D o p i s i. Iz Skal pri Velenjn. Vedno se bere po časnikih, kako se snujejo po mnogih krajih različna druStva ter da vrlo napredujejo. Tudi pri nas sta se osnovali v kratkem dve društvi, katerih prvo je bila kmetijska zadruga, ki se je osnovala pred štirimi leti ter je kmalo začela svroje delovanje, pa je tudi kmalo opeSala, ter ne vemo ali spi samo časno ali celo večno spanje. V začetku lanskega leta pa se je javno razglasilo, da se bo osnovalo bralno društvo, ter se je začelo zapisovati tudi ude, ter ob enem tudi pobirati vstopnino, deloma tudi udnino. Prav radovedni smo vedeti, kaj da je s tem bralnim društvom, kako in kje da deluje, ali je bilo le mrtvo rojeno dete! Iz Sv. Višarij. Letos se je začela romarska pobožnost na naSem visokem hribu dne 21. maja. Zelo ugodno vreme je dosedaj privabilo že razmeroma veliko število Marijinih častilcev semkaj: bilo jih je vseh skupaj do dne 7. t. m. gotovo nad 5000, izmed katerih }e prejelo sv. zakraraente nad 3600. Vse procesije, katerih je bilo dosedaj iz Koroškega, Kranjskega in Štajerskega sedem, se odlikujejo letos po svoji mnogoštevilnosti; toda vse nadkriljuje celjsico savinjska procesija, ki je stela letos nad 800 pobožnih romarjev. A nad vse ganljiva je njih neprisiljena pobožnost, ki se pri drugih ne prikazuje v tako visoki meri. Razven pobožnosti diči to procesijo tudi premilo petje, ki mora vsakemu iti do srca in ga vzbujati k tem večji pobožnosti. Nad vse ganljivi so tudi nagovori njih vodje Flor. Serdovnerja iz Griž, ki je bil letos že 40. krat tukaj. Poleg njega so bili še trije vodje namreč: FraDc Cirar, Gašp. JoSevc in Jan. Vehar, slednji za Kranjce, ta je bil že 44 krat na Sv. Višarjah. Prihodnjič objavimo zgodovino te zanimive procesiie. Ena najštevilnejših za omenjeno proeesijo je slovenjegraška združena s slovenskimi Korošci, tačas broječa nad 400 udeležencev. Tudi ti se odlikujejo s svojo pobožnostjo in petjem. Da bi pač tudi seme pobožoih častilcev Marijinih, ki so ga tukaj na kraju milosti vsejali v svoja srca, v njih domovini bujno vzklilo in obrodilo mnogo sadu!  Potovanje na severni teoaj. Naš mladi rojak inžener F. Lupša y Ormožu, ki je, kakor se je še pred kratkim čitalo, bil imenovan udom c. kr. geografičnega zavoda na Dunaju ter je pri različnih korporaeijah znan kot neutruden opazovalec narave, so pripravlja na potovanje na severni tečaj naše zemlje. Po večletnem neutrudnem študiranju raztner, ki vladajo na severnem tečaju, po katerem še ni stopala Sloveška noga rn kjer še ni gledalo človeško oko krasnih luči na nebesnem oboku, je izdelal kot prvi Slovenep projekt, ki se odlikuje od vseh dosedanjih podjetij. Prvokrat je razkril g. inžener Lupša željo potovati v kraje ledu že pred drema letoma v Nemčiji v nekem predavanju; potem je izjavil t preteklem letu v nara^o8lovnem deželnem muzeji na Eoroškem isto misel, a sedaj se že pripravlja na daljno pot. Kake so razmere v aeverno tečajnih pokrajinah? Brezdvomno so bile v zadnjem času tu se razprostirajoče pokrajine one, v katerih se je veliko žrtvovalo, ne da bi se primerno toliko tudi doseglo. Tukaj pa ni bila, kakor bi marsikdo mislil, merodajna morda radovednost, ia strmenje, katero povzroča navadno znanje o resničnih in gotovih razmerah v okrolju tega tečaja, ker te z večnim ledom prevlečene, vendar tudi z mnogimi krasotami obdarovane pokrajine mejijo celo do dežel, v katerih vlada že sto in stoletje civilizaeija; tu je tisti čut, ki navdaja tukaj hrabre može, že satn ob sebi razumljiv. Torej je preiskovanje arktike za znanje potrebno in resnično lahko opazimo, kako lepo in krasno se je začelo znanjo razvijati tudi po tem polju. Toda vrnimo se spet k projektu našega Slovenca! Pri svojem podjetju se g. inžener Lupša opira največ na zmerno premikanje velikanske ledeue puščave od izhoda preko tečaja proti zahodu (Gronland). Na vprašanje, ali Nanzen tako potovanje odobrava, odgovoril je ta zaslužni in najslavnejši zasledovalec g. inženirju Lupši to, da le edino ta pot zamore peljati do eilja. Istega mnenja je prof. dr. Mitteregger in še drugi, na katere se je g. inžener Lupša z omenjenim vprašanjem obrnil. 0 tem pa se tudi lahko sami prepričamo, ako eitamo v zgodovini, da so bila do danes še vsa podjetja v evropskih severnih morjih, kakor tudi na zahodni strani, namreč skozi Kobezon-ovo ožino, negativna, prvič zaradi prevelikega nakupičenega ledu, katerega je prinesel velikanski polarni tok morja od izhoda semkaj, in drugič zavoljo tega toka samega, ki tukaj že proti jugu drvi, ter tako vsako potovanje proti severu ovira. Omenjeno naj bode tudi to, da se podjetje g. inženerja Lupša odlikuje od vseh drugih v tem, da on popušča ladjo, brez katere bi se bili prejšnji zasledovalci čutili izgubljene. Zakaj? S kratkimi besedarai odgovarja gosp. inžener Lupša: ^Vsak, ki boče v sredino severne pole, naj se vsede na izhodu, recimo nekoliko y severu od Wrangel-ove dežele, na neizmerno ledeno puščavo, ki plava po morju od kraja do konca. Ladja je tukaj nepotrebna, kajti ona bi morala zamrzniti v to puščavo ter bi bila tako podvržena naravnim silam, ki jo lahko vsako miauto stisnejo in pokončajo. Majhna in trpla hišiea na primerno konštrui-  rani podlagi daje isto zavetišče, vendar je veliko ceneja od prve." Spis bi bil preobširen, ako bi hoteli poročati natanonosti podjetja. Sieer bode prišla kmalu spet priložnost, ko bodemo več slišali o napredku tega Slovenca. Spet se vidi, da naš slovenski duh ne miruje in tudi ne bo miroval, dokler se mu ne posreči dospeti na visoko stopinjo znanja v vsakem obziru. Le hrepenenje po znanju žene može, ki zamorejo sicer le počasi do sredine nepoznanib. krajev, ne boječ se nevarnosti, ki jim pri vsakem koraku prete zabrauiti pot — tukaj v ledenih puščavah se postavijo v bran hudim sovražnikom življenja, kakor večni noči, zimi, ledH, pomanjkanju, bedi itd. To podjetje naj bi služilo spet v dokaz, da imamo mi Slovenci tudi može, ki so zmožni pred vsem svetom nastopiti v isti vrsti in z istimi idejami kakor učenjaki vseh drugih narodov in zato bi bilo želeti, da bi si ta izboren namen pridobil pred vsem simpatijo pri našem narodu. Od mnogih stranij so g. inženiiju Lupši došle že častitke, različni nauki in naročila za dobro organiziranje podjetja, vsakovrstne ponudbe itd. I. SL Razne stvari. Kz domačlh krajer. Politični shod. Slovenjegraško politično društvo priredi dne 14. junija ob 4. uri popoldne liudski shod v Slovenjemgradcu. Kot govornika sta oglaSena gg.: d r. V1 a d i m i r Sernec in Ant. KoroSec iz Maribora. Shod se vrSi v prostorih slovenjegraSke kmetijske zadruge. Ker se bo na shodu porabila priložnost, da izrazimo svoje bratsko sočutje s kruto tlačenimi Hrvati, zato se nadeja politično društvo najobiloejSe udeležbe. Naj ne bo občine v celem slovenjegraskem glavarstvu, ki bi ne poslala svojih zastopnikov na shod. V nedeljo na svidenje v Slovenjemgradcu! Mladeniški shod. Pozor mladenči Dravskega polja, Dravinjske doline, Haloških in južnih Slovenskih goric! Pridite vsi na god sv. Alojzija t. j. 21. iunija na slavnoznano božjo pot k Materi božji na Ptujsko goro. Tam bo v čast mladeniškemu zaščitniku in vzoru, sv. Alojziju, ob 10. uri slovesna služba božja s pridigo, katero bo imel sloveči govornik dr. Anton Medved, profesor iz Manbora. Mladeniči »Marijinih družb« imajo med to službo božjo skupao sv. obhajilo. Po cerkvenem opravilu bo pri Jagodiču slavnostno zborovanje, katero priredi za mladeniče »Gorsko bralno društvo.« Pri zborovanju nastopijo razni mladeniški govorniki ter vmes svirajo mladenifii hajdinskega tamburaškega društva. Sklep bo v cerkvi Matere božje, kjer se bodo pele litanije in nato bo skupen odhod. Mladeniči ptujskega okraja se zberejo ziutraj ob 8. uri istega dne pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, odkoder bo skupna procesija na Goro. Shod se vrSi ob vsakem rremenu! Promoeija. Dne 5. junija je bil na Dunaju promoviran doktorjem prava c. kr. avskultant v Celju g. Franc Bicek. Dr. lvan Križanič. V tiskarni sv. Cirila v Mariboru je izšla kot 2. zvezek slovenske knjižnice »Pod lipo« knjižica »Stolni dekan dr. Ivan Križaoifi. Spisal F. K.(ova6ič.)t Cena 30 vin. V poljudni in prikupljivi pisavi, ki je pisatelju lastna, nam slika zanimivo življenje po vsem Slovenskem znanega, a na Murskem polju uprav z navduSenjem Jjub- ljenega moža. Tiskovno druStvo, ki je knjižico založilo, je postavilo s tem rajnemu predsedniku lep spominek in se mu izkazalo hvaležno za njegove skrbi in nadležnosti, ki jih nalagajo društva, izdajajoča več političnih časnikov. Mariborske novice. Ana KoraSina iz Ptuja je služila pri Seriancu v Kamnici. Ko je odšla iz službe, je vzela nekaj reči seboj, ki so se ji prikupile. Izročila jih je svojemu ljubimcu in ta jih je zastavil. Cela stvar pa je prišla na svetlo in Korašina je že pod ključem. — Zdaj je čas za kolesarjenje in zato se kar zapored kradejo kolesa. Zadnji čas so se v Mariboru izvrSile kar tri tatvine s kolesi. Porotne obravnave v Mariboru so se pričele dne 8. junija. Dne 8. jun. se je moral zagovarjati 381etni Mat. Prah, uradni sluga v Mariboru, rodom iz S v. K r i ž a, zaradi zlorabe uradne oblasti in goljufiie. Bil je oproščen. — Dne 9. junija je stal pred porotniki Lovrenc Betec, bivSi pismonoša pri Sv. Juriju ob Ščavnici zaradi zlorabe uradne obiasti, poneverjenja in goljufije. Bil je obsojen na 10 mesecev ječe. — Danes dne 10. je pred porotniki Ivan Slaček in Jož. Breznik zaradi posilstva in goljufije; dne 12. juu. Fraac Urh uboj in Alfred Moser goljufija in krida; 13. jun. Janez Makotter uboj, Aleksander Schenk in Aoa Jelovšek požig; 15. junija Jožef Salamun umor. Iz pošte Poštna oddajalnica Sv. Jernej pri Pristovi se bo udslej imenovala: Zibika. Iz Šole. Dvorazrednica na Runču se razSiri v trirazrednico. Prestavljen je nadučitelj g. Osvald Pustišek iz Koprivnice v Ostrovco pri Št. Juriju ob Taboru, učitelj g. Viktor Gatti iz Hrastnika v Št. Jurij ob Pesnici. V pokoj je stopila učiteljica Frančiška Vencovski v Rogatcu. Volitve v Slov. Bistrici. 0 volitvah v okrajni zastop slovenjebistnški bomo prinesli še mnogo zanimivosti. Danes omeniamo, da sta z Nemei volila tudi Francelj iz Poljčan in Auer iz CreSnjevca. Volitve v okrajni zastop niso dale miru tudi mariborskemu trgovcu z železnino, Frangežu v gosposki ulici. Priskrbel si je celo pooblastilo ter volil proti Slovencem! Ta trgovec živi popolnoma od Slovencev! Ako bi ga pustili kmetje s Pohorja, iz Hoč, Shvnice, Rač itd., bi semu ne godilo tako dobro kpt danes. Mož pa se ne br;ga nič za to, da ga živijo Slovenci in voli brez skrbi proti njim. Da, Se več! Gospa poslanca Robiča je posredovala pri Frangežu, naj ne voli proti Slovencem. Frangež pa se ni udal, ampak povedal je to «Marburgarici», ki sedaj nesramno napada blago gospo! Slovenci si hočemo zapomniti, kako Frangež, trgovec z železnino v Mariboru, gosposka ulica, pri volitvah postopa proti nam! Stanovsko pri Poljčanah. Nas nadučitelj v Poljčanah je rojen Slovenec, a deluje pa povsodi za nemškutarstvo. Zdaj se trudi, da bi ponemčuril našo šolo. Zato pobira podpise okoli po občinah. Slava nekaterim odbornikom, ki niso hoteli podpisati nadučitelievega molednvHDja. Proti nakanam naučiteljevim vlada tukaj v odločnih slovenskih krogih veliko ogorčenje. Bil je tukaj narodnosfni imr, g. nadučitelj ga s svojim postopanjem kali. Kmalu si bosta stali vsled njegove krivde dve stranki nasproti, ki se bosta bojevali na smrt in življenje. Kaj poreCe k temu okrajni šolski svet? Ali smo dobili zaradi tega nadučitelja sem, da bi ustvarjal strankarstvo med nami, ali da nam mirno in vestno poučuie otroke? Naj mu okrajni 8olski svet poSteno pove svoje mnenja. Za nemSkutarjenje v Poljčanah ne sme biti prostora! Lep samoslovenski krajevni hapis itna občina Murski vrh rn Zasadi pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Tako je prav! Saj tudi v nemških pokrajinah nimajo za tiste, ki nemSki ne razumejo. drugojezičnih napisov. — Nikdn se ne čudi, da slaptinski Piicnnja, Marinič m Krstenjak zajemajo svojo modrost iz predalov ptujskega «krepesala». Pač pa je to čudno, da Križaničev Zepek, kateremu so baje rajni g. kanonik plačali <Slov. Gospodarja» za pet let naprej, tako rad podiha smrdljivega «Štajerea». Pri Sv. Lovrencu na Drarskem polja so pokopali na binkoStni pondeljek 1. t. m. 751etnega spoštljivega moža: Jurja Lenart. Nosil je s častjo sedem let cesarsko suknjo. bil v viharnem letu 1848 med avstrijskimi vojaki, ki so po dolgotrajnem obleganju prodrli v najmočnejSo ogersko trdnjavo Komorn in kot vojak prehodil večji del prostrane Ogerske. Po dovršeni cesarski siužbi je postat v svojern rojstnem kraju skrben gospodar id vzgledeo krščanski oče. Lep vzgled očetov je vspešno uplival na vzgojo njegovih sedmero otrok. Štiri hčere so se posvetile delom usmiljenja do bližnjika ter služijo zdaj kot 6č. usmiljenke v prid človeStva Sirom sveta, namreč: č. sest. Antonia v hiralnici v Ljubljani, č. sest. Florjana kot prednica v primasovi bolniSnici v Ostrogonu na Ogerskem, 6. sest. Juljana v franeoski sirotiSnici v Carigradu na Turškem in č. sest. Špecioza v vojaSki bolniSnici na Dunaju. Dve hčeri, Treza in Ivana sta se omožili. Prva je Sla s svojim možem RjdoSekom v Severno Ameriko, druga, omožena Dreven*ek, je gospodmja na cčetovem domu. Edini sin Martin pa zdaj vrlo deluje kot kapelan v Št. Uju pod Turjakom. Dal Bog Slovencem še mnogo enakovrlih oCetov, rajnemu Jurju pa večni mir. Umrla je na Zdolah pri Kozjem dne 3. junija dninarica Neža Bobek nad 60 let stara. Rajna je bila spovedana v petek. dne 29. maja ob 9. uri zjutraj, umrla v sredo, dne 3. junija ob 9. uri zjutraj, pokopana je bila v petek, dae 5 junija, ludi ob 9. uri zjutraj. Redki slučaj je to! N. v m. p.! — V Radenskem vrhu pri Kapeli je umrla dne 26. vel. travna blaga deklica Vogrinčeva Barika. Počivaj v miru! Hudonrje. Dne 7. junija ob 3. uri popoldan je pndivjalo strašno hudourje z nalivi in z drobno točo okrog Kozjega in Zdol. Drobna toča je kar pobelila kakor po zimi sneg. Škoda je precejšna! Samomor. Dne 3. junija se je ustrelil delavec Potočnikove tovarne v Slovenjgradcu Janez Zajner, rodom iz Kokarij. — Mizar Mat. Stiberc, doma iz Frankovec, okraj Ptuj, je dne 6. t. m. v Judenburgu skočil v Muru ter izginil v valovih. Ogenj. Dae 28. maja zvečer je naedenkrat začel biti plat zvona pri Sv. Miklavžu v Polju, da gori. In res, grozni plamen se je dvjgat z močaim žarom daleč na okolu na Vrhu pri p, sestniku Antonu Jagrič. Ogenj mu je upepelil hišo in vso hiSno opravo; drug ¦ gnspodarsko poslopje so rešili. Da ni bilo vetra, Bogu in sv. Florianu se je zahvaliti, drugače bi bila ceia vas Vrh pogorela, ker se skoraj poslopje poslopja drži. Požarna bramba in drugi Ijudje so bi)i hitro na mestu, da so ogenj omejili. Kako je ogenj nastal, se gotovo ne ve, najbrž po nepVevidnosti domačih. Posestnik ni zavarovao. — Na binkoštno nedeljo, dne 31. maja med prvim in drugira av. opravilora so se užgale saje v dimniku gostilne Franca Guček v Kozjem, ter gorele z groznim plamenom Svigajočim semintja, skoraj celo uro. Velika nevaruost je pretila trgu Kozje, ker so okrog hiSe in hlevi s slamo m skodljaini kriti in ker je goreči pepel od saj po niih letel. Neumorna požarna bramba je hitro ogenj obkolila in posegla pravočasno vmes, da se ni razSiril. Drugače bi bil en del trga uničen. Požarni brambi srčno hvalo za neumorno delovanje ia trud. — V Janževemvrhu v Ribn i c i je Ignacu Kajzar p. d. Liesjaku zgorelo 5. t m. vse gospodarsko poslopje z vso vredbo, strop, vozovi itd. ter nekaj svinjaka. Rešili so le samo živinu, ker ljudje niso bili doma ampak na delu in vode ni blizu. Škode je na 4000 kron, a zavarovalnina bode menda komaj znesla 1000 kr.n. Hlapcem je zg< rela vsa obleka, razun tega kar so imeli na sebi in enemu Se 20 kron denarja. Dne 28. maja je zgorel mlin in hišno poslopje Ivana Smerečnika v Gornji Polskavi. Utonil je v Dravi 131etni hlapček Fr. Smirmaula v DogSah, Ivan Brodnar, ko se je kopal. Truplo so že našli. Ptnjske novice. Hlapec Kranjc iz PolenSaka je pri vrtnarju Topičniku ukradel kumaro, na kar ga je policija vjela. Ali Kranjc se je branil s toliko silo, da so ga morali vkleniti ter na vozu odpeijati v zapor. Celjske novice. Županom v Celju je zopet izvoljen 'železninar Julij RakuS, namestnikom njegovim odvetnik dr. Jesenko. Slovenski čebelarski tečaj. Vspored čebelarskega tečaja dne 28. in 29. jun. t. 1. pri Sv. Andražu v Slov. goricab. Predvečer (27. jun): Vsprejem iz daljave došlih vdeležencev v gostilni g. Tom. ToS-a (tik cerkve). 28. jun. Predpoldnem: Od 8.—10. ure predavanje v Soli; od 10.—12. ure razkazovanje djansko in v besedi na čebelnem stališču g. J. MatjaSič-a. Popoldne: Od 2.-4. ure pre.davanje; od 4.—6. ure prakt. razkazovanje na čebelnem stalisču pnreditelja. 29. junij: Predpoldnem: Od 8—10. ure predavanje; od 10.—12. ure čebelarska cpravila na čebelnem stališču g. Jož. Jurančič-a. Popoldne: OJ 2.—3. ur« anaaotvena razstava: Naj>a6ni nazori m krivi nauki na polju čebeiarstva. Od 3—4. ure zborovanje in posvetovanje glede čebelarske orgaaizacije za Spodnje Štajersko. H koncu zabavni večer z blagovoljnim sodelovanjem vrlega domačega pevskega zbora. — O p o m b a povodom prihranitve tnaogih nepotrebnih odgovorov: Vdeležbo treba le naznaniti, ne pa za sprejem prositi, kajti vsakemu }e pristop prost. Nujno se prosi, da vsakdo naznani vdeležbo prireditelju do 2 0. jun ij a, da se zamore preskrbeti pripraven prostor in sploh vse potrebno ukreniti. Pri Sv. Andražu je tafias samo ena sv. maSa in sicer zjutraj ob 6. uri; bolj oddaljeni vdeleženci toraj naj pridejo že na predvečer, da tečaj ne bo v verski dolžnosti nikogar oviral. Najbližnja železnična postaja ie Ptuj, od koder je Se blizo 3 ure ped hoda, sicer po jako dobri cesti; razun tega je zveza vožne pošte vsak dan iz Ptuja ob 1. uri popoldne. Kakor dosedaj že kažejo oglasi, bodo zastopani čebelarji iz vseh krajev Slov. Štaierske; vsi tedai, tudi že stareji m skušeni čebelarji, kojim je napredek m povzdiga slovenske čebeloreje na srcu. pridite radi vsaj 29. junija se posvetovat o važnih zadevah naie čebeloreje; začetniki pa in manj vešči čebelarji, xlasti iz onih krajev, kjer je se čebfcloreja na nizki stopinji, pridite pogledat, kako se čebelari po noveiem načinu in z boližim vspehom, ter nabirat zaanosti v tej že od najstarejih časov tako priljubljeni panogi kmetijstva! — Na veselo svidenie! — J. Jurančič. Prijeti roparji. Roparji, ki so zadnji čas strašili po Štajerskem in Kranjskem, so imeli svoj glavni sedež v LaSkem Njihov vohun je hodil okolu preoblečen v berača. Dne 1. junija }e prijeUi orožništvo člana te družbe Vincenca Voga, katerega dolže tudi nekega umora. Dalje so prijeli v Rečici pri LaSkem znanega berača Franca Kolariča, ki je že pripoznal, da je bil roparjem za vohuna. Kolari^ je poveda!, da je bd načelnik tolpi neki Urnek, sodruga pa neki Meglič in Slaneg. Vsi so imeli pri sebi pištole. Megliča in Slanega nnajo tudi že pod ključem Sedaj še ne vedo, ali so to Kranjci ali Hrvatje. Za drugimi clani te roparske družbe pozveduje orožnistvo. Sevnica ob Savi. V tovarni za kopita je delavcu Jožefu Raku odrezaio dva prsta. Ponesrečenca so prenesli v brežisko bolnico. Cerkvene stvarl Mili darovi za drnžbo vednega česčenja: Brezno 10 K, Marenberg 16 K, Sv. M^lnv* nad Laskpm 750 K, Stonrci 18 K, S^ B^rbsra pri Marforu 40 40 K, Črnagora 9 K, Selnica nad Mariborom 10 K, Redca 14-34 K, Konjice 7876 K, Prihova 22 K, Slov. Bistrica 10 K. Duhovniške vesti Č. gosp. Janez Ilc, kapian v Podsredi, je prestavljen v KoprivB-.co, 6. g. Alojzij KramarSič iz Jarenine k Sv Marku niže Ptuja. Č. gosp. Avg. Jager, kaplan pri Sv. Marku je stopil zaradi bolehnosti v začasen pokoj in se naseli v Jarenini. Nova knjiga. V naši tiskarni ie ravnokar izSla nova knjiga: Vrtec sv. deviStva ali Nauki za mladenke. Sestavil Martin Jurkovič, kn. šk. svetovalec in župnik pri Sv. Petru blizu Maribora. Cena knjigi 3 K, s pošto 3 K 20 v. Knjiga je prirejena za voditelje Marijinih družb. 0 vsebini izpregovorimo, ko knjigo prečitamo. Sv. Trojica v Slov. gor Na praznik Marije Pomočnice, dne 24. majnika smo jmeli tukaj izvanredno slovesnost. VrSilo se }e blagoslovljenje in kronanje prenovljenega kipa lavretanske Matere Božje. Ob dveh popoldne so preč. P definitor Nikolaj ob asistenci redovnega osobja pri Perkovi kapeli blagoslovili :<odobo, od koder je nosilo kip Matere Božje Sest belo oblečenih deklic v župno cerkev. V popolnem številu ste bili zastopani obe družbi, fantovska in dekliska z družbanimi znaki m zastavami. Pri slavncstnem govoru preč. P. definitorja, v katerem je proslavjal lavretansko Mater Božjo, se je razsolzilo marsikatero oko. Ta slovesaost bo nain ...-siala <? vedoem spominu. Slavnost vlaganja tenieljnega ka mena za novo župmjsko cerkev v Zaicu se je preleklo nedeljo prav veličastno izvršila. Pn dohodu, premil. kneza in škofa Mihaela, katerih je spremljal kanonik M. Matek, ob navzočnosti mncgobrojnega vernega ljudstva, so najprisrčneje pozdravili na koiodvoru domači g. župnik Matija Koren ia starogrof Jurij Salm, pn slavoloku pa župan g. Širca, načelnik stavbinega odbora g. Roblek ia v imenu šolske mladiue neka učenka. Zvečer je trg priredil krasno razsvetliavo, katero so 8i prevzviSeni nadpastir sami cgledali in se je vidno vzrado3tili. Pri tej pnložnosti je tudi cerkveni pevski zbor zapel nekaj mičnih pesmic. Drugi dan, na praznik sv. Trojice, so premii. knez in Skof najslovesneje po navadnih obredih blagoslovili temeljni kamen, v prelepi slavnostni, prav primerni in globoko v srce segajoči pridigi razložili pomen slavnosti ter s pontifikalno sv. mašo in nadpastirskim blagoslovom sklenili za celo žalsko župnijo zelo pomembno slavnost. Društveua poročila. Velika narodna veselica v Mariboru. Res, velika je bila ta veselica, velika, ker se je nudilo gostom mnogo zabave ia veselja, velika pa tudi, ker je biia izvanredno dobro obiskana. Nad 52000 Ijudi je prihitelo zadnjo nedeljo v Maribor na narodno veselico. Z Narod. doma je vihrala poleg cesar ske slovenska zastava ter pozdravljala v celih trumah pnhajajoče goste. Narodnozavedni fantje iz okolice pripeljali so se na lepo nkraSenih vozovih v me.sto. Nemci niso izzivali in tako je bil pri dohodu, med veselico in pri odhodu gostov najlepši red. Največ užitka je dajalo gostoni krasno petje skupnega zbora kakor posameznih zborov. Skupni zbor je vodil č. g. Al. Čižek Pesem »V Črnem grabau« z diraimi solospevi gospe Sunkove in gdč. Gabrovec se je morala ponavljati. Nastopil je tudi pevski in tainburaški zbor društva »Maribor«, jareninsko pevsko društvo ia pevsko društvo iz Št Jurija ob Ščavnici pod spretnim vodstvom č. g. Bosine. Društvo »Manbor« je po svojih nasUjpih žn dubro znano, jareninsko in šentjursko pevsko druStvo si je pa ta večer osiguralo sla^no ime. Posebno pohvalno je še omenjati •tentjursko pevsko drustvo, ki je moralo storiti tsko doig pot, da požrtvovalno sodeluje pri veselici. Našemu Ijudstvu sta zelo ugajala ta dan tudi jugoalovaiiiki muzej in menažerija. Tukaj je bilo pač mnogo za smeh! Prijatelji dobre kapljice aa se pridno zbirali pri »Viružlahtne kapliice« in »V Peklu«, kjer so ljubeznjive gospe in gospice rade postregle s sladkim vmskim sokom. Kdor je hotel zvedeti kaj o bodočnosti, se je oglasil pn skrivnostnih čarovnicah ter si dal nato čiti za kako skrivno bol zdravilnih kapljic. V Narodni kavarm se je zbirala gospoda ter se zložno naslanjajoč na divane srkala kavo, čaj in druge enakovredne tekočme. V cvetljičnjaku si videl in dobil najlepše cvetlice Jedila in slaSčice so bile že itak dobre, tem boljže pa, ker so ti jih prijazne gospe in gospice pouujale z vso lastno jim ljubeznjivostjo. PoSta je delovala točno in neumorno, sročolov je prinesel marsikateremu lep dobitek in srčno veselje, lovci pa so si hodili po ziate kolajne na streljiSče. Največje in najbolj Sumno veselje pa je vladalo v planinski koči, ki jo je s sodelovanjem g. Pintariča tako izborno ustvarila naSa dravska plauinska podružnica. Žal, da so brhke pianšarice že ob mraku zapustile planine in lepo planinsko kcčo in se oddaljile v spodnje, top lejSe kraje. Stulp Narodn. doma je nosil ta dan pono.no ime Triglav in marsikareri gost je hribolazil na njegov vrh. Za zabavo je skrbeia tudi neutrudna slavna celjska narodna godba. Veselica je uspeia kramo. Gost; so se dobro zabavali, prireditetji pa so tudi za dovoijni z iepim dobičkom, ki se izroči družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Zgodovinsko društvo za Slov. atajersko je imelo due 28. majn.ka svoj prvi ebčni zbrsr. V sdbor su izvvljeni naslednji p. n. gg.: Matej Slekovec, župnik pn Svetem Marku, predsednik; ra?natetj H. Schreiner, podpivdsednik; profesor Fr. Kovačič, tajaik; cdvetaik dr. Rad Pipuš, biagajnik; profesor Avg. Stegenšek, knjižničar in arhivar. Odburniki: kanonik M. Matek, prof. A. Kaspret v Gradeu, M. Ljubša, kaznilniški duhovnik v Gradcu, prof. J. Košan v Mariboru, prof. Josip Kožuh v Celju, prof. Ferd. Majcen v Ptuju. Za namestnike so pa izvoljeni: prof. Iv. Vivže, prof. K. VrstovSek, prof. Gabriiel Majcen, vsi trije v Mariboru. — Društvo izda še letos neko publikacijo o domači zgodovini in jo podari svojim udom. Skleniio se je tudi, naj se občni zbori vrSe po raznih spodnještajerskih, zgodovinsko znamenitih mestih in trgih ter se ob tej priliki prirede tudi poljudna zgodovinska predavanja. Prihodnje leto se vrSi občni zbor v staroslavnem C e 1 j u. Društvo čaka ogrumno dela. Skrbelo bo, da se zanimanje za zg> dovino zanese v širje sloje in s lem vzbudi narodova samozavest, po mogočnosti bo zbiralo in izdajalo še neobjavljeno arhivalno gradivo, rodilo bo izkopavame mnogoterih grobišč na Spod. Štajerskem. Na Kranjskera se je v tem oziru že veliko storilo, na Štajerskera je pa to bil doslej skoro izključni monopoi Nemcev. SkuSalo bu tudi ustanoviti knjižnico, katero tako težko pogrešamo na Spod. Štajerskem. Dela bo torej dovolj. Naj tedaj oinikani Slovenci priskočijo druStvu v pomoč, da bo moglo izvrševati svdjo veliko kulturno nalogo, pristopajoč kot redni (100 K za vselej ali 5 K na leto) ali vsaj podporni udje (s kakrSnokoli svoto), naj mu poSiljajo primt)rnih knjig ali star^n ter poročajo o raznib najdbah in izkopinah. Tudi v narodopisu bo društvo skušalo vsaj deloma vres ničiti oni načrt, ki ga je podal leta 1896 r Letopisu Matice Siov. g dr. Murko. Stiriperesna deteljica. Pri Sr. Juriju ob Ši^vnici so stirje mlad niči, iskreni prijatelji, stopili v ožjo zvezo in ustanovili deteljico. Njih rodoljubje nam je porok za dobre uspehe. Tudi so novo živahnost vlili s svojo Saljivostjo in dovtipnostjo v bralno dru5tvo. Kakor se kaže, pnrede nam v kratkem veselieo s Saijivo vsebino. Natančneje se bo Se naznaniio. Mladi deteljici krepki: Bug jo živi! Sv. Miklavž pri Ormožn. Veselica miadega pevskega društva »Zvon« 7. t. m. bila je krasna. Udeležba je Solsko dvor«tno napolnila do zadnjega kotiča. Vkijui-' deževnetnu popoldnevu videli smo Ijube goste iz Ormoža in Ljutoraera. Veselico je otvoril predsednik g. Pajtler. Pozdravil je goste ter v kratkih besedah razložil pomen druStva in veselice. Pevske točke — ne ravno lahki komadi — izvajale so se prav dobro. Vsa čast gre pevovodji neutrudljivemu učitelju g. M. VrSič-u, ki je v kratkem času vzgojil okoli 18 mladeničev za tako umetno petje. Cestitamo! fz Marije Puščave. Preč. g. kanonik dr. M. Matek, predsednik »katol. delavskega društva v Mariboru« \e daroval tukajSnjerau »katol. delavskemu društvu v Puščavi« 40 K podpore in dvakrat opravil sv. opravilo za tukajSnje katol. del. druStvo. Za te dobrote niu odbor izreka najprisrčneišo zahvalo. Katol. delavsko drustvo v Puščavi priredi dne 29. junija izlet k Sv. Lovrencu nad Mariborom. Slovensko pevsko društvo «Zvona pri Sv. Miklavžu bl. Ormoža, priredt v nedeljo, dne 14 junija veselico s petjem in gledališko igro: »Pravica se je izkazala« in prosto zabavo. Začetek po večernicah. — Odbor. Bralno društvo Kapelsko izjavlja veleč. g Matiji Zemljiču za velikodušno darovamh 5 K, iskreai: Bog plati! Sz drnglh krajer. Izgou menihov. Brezverna francoska vlada bo lzgnala vse menihe iz svoje države. Vsled tega bo 250.000 bolnikov, star^kov in revežev, katere so do zdaj z vsem preskrbovali samostani, morala sama prevzeti v svc-io oskrb. V samostanskih Solah se }e brezplačno podučevalo 1,600 000 otrok Za te bo moraia vlada sedaj nastaviti posvetne učitelje in zidati šolska poslopja. Posledica tega je, da se bodo takoj prvo Ieto, ko so menihi izgnani, poviSali državni stroški za 330 milijonov frankov. To imajo francoski davkoplačevalci iz tega, ker jitn ie brezverna vlada izgnala menihe iz dežele. Vina iz Laškega se je 1. 1902 pripeljalo v Avstnjo 610549 meterskih stotov v vrednosti 13,432.078 kron. Proč z vinsko klavzulo! Poslanci, pozor! Pomembne vesti. V Novem Sadu se je ustanovil srbsko-hrvatski odbor, ki hoče z makedonskim odborom vprizoriti splošno slovaasko gibaaje na Balkanu. Gibanje. ki se sedaj širi po Hrvatskem, je prestopilo že v Bosno, ker se prebivalstvo navdušeno zavzemlje za Hrvate. Po Dalmaciji je vse napeto. Po Italiji se vrše po raznib mestih hrupne. protiavstrijske demonstracije. Na tisoče ljudstva demonstrira proti Avstriji, ker je bilo nekaj laških viiokošolcev v Inomostu nekoliko od nemSkih dijakov natepenih. Po ulicah sežigajo avstrijske zastave. — Res prijetne zaveinike imamo! V čolnu v Avstralijo se meni prepeljati iz Londona v juniju baron M. E. Waron, doma iz Avstralije. Coln je dolg 3 60 metra in je nala;č za to pot konstruiran ter tako zavarovan, da se nikakor prevrniti ne more. Baron ie že ve<5 tako drznih voženj naredil. Kot 20 letni mladenič se je sam prepeljal iz Neulundlandije na Angleško r majhnem čolnu. Grozna nesreča na železnici. Na binkoStno nedeljo zvečer okolu 10 ure dogodila se je na železnici med TržiCem in Devinom strašna nesreča. Padel je natnreč pod vlak neki gospod in ga je vlak grozno razmesaril. Njegovu truplo naSli so, ko so vstavili vlak, prerezano čez polovico ter glavo popolnoma zmečkano. Zgodilo pa se je baje tako-le: Omenjeni gospod odpeljal se je v nedeljo zvečer iz Gorice proti Trstu z vlakom, ki odhaja iz Gorice ob 838 min. zvečer. Opomniti je treba, da so bili ta dan vsi vlaki prenapolnjeni z izletniki, vračajočimi se v Trst in na druge kraje, iz Gorice. kakor tudi iz drugih furlanskih mest in krajev. Iz- letniki pa so se čez dan dobro najedli in še bolj napili, tako, da je v vseh železniških vozovih vladal strašen živžav. Kričali so, peli in žvižgali po vozovih, tako, da je bilo za treznega človeka prava muka, voziti se s takimi ljudmi. H kričanju in k petju pri- družilo se je v vozu, v katerem se je vozil omenjeni gospod, tudi hreščanje močne har- monike. Gospod ni mogel več prenašati tega hrupa, izstopil ie iz kupeja na hodnik ter hotel prestopiti v drugi voz, misleč, da je drugi voz tako združen s prvim, kakor je to navada pri sedanjih modernih vozovih s hodnikom. Ker je bil pa druni voz jeden iz- med starih vozov, bilo je med njim in med prvim vozom nekoliko praznote, in skozi to praznoto padel je nesrečnež pod vlak. Njegov krik je sliSal sprevodnik, ki je dal takoj zna- menje, da se je vlak ustavil, ali bilo je pre- pozno, kajti Slo je med tem časom čez nesrečneža že nekaj vozov, tako, da so ga našli, ko se je vstavil vlak, v onem stanu, kakor smo že prei zgoraj omenili. Sodna komisija, ki je prišla okolu jedne ure popol- noči na lice mesta, je našla pri pokojniku denarnico z denarjem, zlato uro z zlato ve- rigo in več vizitnic. Prepričala se je kmalu, da je nesrečnež g. dr. Karol Heinzel, očesni zdravnik iz Trsta. Pokojni dr. Heinzel je spremljal, kakor je zdaj znano, svojo soprogo, ki nau je pred kratk)m časom povila prvega sinka, v soboto v Solkan, kjer je najel neko vilo za poletni čas. Dr. Heinzel je prišel §eie pred nekaj leti v Trst in se je nastanil tam kot očesni zdravnik. Ker je bil jako spreten in je bil poleg tega tudi jako vesten in lju- beznjiv, pridobil si je v Trstu splosno spo- štovanje in je imel tudi vse polno dela. Klicali so ga prav pogosto tudi v Gor'co in je bil posebno dober prijatelj g. dr. Rojica. Pred uekoliko leti poročil se je v Trstu z gdč. Etno Conciani, ki mu je, kakor smo omenili poprei, pred kratkim časom povila sinka. Ta nesreča napravila je globok vtis na vse one, ki so pokojnika poznali. Pravljiea o Resnici. V nebesih so imeli velikansko slovesnost, ne vein, kaj je že bilo, a to vem, da je bilo nekaj izvanrednega. Poleg ogromne neštete množice svelnikov in svetnic ter angeljev vseh deveterih korov prišle so k tej slavnosti vse čednosti in kreposti. Junaška Vera se je postavila poleg mogočne Ljubezni, Ijubezniiva Krotkost stopala je zraven tako malo poznane Hvaltsžnosti in tako dalje, kdo bi jih vedel vse našteti! A predno se je pričela slavn.ist, je eden nadangeljev še en.krat pregledovai, je-li vse v redu. Pa ni bilo. Nekoga }e manjkalo. Čudno, da v nebesih kdo zamudi! To se sme primeriti samo na zemlji kje, in Se tam ni lepo, a v nebesih? Ne, kaj takejja t>e Se ni pripetilo! ^Kje je hčerka božja, Resnica?« slednjič zakliče nadangelj. »Ako nje ni, ne smemo in ne moremo pričeti.« Vse se spogleduje in gleda krog sebe, kje da je Resnica. Kar se zasliši droben, slab giasek. »Tukaj sem« Gredo za glasom in tam v kotu leži Resnica, pa, za božjo volio, kakšna je! Umazana, raztrgana, raztepena, vsa v ranah in oteklinah. »Kaj se ti jezgodilo?« povprašujejo jo sočutno. >Peljite me h gospodu Bogu«, poprosi revica. Skoro bi se je bil ustraSil Bog, ko jo privedejo predenj, smilila se mu je. »Kaj vidim? Hčerka moja, Resnica, pa taka ? Kaj nisem ukazal Ijudem tam doli: »Ljubite Resnico, hčerko božjo?« »Vem, kako se ti je godilo, a povej, da tudi sliSijo drugi.« Ia Resnica uboga začne pripovedovati: »Slabo se mi je godilo na zemlji, prav slabo. Kamorkoli sern prišla, povsod so me zapodili. Veliki gospodje in mogočnjaki sveta so se me grozno bali, nihče jim ni smel govoriti, kakor sem ga jaz naučila, Ce ne je zgubil glavo ali pa vsaj službo. In če sem stopila prednje še v tako lepi obleki, rekli so, da sem grda, surova, neoltkana, žaljiva in zapodili so me, poklicali pa v svojo službo Laž. A tudi priprosti, nizki me niso marali, dejali so, da je prehuda sužnost, ako mene ubogajo, oni da hočejo biti prosti, in Laž iim jo obetala prostost, in morala sem iti. A branila sem se, zato pa se mi je tako hudo godilo. Tisti, ki so se prilizovah mogotcem, in oni, ki so pri ljudstvu iskali hvale in priznanja, so me zatajili, mojo lepo obleko so mi vzeli po sili, vanjo oblekli Laž, njeno oblačilo pa meni nadeli. In marsikdo ni vedel, pri čem da }e. Zaradi mene so ljudi morili na vse načine in jih vklepali v verige, in kmalu me ni nihče več hotel poznati in sprejeti. Tudi v pnsta- vah nisem imela dosti prostora, ker so tudi tu zlasti po nekaterih deželah mi zavijali vrat nekateiim uvoljenirn na ljubo. Knjige in čascp'*!, ki so mene branili, kže v prahu in pozabijouosti, nihSe jih ni rnaral. Umetnost tudi ne mara več zame. Kadar so iise zagovarjali pridigarji in me priporočali, so si lludje uSesa tiščali in bežali pred mencj. Samo otroci so me še nekoliko eenili zaradi nedolžnega srca. Da, prišlo je tako daleč, da sem sinela biti le Se v družbi pijancev, tam me niso Dreganjali. A tu vendar zame ni dostojen prostor, in zato sem priš-a v nebesa nazaj, a tam v kotu pri vratih snn omagala. To je moja povest < In cd tedaj pride Resnica le po redko z nebes in Da svetli dau. Redka je in skoro nepoznana. Šopinjo se pa. Laž in Zmota ter Sleparstvo in Lokavost, bujno poganja njih veter in vduSila bo skoro v.so srečo, poštenost in blagostanie, ako spet kmalu ne nastopi Resnica združena s Srčnostjo, a tudi s Previdnostjo.