdo se je z zanimanjem ozrl vanjo. Imela je tisti svoj marsikdo / marsikaj se je z zanimanjem ozrl vanjo. Imela / Imeli / poduhovljeni izraz, zamaknjeno je zrla v daljavo in vedela sem, Okno je tisti svoj poduhovljeni izraz, zamaknjeno je / so / žoga zrla da tuhta, kam bi si šla umit zobe. v daljavo in vedela sem, za / zanj / da tuhta, kam bi si šla umit K sosednji mizi so prisedli trije zelo zanimivi možje. Takih nisem narobe / pikapolonica / zobe. videla še nikoli: bili so, kakor bi si jih izmislili za kakšen film, oblečeni K sosednji mizi so prisedli trije učbenik / zelo / bilo zanimivi možje. v strgane kavbojke in zamazane pisane srajce. Najmanjšemu so Takih nisem videla še nikoli / otrok / naokoli: bili so, kakor bi si jih svetli lasje segali skoraj do pasu in z nežnimi potezami je bil videti mislili / kava / izmislili za kakšen film, oblečeni v strgane nosove / kakor deklica. Srednji je bil trebušast, nosil je naočnike, na sredini in kavbojce / kavbojke in zamazane pisane srajce. Najmanjšemu so ob straneh zalepljene s selotejpom, imel pa je tudi velike mroževske trava / svetli / sveti lasje segali skoraj do pasu in z / stol / za nežnimi brke. Največji med njimi je bil zelo suh, njegov bledi obraz s potezami je bil videti kakor deklica / cesta / dekla. Srednji je bil kljunastim nosom je močno spominjal na gusarja in prodorni črni trebušast, nosil je dimnik / naočnike / naoknice, na sredini in očesi, s katerima je ves čas švigal naokrog, je nazadnje zapičil v naju. ob straneh zalepljene ne / s / in selotejpom, imel pa je tudi velike Globoko sem se zatopila v svoj malinovec, bilo mi je nerodno, ker me mroževske / jabolko / mrož brke. Največji med njimi je bil je zasačil pri buljenju, Taja, ki ima vedno čisto vest, pa se mu je zelo / veliko / slamica suh, njegov bledi obraz s kljunastim nosom / mirno zazrla v oči. Preletel jo je s pogledom ter ga ustavil na njenih zosom / knjiga je močno spominjal na gusarja in srajca / prod / italijanskih supergah in nahrbtniku. Mrki obraz se mu je razjasnil s prodorni črni očesi, s katerima je ves časnik / čas / mrož švigal sladkim nasmeškom, ki je razkril tri dolge rumene zobe, in dejal je: naokrog, je nazadnje zapičil v naju / jezdec / naj. Globoko sem se »Bella bambina!« »Saj vidiš, da nisem črna,« mu je odvrnila Taja. »O, zatopila v svoj malino / gnezdo / malinovec, bilo mi je nerodno, ker naši sta!« se je razveselil gusar. »Kje pa imata starše?« Res ne vem, me jej / vol / je zasačil pri buljenju, Taja, ki ima redno / vedno / zarja zakaj naju morajo vsi najprej vprašati ravno to! »Kaj te briga!« sem čisto vest, pa se mu je mirno / mir / luč zazrla v oči. Preletel jo je mu zabrusila. s / se / noč pogledom ter ga ustavil na njenih največji / kitaristih / italijanskih supergah in nahrbtniku. Mrki obraz se mu / muka / hrup je razjasnil s sladkim nasmeškom, ki poje / je / čreda razkril tri dolge rumene zobe, in dejal / delal / sir je: »Bella bambina!« »Saj vidiš, da rišem / nisem / dve črna,« mu je odvrnila Taja. »O, naši / način / trikotnik sta!« se je razveselil gusar. »Kje pas / meč / pa imata starše?« Res ne vem, zakaj naju / čelada / naj morajo vsi najprej vprašati ravno to! »Kaj / Prašno / Kraj te briga!« sem mu zabrusila. Polonca Kovač Polonca Kovač URŠKE SO BREZ NAPAK URŠKE SO BREZ NAPAK Važičke Važičke Urška R. in Aleša, pa tudi Eva, Desa in Marta se rade pogovarjajo o Urška R. in Aleša, pa tudi Eva, Desa in Marta se rade pogovarjajo o fantih. Tudi Urška se je nekaj časa rada / balkon / pada pogovarjala fantih. Tudi Urška se je nekaj časa rada pogovarjala o fantih, posebno o fantih, posebno takrat, ko je / jed / kolo prišel v razred Marko in je takrat, ko je prišel v razred Marko in je bil največji od vseh, pa še bil / bili / solata največji od vseh, pa še odličnjak pod / vonj / po vrhu odličnjak po vrhu (ampak sploh ne piflar). Marta in Urška sta čisto (ampak sploh ne piflar). Marta travnik / in / cin Urška sta čisto preč preč od njega. Če smo čisto odkriti, je bil nekaj časa všeč tudi Urški, od njega. Če / Čelo / Riba smo čisto odkriti, je bil nekaj čaša / časa / čeprav tega ni nikomur povedala. Ko pa je prvič premlatil Darka, uhan všeč tudi Urški, čeprav tega ni komar / nikomur / milo ki je bil veliko manjši in nikoli napadalen, jo je precej minilo. Še nekaj povedala. Ko pa je prvič premlatil Darka / Darilo / Letalo, ki je bil časa ga je opazovala in ugotovila, da brez pomisleka pritisne veliko manjši in nikar / nikoli / ivje napadalen, jo je precej minilo. Še vsakogar, ki ni njegovega mnenja. Takrat je pri njej popolnoma oplel nazaj / nekaj / čaj časa ga je opazovala in ugotovila, da / dar / jadro in sploh so ji ti večni razgovori o fantih pričeli presedati. Da se ne brez pomisleka pritisne vsakogar, ki ni fen / njega / njegovega sesedemo. Saj je na svetu še kaj bolj zanimivega, na primer to, kako mnenja. Takrat je pri njej popolnoma oplel / opel / koš in sploh so se vpišeš v društvo proti mučenju živali. Ampak to drugih sploh ni ji ti večni rezilo / razgovori / kol o fantih pričeli presedati. Da se zanimalo. Kar mlele so in mlele in Urška je naredila celo sklanjatev.: ne / nese / lok sesedemo. Saj je na svetu še kralj / kaj / rek bolj »On je velik frajer.« »Njega ne bom nikoli pogledala.« In tako naprej zanimivega, na primer to, kako sev / kal / se vpišeš v društvo proti vseh šest sklonov. Vsak dan so si izmišljale nove sklanjatve, ko je bila mučenju živali. Vrana / Ameba / Ampak to drugih sploh ni zanimalo. Urška že davno prepričana, da je edini v redu fant njen brat Andrej, Kar mlele / mlečni / hrček so in mlele in Urška je hren / zredila / ki je bil že velik. Bral je Marxa in se ni zmenil za nobeno punco. naredila celo sklanjatev.: »On je velik frajer.« »Njega / Neža / Prah Vendar se takim razgovorom ni dalo izogniti, najhujša od vseh pa je ne bom nikoli pogledala.« In tako naprej / nazaj / devet vseh šest bila Vida. Komaj je odprla usta, že je rekla: »Vsi fantje so vame,« in sklonov. Vsak dan so sij / brez / si izmišljale nove sklanjatve, ko je bila potem je pripovedovala razne štose o nekem Igorju, ki ga ni Urška / Ura / Lonec že davno prepričana, da je edini ven / grah / v nihče poznal. redu fant njen brat Andrej, ki je / ej / jez bil že velik. Bral je Marxa ni / in / veja se ni zmenil za nobeno punco. Vreča / Kolo / Vendar se takim razgovorom ni dalo izogniti, najhujša / tiha / lahka od vseh pa je bila Vida. Komar / Zlato / Komaj je odprla usta, že je rekla: »Vsi / Kosti / Grozd fantje so vame,« in potem je pripovedovala / poskakovala / šotor razne štose o nekem Igorju, ki gad / počep / ga ni nihče poznal. 7. razred Astrid Lindgren Astrid Lindgren RONJA, RAZBOJNIŠKA HČI RONJA, RAZBOJNIŠKA HČI Razbojniškemu poglavarju Mattisu in njegovi ženi Lovis se je rodila Razbojniškemu poglavarju Mattisu in njegovi ženi Lovis se je rodila hčerka Ronja. Ko je deklica odrasla, je bila zelje / zelo / kolo hčerka Ronja. Ko je deklica odrasla, je bila zelo pogumna, saj si je pogumna, saj si je upala sama v / ven / čelada gozd, ki je bil poln upala sama v gozd, ki je bil poln nevarnosti. V gozdu so namreč živela nevarnosti. Vrv / V / Nebo gozdu so namreč živela čudežna, čudežna, a ljudem sovražna bitja. Ronja se je domov vedno vračala a ljudem / ljubem / luč sovražna bitja. Ronja se je domov vedno / pravočasno, nekega dne pa je v gozdu zaspala … Ko se je zbudila, je vredno / očala vračala pravočasno, nekega dne pa je ven / v / okus bila že noč in videla je, kako zvezde žarijo nad vrhovi smrek. Tedaj je gozdu zaspala … Ko se je zbudila, je / jaz / lestev bila že noč in videla dojela, da je svet še večji, kakor je mislila. In užalostilo jo je, da so na je, kako / kavo / peč zvezde žarijo nad vrhovi smrek. Tedaj jed / je / svetu zvezde, pa jih ne moreš doseči, tudi če se še tako steguješ za nos dojela, da je svet še večji, vaza / kakor / sladkor je mislila. In njimi. Zdaj je bila v gozdu že dalj časa, kot bi smela. Zdaj mora užalostilo jo je, dan / da / oko so na svetu zvezde, pa jih črv / nebo / domov, sicer bo Mattis ves iz uma, to je vedela. Zvezde so se zrcalile v ne moreš doseči, tudi če se še tako / zato / glava steguješ za njimi. jezeru, povsod drugod je bila črna tema. Teme pa je bila vajena. Ni se Zdaj je bila v / s / meta gozdu že dalj časa, kot bi smejala / smela / je bala. Saj, kako črno pa je v Mattisovem gradu v zimskih nočeh, ko okno. Zdaj mora domov, sicer bo Mattis veslo / ves / glavnik iz uma, ogenj ugasne, bolj črno kot v vseh gozdovih; ne, teme se ni bala. to je vedela. Zvezde so / sol / miš se zrcalile v jezeru, povsod drugod Ravno ko se je odpravljala, se je spomnila usnjene malhe. Še vedno je / jež / moka bila črna tema. Teme pa je bil / bila / krava vajena. je ležala na kamnu, kjer je prej sedela in jedla, in v temi se je Ni se je bala. Saj, kako / kolo / žlica črno pa je v Mattisovem gradu povzpela na kamen, da bi jo vzela. Pomislila je, da je tu na visoki skali ven / v / mož zimskih nočeh, ko ogenj ugasne, bolj zeleno / črno / bliže zvezdam, in stegnila je roke nad glavo in jih poskusila nekaj obleka kot v vseh gozdovih; ne, teme sem / se / nama ni bala. Ravno utrgati, da bi jih odnesla domov. Toda ni šlo, zato je vzela svojo ko se je odpravljala / pospravljala / poleti, se je spomnila usnjene malho in hotela splezati na tla. Tedaj je zagledala nekaj, kar jo je malhe. Še vezno / postelja / vedno je ležala na kamnu, kjer je prej / prestrašilo. Povsod med drevjem so se svetile oči; res, okoli se je sprej / voda sedela in jedla, in v temi seno / se / jabolko je povzpela zbral krog oči, ki so prežale nanjo, in tega ni prej opazila. Nikoli še ni na kamen, da bi jod / jo / sonce vzela. Pomislila je, da je tu pod / na / videla, kako se oči lahko svetijo v temi, in niso ji bile všeč. omara visoki skali bliže zvezdam, in stegnila njen / je / osem roke nad glavo in jih poskusila nekaj / zehaj / roza utrgati, da bi jih odnesla domov. Toda / Soda / Čevelj ni šlo, zato je vzela svojo malco / malho / ura in hotela splezati na tla. Tedaj ni / je / rolka zagledala nekaj, kar jo je prestrašilo. Povsod / Povod / Lonec med drevjem so se svetile oči; res / resnica / hlod, okoli se je zbral krog oči, ti / ki / polž so prežale nanjo, in tega ni precej / prej / stol opazila. Nikoli še ni videla, kako se / sem / roj oči lahko svetijo v temi, in oče / nisi / niso ji bile všeč. Leopold Suhodolčan Leopold Suhodolčan STOPINJE PO ZRAKU STOPINJE PO ZRAKU Večerja z letečih krožnikov Večerja z letečih krožnikov Mojster Naočnik je zaklenil vhodna vrata, obesil na kljuko listek TRKAJ Mojster Naočnik je zaklenil vhodna vrata, obesil na kljuko listek TRKAJ PRI SOSEDU, se vrnil v sobo k Očalniku in dejal: »Tako. Do kresne noči PRI SOSEDU, se vrnil v sobo k Očalniku in dejal: »Tako. Do kresne noči ne vzameva nobenega dela več. Čas je, da se odpočijeva.« »Prav imaš, ne vzameva nobenega dela več. Čas je, da se odpočijeva.« »Prav imaš, Naočnik. Če pomislim, da sva / dva / peč morala v zadnjih dneh Naočnik. Če pomislim, da sva morala v zadnjih dneh razrešiti devet razrešiti devet oko / zelje / zelo nujnih in sedem hudo zabeljenih zelo nujnih in sedem hudo zabeljenih zadev, sploh ne vem več, če sva zadev, ploh / sploh / čevelj ne vem več, če sva še zahod / krajec / kaj še kaj spala.« Po premisleku pa je pristavil: »Toda bolje bo, da se spala.« Po premisleku pa je pristavil: »Toda / Torba / Ogenj bolje bo, znebiva tudi telefona.« »Več kot pametno!« je rekel mojster Naočnik da se znebiva tudi teleta / solata / telefona.« »Več kot pametno!« je in potegnil iz zidu telefonski kabel. Za hip je pomislil in rekel: »Lahko rekel mojster Naočnik / Oranžnik / Če in potegnil iz zidu telefonski pa naju še zmerom kdo pokliče na pomoč po radiu ali televiziji.« kabel. Zajec / Za / Uho hip je pomislil in rekel: »Lahko pa / pazi / blok »Pa še res je,« je pritrdil Očalnik in izključil radio in nato še televizijo. naju še zmerom kdo pokliče na noč / pomoč / voda po radiu ali »A še bolj varno bi bilo, če nekaj časa ne bi plačala naročnine.« televiziji.« »Pa še resnica / ograja / res je,« je pritrdil Očalnik in Trenutek zatem pa se je še spomnil: »Pa tudi časnika raje ne beriva. izključil radio / radirka / lopata in nato še televizijo. »A še Kaj, če je v njem objavljen kak primer, ki je kot nalašč za naju?!« bolj / bolha / koza varno bi bilo, če nekaj časa ne / neža / čelo bi »Proč z njim!« je vzkliknil mojster Naočnik in takoj spravil časnik plačala naročnine.« Trenutek zatem pa seča / se / juha je še spomnil: v predal. Potem sta si nataknila copate, se zleknila vsak v svoj »Pa tudi časnika raje / reje / noj ne beriva. Kaj, če je v bazen / njem / naslanjač, si prižgala svojo pipo in hkrati zavzdihnila: »No, zdaj sva ognjen objavljen kak primer, ki je kot nalašč / plašč / okno za naju?!« pa čisto zares sama doma.« Nato pa je glasno zaropotalo, zaslišala »Proč z njim!« je vezalka / vzkliknil / koš mojster Naočnik in takoj sta, kako se je nekaj zakotalilo v dimnik in obležalo na njegovem dnu. spravil časnik v / ven / znoj predal. Potem sta si nataknila copate, sen / se / zelen zleknila vsak v svoj naslanjač, si prižgala / prižig / voz svojo pipo in hkrati zavzdihnila: »No, zdaj / zadaj / drevo sva pa čisto zares sama doma.« Šato / Nato / Vata pa je glasno zaropotalo, zaslišala sta, pes / kaki / kako se je nekaj zakotalilo v dimnik in / nit / primer obležalo na njegovem dnu. Ljudska Ljudska PETER KLEPEC PETER KLEPEC Peter Klepec je bil doma v Čabru. Ker je bil šibkega in slabotnega Peter Klepec je bil doma v Čabru. Ker je bil šibkega in slabotnega telesa / telefona / soka, so mu poredni tovariši pogostoma nagajali. telesa, so mu poredni tovariši pogostoma nagajali. To mu je težko To / Do / Uho mu je težko delo in želel glava / je / nje, da bi bil delo in želel je, da bi bil močnejši od njih, tako močan, da bi bil močnejši od njih, zlato / šestilo / tako močan, da bi bil vsakemu kos. vsakemu kos. Ko je nekega dne pasel ovce na zeleni grivi, je Kako / Ko / Miza je nekega dne pasel ovce na zeleni / zebrini / olje povzdignil oči k nebu ter molil in prosil boga, da bi mu dal moč zoper grivi, je povzdignil oči k nebu krompir / tenor / ter molil in prosil hudobne tovariše. Še preden je odmolil, je slišal glas: »Peter, moč ti boga, da bi mu / muka / kapa dal moč zoper hudobne tovariše. Še je dana, primi za grm in izderi ga!« Peter je prijel za grm in ga izdrl spreten / preden / kocka je odmolil, je slišal glas: »Peter, noč / moč / s korenino vred. In spet je čul glas: »Peter, primi za brezo in izderi jo!« hruška ti je dana, primi za grm in / ker / nad izderi ga!« Peter je prijel Peter je veselo zgrabil brezo in breza je šla iz tal kakor izpodjedeno za grm / grom / figa in ga izdrl s korenino vred. In / Inč / Luč spet je žito. In tretjič se je čul glas: »Peter, izderi hojo!« Peter je poslušal in čul glas: »Peter, primi da / za / prt brezo in izderi jo!« Peter je roža / stara, debela hoja je ležala pred njim kakor slamnata bilka. Za smelo / veselo zgrabil brezo in breza je šla izi / iz / skrit tal kakor pridobljeno moč je bil Peter bogu zelo hvaležen. Njegovi tovariši, ki izpodjedeno žito. In tretjič balon / se / sev je čul glas: »Peter, izderi so ga poprej zaničevali, so se ga odtlej bali in mu niso več nagajali. hojo!« Peter / Veter / Hoja je poslušal in stara, debela hoja nje / je / Zdaj bi se bil lahko maščeval nad njimi, a ker je bil usmiljenega srca, volk ležala pred njim kakor slamnata bilka. Za / Zakaj / Dihur jim je odpustil vse žalitve in ni storil nikomur nič žalega. Peter je pridobljeno moč je bil Peter bogu zelo / vrata / zeleno hvaležen. doraščal in z njim je rasla tudi njegova moč. Prihajali so hudi časi. Njegovi tovariši, ki so ga popek / poprej / uho zaničevali, so se ga Ošabni Turek je gnal svoje čete nad kristjane. Cesar mu je šel odtlej bali ni / in / bela mu niso več nagajali. Zdaj bi se / sin / loj bil nasproti in bi ga bil rad pregovoril ter odvrnil hudo vojsko. A zaman. lahko maščeval nad njimi, a ker / kri / torta je bil usmiljenega srca, Ošabni Turek se ni vdal lepim besedam; vendar toliko je odnehal: jim je boj / odpustil / odpadel vse žalitve in ni storil nikomur čin / če cesar noče velike vojske, naj bi se posamično udarila dva, nič / čete žalega. Peter je doraščal in z bežim / njim / kosa je rasla en Turek in en cesarski. Imel pa je turški sultan grozovitega orjaka tudi njegova moč. Prihajali sova / so / šota hudi časi. Ošabni Turek je v vojski; na tega se je zanašal. Po vseh svojih deželah je poslal cesar gnal tla / sive / svoje čete nad kristjane. Cesar mu je šel / šal / cvet pisma in iskal človeka, ki bi se šel merit s Turkom. Prišel je že večer nasproti in bi ga bil rad pregovoril / prag / vata ter odvrnil hudo pred dnem, napovedanim za boj. Cesar je bil v veliki zadregi. vojsko. A zaman. Ošabni / Ošiljeni / Kruh Turek se ni vdal lepim Zamišljen je sedel v svoji sobi in ni vedel, kako bi si pomagal. besedam; vedro / vendar / čreda toliko je odnehal: če cesar noče vendar / velike / roka vojske, naj bi se posamično udarila dva / diva / zob, en Turek in en cesarski. Imel peš / pa / stol je turški sultan grozovitega orjaka v koza / navoj / vojski; na tega se je zanašal. Po vseliti / vseh / torba svojih deželah je poslal cesar pisma in / niz / ura iskal človeka, ki bi se šel mir / merit / čevelj s Turkom. Prišel je že večer pred / pok / miza dnem, napovedanim za boj. Cesar je bila / bil / žep v veliki zadregi. Zamišljen je sedel v / vonj / kralj svoji sobi in ni vedel, kako bi / bilka / človek si pomagal. 6. razred Leopold Suhodolčan Leopold Suhodolčan VESELI PASTIR VESELI PASTIR V tistih časih so v Peci še živeli razbojniki. Ljudje so se izogibali V tistih časih so v Peci še živeli razbojniki. Ljudje so se izogibali samotnih poti vi / in / ugnati le najbolj hrabri pastirji so si upali / samotnih poti in le najbolj hrabri pastirji so si upali v goro. Še uprli / čas v goro. Še posebej so se balon / bali / sem treh posebej so se bali treh razbojnikov, ki jih nihče ni mogel ugnati. razbojnikov, ki jih nihče ni moka / mogel / nenadoma ugnati. Nenadoma so prišli, nenadoma so izginili. Prišli so prazni, vračali pa Nenadoma so prišli, nenadoma so zgnili / pel / izginili. Prišli so so se s polnimi malhami. Pod Peco pa je bil doma pastir, ki se ni zbal prazni, vračali pa so seno / se / dolino s polnimi malhami. Pod Peco razbojnikov. Svoje ovce je pasel visoko v gori. Zraven pa si je žvižgal pa je / jed / luč bil doma pastir, ki se ni zbal / oral / ovce razbojnikov. in pel, pa spet pel in žvižgal. Pa je dejal poglavar razbojnikov: »Prav. Svoje ovce je pasel visoko vrv / v / pod gori. Zraven pa si je žvižgal Pastir nam je prignal ovce kar naproti. Ne bo nam treba v dolino tistih / in / ime pel, pa spet pel in žvižgal. Peka / Pa / Ovce je dejal ponje.« Nato je ukazal prvemu razbojniku: »Pojdi po ovco. Lačen poglavar razbojnikov: »Prav. Pastir nam / namen / stol je prignal sem. Pa glej, da boš izbral najbolj rejeno!« ovce kar naproti. Ne noga / bo / boter nam treba v dolino ponje.« Pastir je ravnokar jedel, ko je stopil predenj razbojnik in zarenčal: »Ti Nato je / dolino / jez ukazal prvemu razbojniku: »Pojdi po ovco. kar jej črn kruh, mi pa se bomo kmalu s pečenko mastili.« Pastir se Lačen / Pečen / Noč sem. Pa glej, da boš izbral največji / najbolj / ga ni ustrašil. Le nasmehnil se je in dejal: »Saj ne jem črnega kruha, goro rejeno!« Pastir je ravnokar jedel, ko črv / ni / je stopil predenj pogačo jem … Ali ne veste, da je črn kruh najboljša pogača?« razbojnik in zarenčal: »Ti kar / karo / avto jej črn kruh, mi pa se Razbojnik se je temu tako zasmejal, da so mu počila usta do ušes. drevo / bonbon / bomo kmalu s pečenko mastili.« Pastir se gaga / Vrnil se je k poglavarju brez ovce, a se je še zmerom smejal. ga / nos ni ustrašil. Le nasmehnil se je in / ime / črka dejal: »Saj ne jem črnega kruha, polico / pogačo / hiša jem … Ali ne veste, da je črn / roza / cev kruh najboljša pogača?« Razbojnik se je tomu / koza / temu tako zasmejal, da so mu počila voda / pusta / usta do ušes. Vrnil se je k poglavarju / pogovarjala / srajca brez ovce, a se je še zmaj / zmerom / kolo smejal. Leopold Suhodolčan Leopold Suhodolčan O DEČKU, KI JE JEZDIL OGRAJE O DEČKU, KI JE JEZDIL OGRAJE Vem za dečka, ki je dan in noč jezdil ograje, podnevi naše in sosedove, Vem za dečka, ki je dan in noč jezdil ograje, podnevi naše in sosedove, ponoči sanjske. Tako smo mislili mi, sam pa je / morali / jed mislil ponoči sanjske. Tako smo mislili mi, sam pa je mislil drugače. drugače. »Ali veš, da si lahko strgaš hlače?« sem ga posvaril, ko mi je prijezdil »Ali veš, da si ograjo / lahko / nebo strgaš hlače?« sem ga posvaril, naproti po ograji. ko mi / mir / smeti je prijezdil naproti po ograji. »Oh, imam hlače iz najmočnejšega blaga.« »Oh, imam / ime / ponoči hlače iz najmočnejšega blaga.« »Pa nevarno je,« sem rekel. »Pa nevarno koš / jez / je,« sem rekel. »Zame že ne!« se je postavil in skočil iz sedla. »Zame že ne!« se oh / je / jež postavil in skočil iz sedla. Nato je stekel pred mano po stopnicah in znova zajahal strmo ograjo. Nato je / ni / visoka stekel pred mano po stopnicah in bizona / znoj / »Pa če na koncu le zletiš z ograje?« sem še poskusil. znova zajahal strmo ograjo. »Saj to ni ograja!« me je zavrnil. »To je najhitrejši kavbojski konj! »Ne »Pa če na loncu / koncu / imam le zletiš z ograje?« sem še poskusil / zameri,« sem skomignil z rameni, »a ne vem, kaj mi je danes, da sem tako / nabrusil. zamenjal konja z ograjo.« »Saj to ni ograja!« me je zameril / zavrnil / kamelo. »To je najhitrejši Ko sem ga naslednji dan našel na drugi ograji, sem bil že bolj kavbojski konj! »Ne zameri / odmeri / laso,« sem skomignil z rameni, previden in sem vprašal: »Še jezdiš konja?« »O, ne! Divjega bizona!« »a ne ven / bizona / vem, kaj mi je danes, da sem zamenjal / Samo na široko sem odprl oči, rekel pa nisem nič več. Tudi ne, znamenje / visoke konja z ograjo.« ko je jezdil slona, kamelo, bivola in sploh vse divje konje. Ko sem ga divjega / naslednji / sladni dan našel na drugi ograji, sem Nekega dne pa je glasno klical z visoke ograje. bilo / si / bil že bolj previden in sem vprašal: »Sedla / Šema / Še »Ne upa si dol,« so povedali otroci, ki so se zbrali ob ograji. jezdiš konja?« »O, ne! Divjega bizona!« »Ah, danes jezdiš žirafo, ko si tako visoko?« sem mu smeje se zaklical. Samo / stopnicah / nebo na široko sem odprl oči, rekel pav / je / pa Deček je jokaje prikimal. »Kar skoči na tla, saj ta žirafa sploh ni tako nisem nič več. Tudi ne, ko lahko / je / njej jezdil slona, kamelo, bivola visoka!« sem mu prigovarjal. in sploh vse / to / vsem divje konje. »Skoči, skoči!« so ga spodbujali tudi otroci. Junaški jezdec pa je vse Nekega dne pa je glasilka / glasno / dan klical z visoke ograje. glasneje jokal in nas klical. Tako smo mu morali prinesti lestev, da je »Ne upa si / sij / pred dol,« so povedali otroci, ki so sebi / se / miza zlezel z žirafe. zbrali ob ograji. »Ah, danes jezdiš žlico / sliko / žirafo, ko si tako visoko?« sem mu smeje / vaza / smola se zaklical. Deček je jokaje prikimal. »Karte / Kar / Nos skoči na tla, saj ta žirafa sploh / ploh / roža ni tako visoka!« sem mu prigovarjal. »Skoči / Koči / Lestev, skoči!« so ga spodbujali tudi otroci. Junij / Junaški / Črni jezdec pa je vse glasneje jokal in / ni / strmo nas klical. Tako smo mu morali jezdec / prinesti / poleteti lestev, da je zlezel z žirafe. Grška ljudska basen Grška ljudska basen MESTNA IN GOZDNA MIŠ MESTNA IN GOZDNA MIŠ V mestu je bil tržni dan. Pod stojnico, kjer je kmetica ponujala V mestu je bil tržni dan. Pod stojnico, kjer je kmetica ponujala sir, sir / žir / noč, sta se srečali miši. sta se srečali miši. »Od kod, botrica?« je vprašala prva, ki je bila »Od kod, potica / miza / botrica?« je vprašala prva, ki je bila napetih ličk in okroglega trebuščka. napetih / čevelj / zelenih ličk in okroglega trebuščka. »Iz gozda,« je odgovorila druga, ki je bila suha kot preslica. »Kako pa »Iz gozda,« je / stojnico / jez odgovorila druga, ki je bila suha živiš v gozdu?« je vprašala rejena miš. tok / kot / povzela preslica. »Kako pa živiš v gozdu?« je / ena / jezik »Hrane ni na pretek, je pa obilo svežega zraka in vode,« je odvrnila vprašala rejena miš. gozdna miš. »Hrane ni na stojnici / pretek / potep, je pa obilo svežega zraka »Uboga reva, zares se mi smiliš,« je povzela besedo debela miš. in ura / zobe / vode,« je odvrnila gozdna miš. »Jaz živim v bogati hiši, kjer je vsega na pretek: masla, olja, medu, »Uboga reva, potres / zares / maslo se mi smiliš,« je povzela besedo sira in slanine. Pridi k meni, da se do sitega naješ.« deblo / debela / nož miš. »Jaz živim v bogati hiši, kjer / kar / dan je »Živi v hiši tudi maček?« je zanimalo gozdno miš. vsega na pretek: masla, olja, medveda / medu / iz, sira in slanine. »Hišni maček je star, počasen in betežen,« je odgovorila mestna miš. Pridi k meni, da / dan / zebra se do sitega naješ.« »Hvala za vabilo,« je rekla gozdna miš, »raje spim pod milim nebom. »Živi v jezik / hiši / hribi tudi maček?« je zanimalo gozdno miš. Moja stara mati je zmeraj govorila: »Bolje čisto prazna skleda kakor »Hišni / Hlačni / Govorila maček je star, počasen in betežen,« mačja hiša, polna meda.« jed / je / pes odgovorila mestna miš. »Hvala za vabilo,« ječa / je / okno rekla gozdna miš, »raje spim pod milim / hitrim / zlatim nebom. Moja stara mati je zmeraj govorila / gora / jazbec: »Bolje čisto prazna skleda kakor mačja hiša / trava / skuša, polna meda. 5. razred Ela Peroci Ela Peroci SOŠOLKIN SONČNIK SOŠOLKIN SONČNIK Nekoč je imela babica sošolko. Hodili sta v prvi razred. Za prvo / Nekoč je imela babica sošolko. Hodili sta v prvi razred. Za prvo ljudje / drvo odlično spričevalo ob koncu šolskega leta jez / je / žoga odlično spričevalo ob koncu šolskega leta je dobila babičina sošolka dobila babičina sošolka sončnik. Moji babici, ki / kis / dneh je bila sončnik. Moji babici, ki je bila takrat prav tako majhna deklica, kakor takrat prav tako majhna deklica / dekica / okno, kakor njena njena sošolka, pa je oče kupil dežnik. V počitnicah se je potem ob sošolka, pa je oče olupil / kupil / lepo dežnik. V počitnicah se je sončnih dneh sprehajala po ulicah babičina sošolka s svetlim potem obala / ob / je sončnih dneh sprehajala po ulicah babičina sončnikom, prelepo okrašenim z rožicami in čipkami ob robu. Ob sošolka / soborka / roža s svetlim sončnikom, prelepo okrašenim deževnih dneh pa se je sprehajala po ulici moja babica s črnim z kožicami / rožicami / sir in čipkami ob robu. Ob deževnih poteh / dežnikom. Obe sta bili imenitni sprehajalki, saj je imela takrat le dneh / kolo pa se je sprehajala po ulici moja / molj / oko babica s malokatera deklica dežnik, kaj šele sončnik. Ljudje so ju gledali skozi črnim dežnikom. Obe sta svet / bilo / bili imenitni sprehajalki, saj je okno, enkrat babičino sošolko s sončnikom, drugič babico imela takrat leto / svet / le malokatera deklica dežnik, kaj šele z dežnikom. Včasih je babica posodila sošolki črn dežnik in sošolka sončnik. Ljudje / Ljubelj / Noge so ju gledali skozi okno, enkrat je posodila babici svoj svetli sončnik, ki je bil tako lepo okrašen brkačino / muca / babičino sošolko s sončnikom, drugič babico z rožicami in čipkami ob robu. z dežnikom / pelerino / stol. Včasih je babica posodila sošolki črn Tako sta bili obe še bolj srečni, saj nista bili le sošolki, bili sta snežnik / dežnik / avto in sošolka je posodila babici svoj sveti / tudi prijateljici. svetli / gledali sončnik, ki je bil tako lepo okrašen / zaprašen / šele z rožicami in čipkami ob robu. Tako / Traku / Svetlim sta bili obe še bolj srečni, naj / saj / drevo nista bili le sošolki, bili sta okno / tudi / duri prijateljici. Ela Peroci Ela Peroci STARA HIŠA ŠT. 3 STARA HIŠA ŠT. 3 V Mali ulici je od jutra do večera živžav. Otroci se po njej lovijo, žogajo V Mali ulici je od jutra do večera živžav. Otroci se po njej lovijo, žogajo sem / se / kolo ali pa se gredo vojsko, nekatere deklice / dekan / se ali pa se gredo vojsko, nekatere deklice so gospe in vozijo gor in okno so gospe in vozijo gor in krožnik / pod / dol po ulici vozičke s dol po ulici vozičke s punčkami. V to ulico nikoli ne zapelje avtomobil, punčkami. V to / zato / računalnik ulico nikoli ne zapelje avtomobil, še kolesarji zapeljejo malokdaj sem. Tu so majhne hišice z vrtovi. še smučarji / kolesarji / avto zapeljejo malokdaj sem. Tu so majhne Otroci se kar skozi okno pogovarjajo z mamami in mame vidijo, kaj krava / mušice / hišice z vrtovi. Otroci se kar skozi okno / oko / slika njihovi otroci na ulici delajo. Med temi otroki živi čisto majhna deklica pogovarjajo z mamami in mame vidijo, kraj / miš / kaj njihovi otroci Pika. Vsako jutro pride s pručko, postavi si jo sredi ulice in gleda, na ulici delajo. Med temi / tema / črka otroki živi čisto majhna kako se otroci igrajo. Kadar se zgodi kaj smešnega, se na glas smeji, deklica Pika. Vsako / Vaško / Torek jutro pride s pručko, postavi si kadar pa se otroci stepejo, pribeži k mami in reče: »Poglej, mama, joka / jo / orodje sredi ulice in gleda, kako se potočki / trava / otroci stepli so se!« »To ni nič hudega,« ji reče mama in Pika se vrne na igrajo. Kadar se zgodi kaj smešnega, seje / se / kokoš na glas smeji, ulico. Vsi otroci v ulici hodijo že v šolo, Pika pa še ne ve, koliko je kadar pa se otroci / vagoni / živali stepejo, pribeži k mami in reče: stara, ne ve, kako se morajo pogovarjati gospe, na skiroju se zelo »Pozeba / Poglej / Ura, mama, stepli so se!« »To ni nič / noč / slabo vozi, v vojski se ne zna umakniti sovražniku, žoge nikoli ne ananas hudega,« ji reče mama in Pika njej / se / sršen vrne na ulico. ujame in tudi loviti se še ne zna. Saj ni nihče rekel, da se ne bo z njo Vsi otroci v ulici / žalost / mulci hodijo že v šolo, Pika pa še / šala / igral, pa se vendar z njo nihče ne igra. Zgodijo se tudi čudne reči. žlica ne ve, koliko je stara, ne ve / večer / lestev, kako se morajo Mama vidi, da se Pika na pručki sredi ulice dolgočasi. Odhiti na vrt, pogovarjati gospe, na skoraj / skiroju / roža se zelo slabo vozi, utrga lepo rdečo rožo in jo nese Piki. Pika se rože zelo razveseli. v vojski se / srna / zelena ne zna umakniti sovražniku, žoge nikoli nebo / jeza / ne ujame in tudi loviti se še ne / nežna / sedem zna. Saj ni nihče rekel, da ne / se / ena ne bo z njo igral, pa se / šel / čevelj vendar z njo nihče ne igra. Zgodijo / Zgodba / Tri se tudi čudne reči. Mama vidi, dan / rob / da se Pika na pručki sredi ulice dolgolasa / dolgočasi / roka. Odhiti na vrt, utrga lepo rdečo rožo / božo / stol in jo nese Piki. Pika se polža / rože / hiše zelo razveseli. Svetlana Makarovič Svetlana Makarovič VEVERIČEK POSEBNE SORTE VEVERIČEK POSEBNE SORTE Mama Puhanka je bila spočetka nekoliko zaskrbljena, kot pač vse Mama Puhanka je bila spočetka nekoliko zaskrbljena, kot pač vse mame, zmajevala je z glavo in klicala: »Previdno, otroci, previdno!« mame, zmajevala je z glavo in klicala: »Previdno, otroci, previdno!« Zraven pa jo je seveda kar razganjalo / razneslo / kolo od ponosa, Zraven pa jo je seveda kar razganjalo od ponosa, ko sta se ojunačili ko sta se ojunačili nese / skoči / še obe sestrici veverički in kar še obe sestrici veverički in kar poleteli na bližnje drevo. Potlej se je poleteli na / nanos / hrib bližnje drevo. Potlej se je odgnal odgnal še bratec – hop! To je bilo smeha in veselega vzklikanja! šelest / štiri / še bratec – hop! To je bilo smeha jeza / in / ime Ampak ... Ampak najmanjši veveriček je še kar čepel na veji pred veselega vzklikanja! Ampak ... Ampak najmanjši veveriček je / gora / domačo duplino in se nerodno prekladal sem in tja. »No, Čopko,« je jez še kar čepel na veji pred domačo / doma / čopko duplino in se zaklicala mama, »kar s korajžo!« Čopko je negotovo pogledal mamo, nerodno prekladal sem in / nit / trak tja. »No, Čopko,« je zaklicala potlej pa navzdol, kjer so na jasi, globoko globoko spodaj čakali štirje mama, »kara / dan / kar s korajžo!« Čopko je negotovo pogledal zajčki in ga spodbujali, naj že tvega prvi skok. »Ne vem ... Ne vem, mamo / namo / kri, potlej pa navzdol, kjer so na saji / osem / jasi, kako naj skočim,« je negotovo zamrmral Čopko. »Nobene moči ne globoko globoko spodaj čakali štirje zajčki in / ime / stol ga čutim v tačkah.« »Daj no,« ga je pokarala Puhanka. »Menda mi ne boš spodbujali, naj že tvega prvi sok / ne / skok. »Ne vem ... Ne vem, naredil sramote pred vsem gozdom s svojo strahopetnostjo!« kako naj skočim / sončim / želo,« je negotovo zamrmral Čopko. Čopko jo je prestrašeno pogledal in se poskušal pripraviti na skok. Pa »Nobene moči veja / ne / nebo čutim v tačkah.« »Daj no,« ga ga je nekako čudno zaneslo, in če se ne bi bil zadnji hip ujel s je / jeza / zagodrnjal pokarala Puhanka. »Menda mi ne boš sprednjo šapico za vejo, bi kar strmoglavil v globino. Mama je zredil / okregala / naredil sramote pred vsem gozdom s svojo priskakljala k njemu. »Kaj pa se to pravi, da hočeš biti nekaj strahopetnostjo / smučal / zatohlostjo!« Čopko jo je prestrašeno posebnega,« ga je okregala. »Ali se pretvarjaš ali kako?« Čopku je šlo pogledal in smeh / zelena / se poskušal pripraviti na skok. Pa ga že malce na jok, zdajci pa se je kar razjezil na mamo. »Če ti pa nje / je / kri nekako čudno zaneslo, in če se noga/ ne / hip bi bil pravim, da ne morem,« je zagodrnjal. Mama si ga je pogledala čisto zadnji hip ujel s sprednjo/ vrt / spredaj šapico za vejo, bi kar od blizu in se ustrašila: »Čopko, kaj je s tvojimi tačicami? Tu nekaj strmoglavil v / vrh / glavo globino. Mama je priskakljala k njemu. ne bo prav!« »Kaj / Kajak / Lestev pa se to pravi, da hočeš znebiti / žeja / biti nekaj posebnega,« ga je okregala. »Ali seje / se / paket pretvarjaš ali kako?« Čopku je šlo že / želod / sonce malce na jok, zdajci pa se jezdec / je / vrana kar razjezil na mamo. »Če ti par / ena / pa pravim, da ne morem,« je zagodrnjal. Mravlja / Mama / Nos si ga je pogledala čisto od blizu / bluza / roža in se ustrašila: »Čopko, kaj je ampak / se / s tvojimi tačicami? Tu nekaj ne bo pravilo / mamo / prav!« Izšlo pri IC PIKA, • Motnje tikov. Napotki za starše in otroke s tiki, ki pridejo prav tudi ki deluje v okviru Centra Janeza Levca Ljubljana učiteljem (J. Kodrič, 2019). • Težave v komunikaciji. Prepoznati in ukrepati. Priročniki IC Pika (K. Popčević, 2015; prevod M. Milenković, 2017). • Ocena funkcije vedenja in program podpore za otroke z avtističnimi • Prehodi tečejo kot pesem. Napotki za vzgojitelje in starše, motnjami. (B. D. Jurišić, 2023; prvi ponatis 2025). Za nakup pišite ki otrokom olajšajo prehajanje od ene dejavnosti k drugi na pika@centerjanezalevca.si. (M. Molek, 2017). • Otroci z avtizmom. Priročnik za učitelje in starše – 2. izdaja • Vaje za tekoče branje. Kako lahko odrasli spodbujamo tekoče (B. D. Jurišić, 2021). Za nakup pišite na pika@centerjanezalevca.si. branje pri otrocih v prvem triletju osnovne šole (M. Demšar, 2016). • Vedenje in razredna pravila. Postopki, poučevanje in podpora • Na poti v samostojnost. Kaj na področju samostojnosti lahko pozitivnemu vedenju (B. D. Jurišić, 2018). Za nakup pišite na pričakujemo od otroka v določenem starostnem obdobju ter pika@centerjanezalevca.si. nekaj smernic in nasvetov za doseganje želenih ciljev • Družine in rutine. Priročnik za izvajalce zgodnje obravnave (H. Jeršan Kojek in B. D. Jurišić, 2016). (B. D. Jurišić, 2017). Brezplačno na spletu www.icpika.si. • Kaj in kako povedati učencem o šoli s prilagojenim programom in motnji v duševnem razvoju (B. D. Jurišić, 2015). Knjižice IC Pika, prosto dostopne na spletni strani IC Pika • Posebni program vzgoje in izobraževanja. Učenci se v posebnem • Sodelovalno učenje (B. D. Jurišić, 2025). programu učijo tistih spretnosti, s katerimi se lažje vključijo v • Specifični interesi otrok z motnjami avtističnega spektra. Kako jih okolje (V. Kočar Junkar in I. Modrej Mežnar, 2015). naslovimo in vključimo v učni proces. (N. Slovenec–Lisičar, 2024). • Možnosti nadaljnjega izobraževanja in prva zaposlitev • Učenci s čustveno-vedenjskimi težavami v redni osnovni šoli. (N. Govekar, J. Krautberger in T. Lipičar, 2015). Kako jim pomagati pri premagovanju ovir (S. Marn in P. Markovič, 2022; ponatis 2024). Nekaj e-gradiv, prosto dostopnih na spletni strani IC Pika • Vedenjski izbruhi. Kako se odzivamo na napade trme in kako • Grafični organizatorji – opomniki (B. D. Jurišić, 2024). na vedenjske izbruhe otrok z avtističnimi motnjami? • Učenje učenja in dejavni učenci – gradivo k seminarju (B. D. Jurišić, 2021). (B. D. Jurišić, 2024). • Zakaj in kako se igrati s svojim otrokom. Napotki za starše • Tri ključne spretnosti – združeno gradivo (B. D. Jurišić, 2024). predšolskih otrok (A. Konda, 2021). • GRADIVA – priporočila pred usmerjanjem (B. D. Jurišić, 2024). • Socialne spretnosti učencev v redni osnovni šoli • Gradiva o učenju učenja (gradivo k šoli za starše o učenju učenja) (S. Marn in P. Markovič, 2021). (B. D. Jurišić, 2024). • Preizkus tekočnosti pisnega sporočanja. Navodila za vrednotenje • Pripomoček za oceno socialnih spretnosti učenca s smernicami in uporabo s tremi primeri (K. Koprivnikar Grošelj, J. Balažič za načrtovanje oblik pomoči (S. Marn, 2023). in K. Vester, 2021). • Preizkus tekočnosti branja besed z že pripravljenimi seznami besed • Senzorno zaznavanje otrok z avtizmom. Pot do spodbudnega (K. Bučar in A. Fleischmann; popravljena izdaja, februar 2021). in senzorno prijaznejšega učnega okolja (N. Oder, 2021). • Kaj je Pika pripravila za učenje/poučevanje na daljavo • Vzgoja in vedenje v šoli. Podpora pozitivnemu vedenju (B. D. Jurišić in S. Pšeničnik, 2020). na ravni šole (B. D. Jurišić, 2020). • VIZIR – zaščita za obraz, navodila za izdelavo (B. D. Jurišić, 2020). • Pika se predstavi. Dejavnosti Izobraževalnega centra Pika • Primerjava med spletnimi učilnicami (S. Pšeničnik, 2020). (S. Pšeničnik in B. D. Jurišić, 2019). • Pravljica o Rdeči maskici (B. D. Jurišić, 2020). • Grafični organizatorji – primeri (B. D. Jurišić, 2020). • Aplikacija za snemanje zaslona – navodila (S. Pšeničnik, 2020). • Socialna zgodba: Kako se obnašamo v času epidemije? (B. D. Jurišić, 2020). • Orodje za spletno učilnico in sestanke – GoBrunch (B. D. Jurišić, 2020). • Intervju o rutinah – zbirka primerov (udeleženke strokovnega izpopolnjevanja v IC Pika, 2020). • Plagiatorstvo (U. Smolič in B. D. Jurišić, 2019). • Spletne strani in verodostojnost informacij (S. Pšeničnik, 2019). • Mendeley – navodila za uporabo (U. Smolič, 2019). • Razredna pravila: Matrika želenega in neželenega vedenja (B. D. Jurišić, 2018). • Razredna pravila: Igra – Vem, kaj narediti (B. D. Jurišić, 2018). • Letak: Kako otrokom pojasnimo ADHD (B. D. Jurišić, 2017). • Letak: Kako otrokom pojasnimo MDR (B. D. Jurišić, 2017). • Letak: Kako otrokom pojasnimo avtizem (B. D. Jurišić, 2017). • Lestvica STARE – navodila za uporabo s primeri (M. Molek 2017). • Kako pripravimo zasnovo vsebine seminarja, gradiva ... (B. D. Jurišić, 2017). Zbirka Pika gre naprej … v šole in vrtce E-gradiva za pomoč strokovnim delavcem pri pripravi predavanj in delavnic, prosto dostopna na spletni strani IC Pika • Tekočnost branja – merjenje in spremljanje (B. D. Jurišić, maj 2016; druga različica – september 2016). • Pohvale (B. D. Jurišić, 2016). Gradiva/publikacije boste najhitreje našli, če boste na spletnem naslovu www.icpika.si v iskalnik (okence) vnesli točen naslov želenega gradiva/publikacije. Priročnik za preizkus bralnega razumevanja »labirint« je zelo premišlje-no zasnovan vodič, ki odlično združuje teoretične osnove in praktična navodila za uporabo tega preizkusa. Njegova struktura je pregledna in smiselna, saj učitelja vodi od razlage koncepta bralnega razumevanja do konkretnih primerov in gradiv, ki jih je mogoče takoj uporabiti v razredu. Tako izvajalcem omogoča hitro uvedbo preizkusa v pedagoški proces. — Nives Vogrinec, mag. profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike Branje kot osnova večine učnih vsebin si vsekakor zasluži dodatno pozornost. Priročnik, ki je pred vami, v strnjeni obliki predstavi preizkus bralnega razumevanja »labirint«. Opisani postopki in zbrano gradivo omogočajo učitelju, da hitro pripravi preizkus za svoje učence in pridobi objektivne podatke o njihovem bralnem razumevanju. Rezultati nemalokrat presenetijo, saj tekočnost branja ni enaka bralnemu razumevanju. Na osnovi tega preizkusa lahko učitelj zazna učence, ki potrebujejo dodatne vaje, in s ponovitvijo preizkusa izmeri njihov napredek. Odlika tega priročnika je, da temelji na nekajletnem preizkušanju v praksi v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom, enako uporaben pa je tudi v programu z enakovrednim izobrazbenim standardom. — Josip Šerbetar, uni. dipl. psiholog Priročnik združuje pregledno razlago pomembnosti branja in urjenja bralnega razumevanja, sistematično je prikazana priprava besedil in izvedba preizkusa za preverjanje bralnega razumevanja. Dodani primeri besedil bodo v oporo vsakemu, ki se bo odločil za izvedbo preizkusa »labirint«. Uporaba tega preizkusa strokovnim delavcem omogoča pridobitev dragocenih dodatnih informacij o funkcioniranju in napredku učencev, hkrati pa lahko uporabijo učencem primerna besedila. Hiter in enostavno izvedljiv preizkus »labirint« je vsekakor dobrodošlo orodje za spremljanje dosežkov in napredka učencev. — mag. Gregor Skumavc, prof. defektologije Zadnja stran