17. stev. Novo mesto 1. soitteinhni 11MÍ5. XXI. lottiik. NOVIC E Izhajajo 1. in 15. vsaccga meset^a. Cí-na jim je s poštnino vied za ce]o leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naročnina za Npinfjjo, Busiio in drut;« evrupake di-žave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, namfinino in oznanila tiskarna J. Krnjec nasi, v Novem mestu. GOSPODARSTVO- Razpis šest deželnih ustanov za sinove kranjskih kmetovalcev na kmetijski šoli na Grmu. Velike iiořitnice se bližajo svojemu koncu. Z vseh stranij naše domovine zbirala se bode kmalu na&a mladina v onili krajili, kjer imajo sedež nase srednje in njira slične sole, da svojt» omiko in vzgojo nadaljujejo. Vsak ve. 8 kako požrtvovalnostjo in samozatajevanjem Bkrbé naši slovenski starisi, da oniogocé svojim otrokom boljšo priliodnjoat in eksistenco. Srečna mladina, ker ima tîikc roditelje in srečiii stariši, katerili up ne vara in katerili Žrtve niso hrezvepešiie! Ali je pa van naša mladina deležna teli žrtev in ljubezni ter ali vsi stariši in za vae svoje otroke z enakomerno ljubeznijo in požrtvovalnostjo skrbé? Zal, da naliajamo med našimi stariši in sicer pri našem kmetijskem Stalin, ki tvori največji del našej^a prebivalstva, izjemo, ki niu nikakor ne dela caati, ki mu je ob ciiLm v njega poifibelj, izjemo, ki ima izvor v st a r o k o p i t n o 8 ti. V mislib imamo ukoreničeno navado, da naš kmetijski stan izdaje Èez svoje moči za vzi^ojo svojih otrok, ki se nahajajo na srednjih in dru^jili Bolali, da pa za ono mladino, ki je namenjena, da bode ostala na očetovem domu ali ki si bode » kmetijskimi opravili služila svoj kruli, prav nič ne stori in akoro bi bili prisiljeni trditi, da namenoma ničesar ne stori. — Dokler je bilo pri nas kmetovanje po zastarelem načinu še na svojem mestu, se to preziranje mladine, namenjene knietijakemn stanu, ni tako zelo čutilo in se nje slabe posledice niso tako silno maščevale kakor dandanes, ko nas skušnja «ci, da se more le strokovno izobražen posestnik vzdržati in napredovati. Vsaj imamo v tem najlepši zgled pri novem vinofiradnistvu. Ker se naša, za kmetijstvo namenjena mladina, zanemarja v svojem stanovskem iz-obraženjn, zato opazujemo, da ista iaee, ko doraste do svoje mladeniske ali moške dobe, svoje eksistence in svoj zaslužek v tem, da edino svoje blap^o — svojo telesno moč — zastavlja v zaslužek in sicer raji pri raznih rudiiikili, tovarnah in kot delavsko moč v inozemstvu, zlasti v Ameriki, kjer jo dražje plačujejo kakor doma pri kmetijstvu. !>a bi naša mladina poley svoje telesne moči razpolafiala i z zado&tnim strokovnim kmetijskim znanstvoin, dobila bi doma — pri kmetijstvu — zadosti in dovolj plac-a-nt'fça dela in zaslužka in ne bi silila v tnjino. To je glavni vzrok našej^a izseljevanja. Izseljuje se ponajveč takih mladih Ijudij, ki imajo Čvrsto telesno moč, pa nikake druge omike kakor ljudsko šolo, niti niso se izučili vsaj do dobre<;a ne kakega rokodelstva. Ker imamo pri na^i na Kranjskem nad 55.CH2 samostojnih kmetovalcev, umevno je pri označenem zastarelem postopanju ogromno število tako zanemarjene mladine in vsled tega rastoče izseljevanje. Da je tako postopanje na silno Škodo našemu kmetijskem» stanu, prepričamo se vsak dan in da bode vsled tega ta stan se bolj propadal, opazujemo naj-očividneji pri vedno ee množečim razprodajanju vele-posestev, ki bodo kmalu le zgodovinski, in pri večjih posestvih sploli. Vse se le parcelira. Kam bode to dovedlo, se sedaj sicer ne da preračnniti, gotovo je eno, da bode pri tem naš trdni in srednji kmetijski stan silno opešal v škodo človeški družbi in našega naroda. Da se obdrži naš arednji kmetijski stan in da s svojim zgledom spodbudno in napredno dehije na svojo okolico, mora isti dandanes dobiti kmetijsko strokovno izobražene gospodarje. Po zgledu v kmetijstvu naprednih dežela so le-ti zmožni in poklicani, da se ne le vzdrže na svojih domovih, ampak da morejo celo napredovati. V namen strokovnega izobraženja zasnovale so povsod države, dežele in kmetijske družbe gospodarske zavode in kmetijske Šole, ki naj na podlagi današnje kmetijske vede na svojili posestvi)) umno in vzgledno gospodarijo in mladino namenjeno za prihodnji kmetijski poklic strokovno izobrazijo. Tudi naša Kranjska dežela ima v kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu tak kmetijski zavod, kjer se morejo naši mladeniči namenjeni kmetijskemu poklicu strokovno izobraziti. Za nas Dolenjce najvažnejši kmetijski panogi živinoreja in vinogradstvo se v tem zavodu posebno temeljito gojita. Kdor je imel priliko si ogledati goveji hlev in nje lepo živino, ki setu redi in istotako vinogradne nasadevTrski gori in v Smolenivasi, rad bode pritrdil tej trditvi. Z vso unemo se pa gojijo i ostale kmetijske panoge. Ker je ob enem skrbljeno za zdravo stanovalisče, dobro hrano in nadzorstvo, ki je za odraSčeno mladino sicer težavno, zato more vsak skrhan oČe z mirno vestjo in z najboljšim iipom izročiti svojega sina namenjenega za kmetijski poklic, temu zavodu. Da se stroški vzdrževanja takih mladeničev, ki v vsakem ozini več rabijo, zmanjšajo, podpirajo vlada, dežele in post^jilnice s Štajerskega sem v izšolanje poslane mladeniče, s štipendijami in denarnimi podporami. V ta namen razpisano je ravno sedaj (glej razpis), do liO. septembra t, L šest deželnih iistanov za sinove onih kranjskih kmetovalcev, ki bi se lioteli ua tem zavodu kmetijsko-strokovno izobraziti. Zato opozarjamo B tem člankom na ta razpia naše Dolenjce, katerim je ta zavod v prvi vrsti namenjea, da se v mnogem številu odzovejo tej ugodni priliki, da dado svoje sinove namenjene za kmetijski stan, izšolati v ta zavod. Ozeblinske plošče na sadnem drevju. Resnica je žalit)og, da po Dolenjskem marsikje mlado sadno drevje noče tako iispeàevati kakor si želimo. Tu mislimo posebno jablane in liruske. Par let raste drevesce dobro, potem pa prične hirati in konečno je po njemu, ako ae mu tudi sicer dobro streže. Ako se tako drevo natanko pregleda, da bi se zvedelo, kaj da utegne biti vzrok nepovoljni rasči, kaj se najde? To, da mu je čestokrat lubad fkožaj po deblu razpokana, suha, da se v podobi večjih ali manjših plošč od lesa (debla) loči, ter odpada. Tako odpada lubad najrajši na jiižno zapadni strani, in to kaj nepovoljno prikazen imenujemo skratka; ozeblinske plošče. Kaj pa je vzrok nastanju ozeblinskih plošč? Ne zimski, ampak pozni že skoraj spomladanski mraz. Pri nas na Dolenjskem primeri se namreč ne redkokrat, ampak skoro sleherno leto, da nastane koncem marca, začetka aprila izvanredno lepo gorko vreme, tako da mislimo, a spomlad je že tukaj. Kar naenkrat se nam pa vreme popolnoma pokvari, z nova začne zmrzovati, z nova imamo več dni zimo. No v takili lepih, toplili solnčnatili dneli obudi se v drevesih rašča, drevje postane vsled solnčnega upliva sočno (rauženo), to posebno na jugozapadni strani debel, kjer jih solnčni žarki najdleje časa segrevajo. Kakor hitro pa zima z nova nastane, kakor hitro prične z nova zmrzovati, zmrzne sok, kateri je na jnžaozapadni strani debel med iubadom in lesom nastal. Posledica tega zmrzenja soka je pa ta, da lubad, kakor hitro se zmrzneni sok zopet od-taja, to je v tekočino spremeni, ves razpoka, da po-črni, da se prične od lesa ločiti ter odpadati. Skratka, posledica zmrzenja soka med Iubadom in lesom je na-stanje ozeblinskih plosČ na drevju. Drugod, kakor na primer na Gorenjskem, tudi še na Pivki, kjer je sicer zima navadno veliko hujša kakor pri nas, te nadloge, ozeblinskih plošč ne poznajo. Ne poznajo jih pa zato, ker se povsod tara spomlad sicer poznejši prične kakor pri nas na Dolenjskem, toda kadar se prične, razvija se počasi enakomerno naprej, ni pa v vremenu takih velikih skokov, kakor jih imamo pri nas. Vpraša se, kaj je pa ukreniti proti tej veliki nadlogi? No že v drevesnici, v kateri se sadno drevje za presaditev na stalno mesto izgojuje, je mogoče nekaj storiti. Tam vzame se naj za prvo pritlično po-žlahtnenje, kateremu je poglaviti namen, ta lepa ravna debla drevju izgojiti, to je doseči, cepiče takih vrst, katere sicer lepo ravno rastejo, katere pa nimajo te slabe lastnosti, da spomladi kmalo sočne postanejo. Za prvo požlahtnitev jemalo naj bi se toraj cepiče bolj ko mogoče ne žlalitnih fordinar) vrst, katere pa vendar lepo ravno rastejo. Da, najboljši bi se clo bilo, ako bi ae v ta namen cepiče kar na divjakih, toda na lepo ravno rastočih divjakih narezvalo, katere bi kazalo nalašč v ta namen v sejalnici odbrati ter potem posebej nasajati. Tako postopalo se bode v bodočnosti gledé jablan v drevesnici deželne kmetijske šole na Grmu, kjer se bo za prvo požlalitnitev cepiče na tako zvani gr m ski divjaki narezvalo. Čim ž 1 ah t n ej sa ko je vrsta, katera drevesu deblo tvori, tim občutljivejše mu je gledć nastanja ozeblinskih plošč deblo. To je gotovo in zato naj bi se toraj v drevesnicah pri prvem požlalitnenji tako postopalo kakor tukaj povedano. No kaj gre pa ukreniti, ako se ima drevje z občutljivimi debli, že na stalno mesto zasajeno, kako ga obvarovati pred poškodbo in vničenjn po ozeblinskih ploščah? Tu imamo več sredstev. Prvo in gotovo najboljše je to, da se pozno na jesen debla z apnenem beležem pobeli, licla barva, kakor sploh znano, toplote solnčnih žarkov nikoli v toliki meri ne sprejema, kakor pa temna. Ako so toraj debla sadnega drevja z beležem prevlečena, ue bodo se tako segrevala kakor nepobeljena, in obujenje soka pod Iubadom bode močno, da zlo popolnoma zabranjeno. Ako se doda takemu beležu še volovske krvi, posebno pa človeškega blata, potem postane ono tudi proti oglodanju debel po zaj(;ih v zimskem času jako, da popolnoma izdatno sredstvo. Namazati se mora pa debla s takim mazilom seveda toliko zgodaj, da se na deblih popolnoma posuši, ne pa da na deblih zmrzne, ker v tem slučaju potem odpade, se odlusi in ne liasne nič. Drugo sredstvo proti ozeblinskim ploščam in ob-jednem proti oglodanjn po zajcih je to-le: Debla se do gotove viaokoiti z koruzno ali drugo slamo opaži. Kar je pa pri tem sredstvu pač nepovoljnega, je to, da je v primeri k prvemu drago in da debla takorekoč omehkuži. Na takih deblih nastanejo lahko ozeblinske plošče že v taki starosti, v kakršni bi sicer več nastati ne mogle, ker imajo že prav debel lubad. Tretje sredstvo, s katerim se laliko debla sadnega drevja pred ozeblinskimi pioáčami obvarje, je tu : Zatakne se na jugozahodni strani debel kake tri k(»le v zemljo, katere se v gotovi visokosti z beko k deblu pri veže. Tako zatakneni koli delajo deblom toliko sence, da se ne morejo preveč segreti in da ne more toraj drevje v deblih prezgodaj sočno postati. Kakor liitro pa to mogoče ni, ni tudi nastanje ozeblinskih plošč mogoče. Sadjerejci, uvažujte tukaj priporočeno in ne pustite svojega mladega sadnega drevja čez zimo nezavarovanega proti ozeblinskim ploščam in proti zajcu. Vsak naj si vzame pozno na jesen pred nastopom zime toliko truda in naj izvede eno ali drugo tukaj priporočenih sredstev. Slovenci, snujte še posojilnice! Pod naslovom: Štajerski Slovenci, snujte se posojilnice! čitamo v „SI. Z." članek, s kojega posnemamo sledeće: Tempora muiautar et nos in illis. Pisec teh vrstic (L.) je pred 10 in već leti priporočal, da imej vsak sodm okraj svojo poaojdaico. Da bi pa en sam t«k okoliš imel već posojilnic, tega si pa ni upal priporočati. Tudi se za slovenske razmere ni upal ogrevati za znano Raiffrtsenovko, naćelo, da bi vsaka župnija imela svojo posojilnico. Oasi so se pa spremenili in Časi sn tudi nase nazore prediugadili . . ., in v zadevi števila posojilnic, kolikor naj jili namreč slovenski narod ima, Naâi nazori so zdaj, da je za velike sodne okraje na Slovenskem premalo, ako imajo le po eno posojiloico, marveč naj pride že n» kacih 10 000 duš en denarni zavod te vrste. Zakaj? Kar imamo slovenskih posojilnic, vse skoraj dobro vspevajo in dobro gospodarijo. To tudi morajo storiti, ker pazi na nje oko postave, oko davčnih goaposk, oko avtorizovanega revizorja, ki ima Bodmća v zaslombo in ker pazijo na ije domaći odborniki in nadzorniki ter tudi ljudstvo samo. Ako pa vidimo, da katera nova institucija dobro vapeva, dobimo veselje do nje in radi število teh novili naprav po-množiijeino. Nasprotno pa radi opuščamo stvari, ki se niso obnesle, n. pr, konsumna društva na knjetih, od katerih je bilo zliisti več na Kranjskem (pa tudi na Štajerskem) po kratkem iivjjenju pokopanih. Nasprotno je pa s Kranjskimi posojilnicami, katerih je že nebroj v tej deželi in katere dobro vspevajo, veliki» posojujejo in še več dobe v shrambo denarja, tako, dii jim ga celo preostaja. Na Štajerskem je precejšnje «tevilo posojilnic, pa precej starih, dokaj močnih. Vendar pa ima slovenski Štajer, ki jo tako velik kakor Kranjska, nekako le eno tretjino toliko posojilnic, kakor slednja. Osobito ima premalo Eaiffeisenovk, dočim je ravno Kranjska bogata Da Kaiffeisenskih posojilnicah. Kakor smo že zadnjič omenili, je za velike sodne okraje, kakršoi so ptujski s 60.000 stanovalci, ali mariborski, slovenje-bistriski in drugi, premalo to, ako imajo le eno ali dve posojilnici. Z naniduo-gospodarskega staliňča tudi ne odobrujemo, da so Cele dekanije (Zavrč, Vuzeiiica) brez posojilnice. Ob nemški meji, ob Muri in Dravi morala bi vsaka ^.upnija imeli B\(ijo posoj'laico. Zato pijzivljamt» vse domoljube v teh krajih, da se podajo na delo in da^ osnujejo po Časi še kacih 20—40 pusojilnic na Slovenskem Stajerju, Truda ni toliko imi z ustanovitvijo, niti z vodstvom! Ustanovni stroški se p« navadi pokrijejo Že v prvem letu z dobičkom. „Narodni gospodar", glasilo „Zadružne zveze" v Ljubljani dostavlja: S teh stavkov se razvidi, da postaja pomen rajfajzenovk vedno bolj viden in umevan — tudi po tistih, ki so se zmirom ogrevali samo za velike „Schulze-Delitsch-eve posojilnice," ki so n. pr. ravno na Štajerskem mnogo slovenskega kapitala koncentrirale v glavne kraje pojedinih okrajev in so v takih, po največ nemcurskih mfstili in tigih, postale najmočnejše davkoplačevalke — s slovenskim denarjem — v prid po-nemčenih trgov in mest. Sicer pa pravimo, da je treba ustanoviti na slovenskem átajerju še ne samo kakih §0 — 40 posojilnic, temveč še vsaj 70 posojilnic. A tudi v drugih pokrajinah nase slovenske zemlje še je treba mnogih novih posojilnic, n. pr, še je celo na Kranjskem primernih krajev za okroglo 60 raifajzenovk ; nadalje se primanjkuje rajfajzenovih posojilnic koroškim Slovencem, G-ori-čanom — istotako pa tudi v Istri in Dalmaciji. Morda priobčimo v kratkem seznam onih krajev, kjer bi se naj še ustanovile posojilnice. Pozivamo rodoljube v takih krajih, naj ne odlašajo z ustanovitvijo. „Zadružna zveza" preskrbi vse potrebno; z navadno dopisnico se jej naznani, da se namerava ustanoviti rajfajzenovko. Takoj doposlje uzorna pravila — z natančnim navodom za prve korake. Napravi tudi vse potrebne vloge — na trgovsko sodišče za vpis v zadružnj register, na finančno oblast za priznanje priatojbjnskih olajšav i, t, d. Novi posojilnici preskrbi vse potrebne tiskovine, knjige, blagajno, štampiljo, napis i. t. d. Takoj za pričetek da „Zadružna zveza" novim posojilnicam piičetni kiedit do zadostnega zneska — za naprej pa ji «tvori seveda tekoči račun, da ji toraj nikdar ni treba v skrbeh biti, kje da dobi denarna sredstva — in kje naloíi odvisne novce, K prvemu uradnemu dnevn pošlje svojega Uradnika, ki ima nalogo, (la pokaže in pojasni odbornikom pravilno poslovanje in vknjiževanje. „Zadružna zveza" v Ljubljani daje toraj pri ustanovitvah popolno pomoč, s čim se ustanoviteljem delo zelo olajša. — Na noge rodoljubi ! Spored slavnostnih prireditev povodom odkritja Prešernovega spomenika dne 10. septembra 1905 v Ljubljani. Ob 10. uri dopoldne se zbero društva in odposlanstva pred „Narodnim domom". Ob polu IL uri dopoldne odkorakajo druitva in odposlanstva v določenem redu po Franc Jožefovi Cf-sti in Prešernovih ulicah na slavnostni prostor, kjer ob 11. nri dopoldne zapojo ljubljanska pe^ska društva pod vodstvom koncertnega vodje profesorja Mateja Hnbada Ant. Nedvedovo kantato „Slava Prešernu". Po kantati govori Član odbora dr, Ivan Tavčar slavnostni govor; nakar se odkrije spomenik. Nato so vrste govori slovanskih odposlancev. Končno prevzame, po odbi'ru pozvan, župan Ivan Hribar spomenik v last in varstvo mestne obfine ljubljanske in pevska društva zapojo po Kamilu Mašku uglasbeno Prešernovo pesem „Strunam". Društva in korporacije odkorakajo potem v poklonstvenem pohodu mimo spomenika po Sv. Petra cesti, čez jubilejski most, po Kopitarjevih ulicah, Vodnikovem trgu mimo Vodnikovega spomenika, čez Mestni, Stari trg in Sv, Jakoba tig, po Trubarjevih ulicah, po Bregu čez Turjažki trg, po Gosposkih ulicah, po iztočni in severni strani Kongresnega trga, po Šelenburgovih ulicah, po Knaflovih nj-cah mimo Valvazorjevega spomenika in po Blei^weissovi cesti pred „Narodni dom." Ob 7. uri zvečer: komersi v „Narodnem domu," hotelu „Ilirija," hotelu „Lloyd" in v gostilnici „pri Novem svetu". V Ljubljani, meseca avgusta 1904. Odbor za postavljenje „Prešernovega spomenika." l'oliticni pregled. Po vsej državi so slovesno praznovali 75. rojstni dan presvitlega cesarja, katerefja naj Jiog podpira še dolgo vrsto let v blagor Avstrije in njeniii narodov. Pa tudi v tujih državah so se ta dan prisrčno spomi-Djali našega vladarja, občudovali njegovo modrost in železno vstrajnost, katere niso mogle streti obilne nezgode, ki 80 ga zadele v teh letili. Ootovo je, dokler se Živi Kranc Jožef 1., bo imela Avstrija kolikor toliko se mirne dneve, a viliarji bedo prihruH nad njo, ko ga bodo položili k slavnim pradedom v kapucinsko rakev. Zato je vsacega vernega Avstrijca iskrena prošnja: Bog ga obvaruj in ohrani ! — Angleški kralj je obiskal našega cesarja v Islu. — Cesar je sel na vojaške vaje na Južnem Tirolskem. Državni zbor se snide bržčas septembra. V^ gosposko zbornico je bilo imenovanili 32 novih udov; med njimi ni nobenega Slovenca aH Hrvata! Lalii so si radi italijanskega vseučilišča pošteno v laseli. Italijani v južnih Tirolih bi bili zadovoljni, če je dobijo v Roveredu, Tržafani je hočejo imeti v Trstu, a nekateri pa bo zato, naj bo v Kopru. Sami pravzaprav ne vedo, kaj hočejo, pa se sedaj med seboj zmerjajo z izdajieami in drugimi lepimi priimki. Vidi se, da je tudi izmed njili premnogim narodnost le molzna krava, od katere bi vsakdo sam zase največ rad imel. Na Ogrskem je od dne do dne slabše. Ne samo, da nočejo davkov plačevati in iti v vojake, marveč Košut in njegovi privrženci očitno silijo k uporu. Vlada si skuša sedaj pomagati s tem, da lioče dati deželi splošno in enako volivno pravico, ker upa tako dobiti narod zase, a opozicija ugovarja temu in nasprotuje z V80 silo. Pri cesarju v Islu so se 22. m. m. sešli ministri aa posvet. Mioisterski predsednik Fejervary je svetoval z odločno in močno roko streti upor, a drugi 80 za to, da se Ogrom se in se prijenja. No, če bi se Ogrom godila kaka krivica, potem bi ne kazalo svetovati k ostremu postopanju. Ko jim pa vlada vsega dá, česar si le poželé, so podobni kujavim, trmastim, kljubujočim otrokom, katerim je najboljše zdravilo — palica. Če bodo Ogri kedaj samisvojl in neodvisni, se jim ne bo nikoli tako godilo kakor sedaj, ko živé na stroške Avstrije. Katoliški Nemci so imeli v dnevih od 20. do 24. m. m. 52. katoliški shod v starodavnem Strasaburgu. Tu se je jasno pokazala moč In edinost nemških katoličanov ter uspeh njili organizacije, katero zlasti sedanji sveti Oče stavi za vzgled laškim in vsem drugim katoličanom. Vseh stanov, slojev in poklicov zastopniki so bili tu zbrani, da dajo oddiiska svojemu navdušenju za sv. katoliško stvar in se poživé za novo delo. Ni torej Čuda, da imajo nemški katoličani od dne do dne večji vpliv v javnosti, tako da se jim laaka cesto sam nemški cesar Viljem. Kako ogromna da je bila udeležba, kaže to, da je bilo le v slavnostnem sprevodu delavcev navzočih 35.000 ljudij. Dan 19. avgusta je za Rusijo zgodovinskega pomena. Ta dan je namreč car dal ukaz za sklicanje državnega zbora, ki se imenuje ,,go8udarstvenaja duma". Duma obstoji iz 412 članov. Predsednika volijo poslanci izmed sebe. Poslanci ne smejo biti državni uradniki. Volitve so tajne. Duma ima pravico izdelovati zakonske načrte, ki zadevajo odpravo ali spremembo obstoječih zakonov. Ti zakonski načrti se pa ne smejo tikati temeljev obstoječega reda v državi, v kolikor so isti določeni po državnih osnovnih zakonih. Duma ima nadzorstvo tudi nad državnim proračimom in ima govoriti v vprasaiijili javnih dohodkov in državnega imetja, državnih železnic, ustanovljenja akcijskih družb in v vseh vprašanjih, ki jih predložijo carski razglasi. Volitev v dumo se bo vršila v Sibiriji, Poljskem, Kavkazu in Turkestanu po posebnili določilih. To je posebno razburilo Poljake. Tam vlada sedaj splošna revolucija, ker niso Poljaki zadovoljni s temi odredbami. — Mirovna pogajanja ne napredujejo preveč dobro. Vojna odškodnina, odstopitev Sahalina in zmanjšanje ruske pomorske moči v Aziji, kar zahtevajo Japonci od Rusov, 80 tisti kamen spodtikljeja, ob katerem se bodo najbrže razbila pogajanja, ako ne bodo druge države, zlasti Amerika, posegle vmes. Po najnovejših verodostojnih vesteh so Rusi in Japonci sklenili mir, ker so Japonci odnehali od svojih zahtev; kmalu se pravilno podpiše mirovna pogodba, Mati. (EijQec.) Nekoč jo vpraša, kako je pač v nebesih. In opisala ma jih je ognjevito in iskreno, kakor le more biti ognjevito in iskreno srce dubre matere, [la tudi z bujnimi podobami, lepwimi nego jih rabijo vxbodnih narodov pesniki. E<> je tako navdušeno govorila, je mižala, roki pa je poloiila na dečkovi rameni: in deček je dihal težko ter glo- boko; obraz se mu začne nabirati v jok in iz mrtvih oči j privro solze, slednjič ee mu iz prsij izvije bolesten vsklik: „Mati, in vsega tega jaz ne morem videti!" „Vse to boB videl, srček moj, razločno in natanko boš videl; v nebesih bodo tvoje oči večje in lepše in jasnejše ko 80 moje." „Mati, pa je tuđi res, kar praviš? Videl bom? Kes, videl, gledal?" „Videl boa in ljubi Bog ti bo pokazal vse, česar sedaj ne moieš videti." „Tudi cvetice in ptice?" „Tudi! Vse boš videl!" ,0 mati! O ko bi mogel videti cyetice in ptice!" Nikdar mu ni bila povedala, da je nesrečen; nikdar mu tudi ni opisovala sre&e, imeti zdrave oČi; da, niti tega ni pustila, da bi ga bil kdo pomilova], kar posebno slepe ljudi silno mući. In ko mu je pripovedovala o Gospodovih čudežih, je nalašč izpustila ozdravljenje sleporojenega, samo da bi ne vzbudila koprnenja v njem. In vendar je živela v tem dečku neprestana želja po luči. Ko bi bil imel zdrave oči, nemara bi bil postal umetnik. Najraji se je pečal s tem, da je delal iz ilovice razne kipce ter risal z raznobarvenimi svmčniki. In neprestano je izpra-aeval in prosil: kaj je to, svitloba, barva. Kadar je tako povpraševal, je postalo materi Imdo, in odrekla se je čaru različnih barv, ker tega ni mogla r^zodeti svojemu otroku. Nosita je vedno samo obleke sive ali črne barve. — Skušala ga je zamotiti z godbo. Sama je imela čudovito lep glas ter mojatersko igrala na glaaovirju. Prav zgodaj je dala dečka podučevati v igranju na vijolino. Pogosto sta igrala skupaj, najraji v zveČernem mraku, ko je legala noč na zemljo. Tedaj sta se radovala tega glasbenega razkušja in bila srečoa oba. „T'» so moje najljubše ure, ker tedaj nimam jaz ničesar več od sveta nego od," je rekla mati. Tudi na smrt je mislila včasih. In domislila si je, kako samotno bo dečku. Če nje ne bo več. In vatrepetala je kakor breza na poljani. „Da, ko bi mu mogla zapustiti svoje oči, potem umrjem rada. A sedaj moram živeti, ker moram jaz zanj in mesto njega gledati." Deček je postal star dvanajst let. Njegov oče sam g& je podučevtil, in mati je bila vedno navzoča pri tem poduku. ii njim je delala računske naloge in se ućita latinskih besedij ter slovničnih pravil. Slepi Jožef je napredoval izborno. Če so ga vprašali, kaj hoče postati, je odgovoril brž: zdravnik; tako hudo ma je. Če je kdo bolan. Večkrat sem se razgovarjal z dečkom in se Čudil njegovim razvitim dušnim zmožnostim. Bil je pa silno mehek in občutljiv in vsprejemljiv. T«k je postal p« materi, katera ga ni nikdar zapustila. Strastno jo je ljubil in mi dejal nekoč: „Ko bi mogel videti le etio sekundo, hotel bi videti svojo mater." Enkrat sem odpotoval za dva tedna z doma. Eo se vrnem, najdem na svoji mizi Črno obrobljeno pismo. Slepi Jožef je umrl po kratki, silno mučni bolezni. Pokopali ga še niso, mogel sem še videti mrliča. Zares, bal sem se iti v to hišo. Bal sem se, da poleg mrtvega otroka dobim znorelo mater. A bilo je drugače. Sedela je pri njem, Čisto mirno in tiho, ni imela ne besed ne solza. Na beti blazinici je ležala lepa dečkova glavica. V rokah je držal majhen križec, nad glavo pa mu je gorela ena sama lučica. In gledal je. Presenečen obstojím in se nisem mogel ganiti. Tedaj ae obrne. Nje obličje je bilo belo ko sneg, a po obrazu je bil razlit nek mir, da, dejal bi, neka srečna zado-voljnost. Počasi se mi približa in me prime za roko. Pokaže mi lepi smehljajoči se obraz otrokov in njegove odprte oči, ki sa se uekako čudno svetite ter reče mirno m srečno: „On vidi!" ^ DomaČe vesti. (Častnim občanom) je imenovala ob^iina Žužemperk y svoji seji dne 11. avgusta t. 1. gof»pođe: c. kr. okrajnega glavarja v Nobeni mestu barona W. Kechbacha, župnika in dekann v Žuiemperku Mih. Tavčarja in župana Ivan Vehovca in sicer za zasluge, ki so si jih pridobili za občino in prebivalstvo. (Imenovanja.) Gospod Josip Perko, C. kr. kancelist pri novomeškem okrožnem sodišču imenovan je oficijalom pri ravno tem sodišču. — Vladni kancelist v Krškem g. Anton Janša je imenovan okrajnim tajnikom, — G. Avg. Mođri-njak, sodnik v ^užemperku je imenovan sodtiijskim tajnikom v Maribor», sodnij.^íkim tajnikom v Ljubljano je imenovan g- Alojzij Žebre, sodnikom v Metliko g. Fr. Regally, sodnikom v Žiižemperk g. dr. J. Doljan in dri. pravniškim na-mestnikirni v Ljubljano g. dr. Ant, KremŽar. (Duhovne spremembe.) Ravnateljem „Alojzijevišča" je bil imenovan prećastiti gospod stolni kanonik dr. Andiej Karlin, Dosedanji ravnatelj veleéastiti gospod profesor dr. Josip Gruden se je zaradi bolehnosti tej častni službi od-povedfll. — Podeljene so bile župnije: Šempeter ob Novem mestu začasno vpokojenemu župniku v. i. g. Gregoriju Jake Ijnu. — Kanonićno vmeščeu je bil v, č. gosp. Gregor Jakelj na iupnilo Šempeter ob Novem mestu dne 1. julija 1905. — — Kuratom v deželni bolnici v Ljubljani je bil imenovan C. gosp. Gregor Flis, njegovim namestnikom pa Č. gosp, Ivan Šporn, oba misijonarja iz kongregacije sv. Vincfncija P. — PrenieSćeni so bili čó. gg.: Andrej Pavlin za ekspozita na Goro nad Sodražico; Anton Merk un iz LašiťS kakor ekHpozit na iiazdrto; Ivan Lom Šek iz Sent Vida ob Zati6ini v Selca; Kiirol Gnidovec iz Ribnice v Sent Vid ob Zatičini; Ivan Plalnitn^ik iz Cerknice v Ribnico; Mihael Km et iz Loškega potoka v Šcnt, Jurij za Kranjem; Leopold Orne iz Žužemberka v PIhuIuo ; Andrej Zgaga iz Šent Janža v Žužemberk ; Ignacij Žust od Svetega Duha v Stopiče; Peter Jançc iz Škofje Loke za kateheta na urínlínsko dekliško šolo v Skofji Loki; Ivan Zupančič, valetudinarij, za kapelana v Dolenjo vaa; Ivan Lovšin iz Hinj v Sent Janž. — Na novo so bili nameščeni čč. gg, semeniSki duhovniki oziroma novomašniki: Ivan Borštnar za kapelana v Hinjah; Matej Koželj v Laiičah; Alojzij Kralj v Hodražici; Alojzij Kurent kot U. kapelan v Semiču; Josip Prešeren v Cerknici; Ivan S trub el j v Spodnji Idriji ; Vladimir Prija tel j v Šent Jerneju; Andrej Orehek v Knežaku; Andrej Stenovec v Laškem Potoku. (50 let) je te dni, odkar je zadnjič razsajala kolera po našem mestu. Od 22. julija pa do 13. septembra je nmrlo za to boleznijo 33 oseb. V tej stiski se zaobljubijo meščani k Mariji Materi božji na Triki gori, da jo pridejo vsako leto po malem Šmarnu počastit s procesijo. Kolera je prenehala in je ni bilo nikdar več poslej v našem mestu. Meščani pa 80 zvesto držali svojo obljubo vseh 50 let včasih ob bolj obilni, včasih ob bolj pičli vđeležbi. Naj bo letos ob 50 letnici vdeležba prav obilna v znamenje hvaležnosti do Marije! Procesija pojde — če bo lepo vreme — dne 9. septembra; ob fj, uri se da znamenje z velikim zvonom za odhod. Na gori ob 7. peta sv. maša, litanije in darovanje za cerkev; bo še več drugih sv. maš. (Umrl) je dne 16. avgusta t. 1. v Brunnthalu pri Mo-nakovem profesor novomeške gimnazije gospod H. Skopal v 49. letu svoje starosti. — Dne 18. avgusta t. 1. je pa umrl v Novem mestu g- Ivan Tirlik, upokojen c. kr. vojaški oskrb, mojster I. razreda v 78. letu. Služil je še pod Radeeky jem 1. 1848, in se je udeležil tudi okupacije Bosne in Hercegovine I. 1878. (Umrla je) dne 27. avgusta ob polu 7. uri zjutraj po daljši bolezni sestra Marija Bogomila Pavlin v samostanu ubogih šolskih sester v Smihelu. (Poročil se bo) dne 19. t. m. na Dunaju gospod Filip Hugo baron Wambolt, sin hmelniškega graščaka, z grofico Ludoviko Harrach. (Kontrolno zborovanje) za c. kr. dež. brambovce za I. 1905 v političnem okraju krškem bode se vršilo v sledečih dneh: dne 18. oktobra v Radečah, dne 19. oktobra v Krškem, dne 21, oktobra v Kostanjevici in dne 23. oktobra v Mokronogu. (Preselitev mestnega urada in hranilnice v Novem mestu.) Dne 18. avgusta t. 1. se je izvršila po slavnostni seji mestnega zastopa izročitev novih uradnih prostorov za mestni urad in hranilnico v novo zgrnjeni mestni hiši na glavnem trgu. Mesto je sezidalo na mestu starega rotovia, ki ga je dalo podreti, novo dvonadstropno stavbo, ki ima namen služiti v občinski urad, hranilnico in pii tleh v policijsko stražnico. Stavba stane 70 000 K m se diČDO odlikuje po svoji vnanjosti in po praktični notranji raz delitvi prostorov, (Mestna hranilnica) v Novem mestu je mej Časom svojega enajstletnega delovanja marsikterikrat bila naprošena, da bi hranje^ala zasebna imetja, bodi si listine, obligacije, hranilne knjižice, ali kar si bodi. Hranilnica mnogokrat ni mogla tem zahtevam vstrečj, kajti zaradi nedostatnih prostorov je komaj sama svoje vrednostne stvari varno hranjevala. Sedaj se nahaja hranilnica v mestni biši in v prostorih, ki so nalašč v ta namen zidani; ima oddelek, ki je proti ognju in vlomu varen in zavarovan. Sedaj /amore hranilnica v hra-njevauje vzeti vrednostne stvari, ki po kakovosti niso obsežne, kakor vrednostne papirje, pisma, listine, kovine. Previdni ljudje dandanes ne hranjujejo svoje imovine doma; sosebno ne, ako po svojih poslih večkrat dom zapuste, Zasebniki, ki nimajo shiamb ali so ista le nezadostna, noKijo na pr. svoje hranilne knjižice ali dragotine svojim znancem hranjevati, kterim je to največkrat silno neprijetno; pa tudi kdor je hraniti da), se znpet boji mnogokiut nadlegovati hranjevalca s tem, da bi svojo stvar dvigal in zopet vračal. Hranilnica pa bo od sedaj za malo pristojbino, katero bo kasneje objavila, shranjevala imenovane viednostne stvari v popolno varstvo in odgovornost za vsako izgubo, ter bo vsakemu svoja imovina vedno dostopna, — Brez dvoma bo to marsikomu dobro došlo. (Pričetek šolskega leta.) Na c. kr. gimnaziji se začne šolsko leto dne 18. septembra 1905 s slovesno službo božjo na čast sv. Duhu, — Na deški ljudski šoli bo pričet^-k 9 slovesno sv. mašo ob 8. uri v frančiškanski cerkvi dne 16. septembra. — Na dekliški ljudski šoli se prične šolsko leto s poklicanjem sv. Duha in slovesno sv. mašo dne 16. septembra ob 10, uri v kapiteljski cerkvi. (Šolske vesti.) Po sklepn okrajnega šolskega sveta v Novem mestu dobi deska ljudska šola en vsporeden razred, dekliška ljudska šola pa en nov razred, tako da bo I. razred obsegal prvo šolsko leto, II, razred drugo šolsko leto, lil. razred tretje in četrto, IV. razred pa peto in šesto šolsko leto, (Vpisovanje v Hladnikovo glasbeno šolo) se vrši dne 15. in 16. septembra od 11. do 12. ure dop, v šolski sobi hiš. št. 149. (Posebni vlak v Maribor), katerega priredi „Slovenska krščanska socijalna zveza," se bo odpeljal iz Ljubljane v nedeljo dne 3. septembra ob V210- uri dop. in se pripelje v Maribor ob 1, uri 4. min. pop. Naj se vdeleženci znajdejo ob pravem času na ljubljanskem južnem kolodvoru (Dolenjci naj torej ne izstopijo na dolenjskem kolodvoru) in pri-neso seboj začasne vozne listke. Obed se bo dobil v Mariboru v „Narodnem domu" za 60 vinarjev, (Hranilnica in posojilnica) za Kandijo in okolico, leg. zadruga z neomejeno zavezo imela je meseca julija 1906 prometa K 125.S94-81. Vložilo je 86 strank K 27.39877, dvignilo 102 stranke K 17.639-13. Posojil je bilo danih 70 strankam K 39.910-—, s vrnilo je 49 strank K 10.12374. Zadružnikov je imela koncem julija 1379. (Nezgode:) Rôti Ferdinand iz Gorenjega Tappelvrha je lovil polhe, a padel pri tem delu z drevesa in si prelomil lirbtenico v križu, Vsled tega je nastopila v spodnjem delu telesa mrtvoudnost. — Stopař Janez, 57 let star, iz Tolstega hriba je padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil obe kosti leve krače. — Bregar Alojzij 15 letni kmečki sin iz Pod-boršta je tako neprevidno ravnal z koso, da mn je padla na desni podlakt in mu prizadala precej veliko rano, vsled katere poškodovanec ne more stegniti 3 prstov. Žal, da si ni pustil zasiti prerezanih^kit. — Z motiko po glavi je udaril nekdo kmečkega fanta Skufco Janeza iz ŽvirČjega, Sreča je bila, da niu ni irepinje presnkul. — l!(totako je bil pri tepeiu ranjen na glavi m obrazu Porle Ignacij iz Otavnika. — Polovico dfsnegtt p»!ca je odirg«! stroj Martinu Barsetu 71 letnemu vžitkariu. — Rtvco tatu je bil poškodovan UđovĆ Joie, 8 let štur, IZ G T. Maliarovca na kazalcu leve roke, katerega je vtiiknil med kolesa žito Čistilnega stroja. — Pri streljanju se je pones eôil Kor ač in Ignacij, 19 letni kmedki ain iz Ždmje va8t. Hotel je skalo razstreliti ter vsul v narejeno luknjo primerno mniJŽino smodnika. Od ognja, goreèega v bliiini, je pi'iletela iskra, ter uxgala smodnik. Koračin je bil v svojo srečo le malo opaljeu po vratu ia obrazu. — Zaboden je bil v levi komolec Golob Ignacij iz Dobrave. — Frice-tu Mitiaelu je spodrsnila leva noga in pri tem si je zlomil obe kosti lev« kraće, — Bes»*do je zgubil Petek Janez, čevljar IZ Adlfsič, vs:ed močnega udarca s težkim kolom po glavi, kiitťrega je dobil oil nekega cigana. Ozdravil je že skoraj popolnoma. — Raz lestvice je padel Klun Janez, 41 letni kmjač iz Nemške vasi, ter tako modno poškodoval deeno nogo, da ni mogel veé na njo stopiti. — S kolom je bil udarjen pil obrazu Godina Jože, kovaô iz Dobrave. V spomin^ mu je ostalo nekaj prask. — Vidic Janez, 18 let star, iz ámiliela, je tako nesrečno padel na tla, da si je zdrobil ktisti na d»-snein komolcu. — Ponesrečil se je Zamida Andrej, kmečki sin iz Podturna. na ta način, da mu je slo kolo precej tfžkegii voza čez le/o nogO- K sreči mu kolo ni kosti zdro-bilii. — Kusl Marko, ti3 let star, stanujoč na Vinjera vrhu se je vrezni tako nesrečno v dpsni palec, da ga sedaj ne more stegniti v zadncm sklepu. — lïpabnil si je levo nadlehtnico Rfiek Martin, 66 let star iz Bojanje vagi. Padel je namreč IZ viiza. — BlažiČ Jože iz Mačkovca je bil zaboden v levo ramo. K sreči ni bila otvorjena pr.sna votlina. — Patrona se le razpoćila Erbeíniku Rudolfu iz Potočne vasi, ter ga oiižgjila po obrazu — Pred kosca se je postavil prav ne-rodo'' KOaig lurij, 58 let star iz Rothenstema, K^sec mu je prereza! s koso Ahilejevo kito desne nnge. — Hudo po glavi je bil udarjen Miklavčič Janez, kmetski sin iz Pod-bukovja. Del ćrepinje mu je utisnjen. — Vsi imenovani so se zdravili in se še zdravijo v bolnici „Usmiljenih bratov v Kandiji". (Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je te dni razposlala vsem slavnim občinskim odborom na Slovenskem slfdečo prošnjo: Slavni občinski odbor! Dvajset let je mmilo, udkar so Slovenci vstanovili svojo „Družbo sv. Cirila Met-da v Ljubljani," ki ima namen, obvarovati slovensko deco pred potujie^anjem. Dvajset let, v katerih je bilo družbi marsikaj pretrpeti Slavni odbor! Naâa družba ne propada, negi» njen delokrog se siri od dne do dne; a žat, marsikaki nujni zabtevi ne more ugoditi, ker ji nedostaje potrebnih sredstev v to. Nasi narodni nasprotniki delujejo vedno bolj in s lijo danes družbo na odpor tadi tam, kjer bi si pred 20 leti nikomur niti v sanjah ne bilo zdelo verjetno. V tekočem letu je slavil nemški „Schulverein" 25 leinico svojega delovanja m ob tej priliki so mu priskočile z znat,nimi podporami na pomoč ne le nemške občine, murveč tudi take, kojih zastopt so vsled volilrje geometrije slučajno v rokah nas h nasprotnikov. Častiti I UČimo se tudi od njih. Uk je dober vsak, najsi pride od leve ali od dasne. Zato se poziv-Ijemo s tem pismom danes do Vašega slavnega zastopa z vljudno iroSujo. da blagovolite nakloniti uaši družbi stalno letno poi pnro. Opozarjamo vas bratov Cehov, Ni je namreč tam srenje, da bi jej na srcu ne bila osrednja češka matica. Za tekoče leto pa prosimo izdatneje izredne podpore, da poplačamo diužbin dolg in tem načinom s prostejimi rokami m veselostneji delamo še v prihodnje za svoj ljubi rod. Vodstvo družbe sv, Oirila in Metoda. (Najdena verižica.) Pred kakimi desetimi dnevi naala je hišina Klevevške graščine v Zburah pri Šmarjeti verižico (takozvano Offizierskette) iz srebra z zlatom pomešanim z medaljonom, v katerem se nahaja nekaj las. Kdor je i»to zgubil oglasi naj se v graščini v Klevevzu, * » * (Nova knjižica „od Leona do Pija,") Dogodki v zadnjih dneh papeža Leona XIU. in v začetku vlade Pija X. spisana ud visokoodtiČnega pisatelja, obsega 64 strani in eno podobo ter velja posamezno po pošti naročena 33 vin., pri skupnih naročilih pa le 25 vin. — Knjižica je namenjena vsem stanovom izobraženim in priprostim in ni le podučna, temveč tudi velezanimiva in zabavna; želeti bi bilo, da se knjižica razširi med našim ljudstvom, katero je bilo po veri-nasprotnih spisih v marsičem napačno podučeno. Knjižico ja založila in jo prodaja „Katoliška bukvama v Ljubljani" Dobi se tudi v prodajalni J. Krajec nasi, v RuJolfjvem. * -i t * Gospodarske stvari. — (Obiranje pese) je pri nas sploh običajno. Ce se pesa ohira, naj se ji jemlje le spodnje perje, ki je že na-lomljeno in katero se je začelo sušiti. Premočno obiranje pese je seveda škodljivo za peso, ker se ne more taka pesa dobro razvijati. Pesa, ki ae obira, ostane bolj drobna iu bolj prazna. Trdi se tudi, da se taka pesa slabša drži čez zimo. — (Strniščna detelja.) Vsako leto se pripete pri nas slučaji, da živino napne in da živina vsled tega pogine. Večidel je temu kriva strniščna detelja, na katero pride živina vsled nepaznosti in malomarnosti pastirjev. Ker je škoda, ki se vsled tega pripeti posestniku zelo občutna, opazarjamo že sedaj na to, da se varuje živina kolikor mogoče pred strniščno deteljo. Čas bi že bil, da bi se take nesreče tudi pri naa enkrat za vselej prenehale. Ce se lahko pri eni hiši pazi na to, zakaj bi se povsod na to ne pazilo? — (Čiščenje pašnikov.) Pri nas so pašniki močno zanemarjeni. Nihče se ne zmeni za to, da bi jih očistil. Zato pa najdemo na pašnikih vse polno plevela in drugih nevšečnili rastlin. Namesto da bi odstranjevali tista zelišča, ki }ili živina ne mara, jih puščamo v nemar, da se množe od leta do leta. Kar živina ne mara in ne žre, tonajbiseiztrebilo. To je vendar dosti jasno! Tako delajo tudi po drugih krajih. Pri nas pa držimo roke križem in tarnamo, da so pašmki malovredni, da se živina po njih premalo napase itd. Ali nismo tega sami krivi? Vsakoletno Čiščenje pašnikov bi ne povzročilo nobenih posebnih stroškov, V mnogih slučajih bi zadostovalo, ako bi se po končani paši s koso pokleatile nedotaknjene rastline. Pa tudi tega dela se ne lotimo, dasiravno bi donašalo očitne koriati. Kaj ni bolje, da bi rastla dobra trava namesto plevela, za katerega živina ne mara? — — (Domača ajda) se še močno prideluje po Gorenjskem, kjer bo letos — kakor vse kaže — prav bogato obrodila. Ajda je medena in polna cvetja, tako da je upati na prav dobro letino. — (Kletarski tečaji.) Meseca septembra bo imel deželni potovalni učitelj g. Fr, Gombač 4 dvodnevne kle-tarske tečaje, in sicer: V sredo in četrtek, dne 6. in 7. septembra v Vipavi. V sredo in četrtek, dne 13. in 14, septembra v Semiču. V petek in soboto, 15. m 16. septembra na Maverlu (nemško), V četrtek in petek, dne 21. in 22. v Krškem, Pouk se bo vršil po naslednjem sporedu; 1, Kako in kdaj naj se vrši vinska trgatev? 2. Kako je pripraviti vinsko posodo za trgatev, za mošt in za hranjenje vina? 3. Katere stiskalnice in mlini se najbolj priporočajo? 4, Iz česa obstojita mošt in vino? 6. Kakšne spremembe se vrše pri kipenju mosta? 6. Kako je postopati pri napravi belega in Črnega vina z ozirom na sedanjo vinsko kupčijo? 7. V kakšnih kleteh iu posodah ter pod kakšnimi pogoji se mora vršiti kipenje, da se mošt, oziroma vino, ne izpridi? 8, Kdaj in zakaj je treba vino pretakati ali posnemati? 9. Kako, kdaj in sčim se vina čistijo? 10. Kako je ravnati z vinom za steklenice in kdaj in ktera vina so za steklenice godna in sposobna? 11, Kje in kako je hraniti z vinom napolnjene steklenice? 12. Ktere vinske bolezni so najnavadnejše in kako se bolna vina popravijo? 13. Kakšna bodi vinska in kakšna kipelna klet? 14. Kako ae iz kleti odpravi pleaen in druge vino in posodo kvareče snovi? 15. Naprava cenih nadiemskih kleti po ameriškem načinu, 16, Določitev sladkorja v moštu ter alkohola v vinu. Pouk, ki bo združen s praktičnimi razkazovanji, bo trajal vsak dan od osmih zjutraj do dva-najatih ter od poldveh do petih popoldne. Revni vinogradniki, odnosno njihovi sinovi, dobe vsak dan po 1 K, do 1,40 K podpore. Vsakega predavanja se ame udeležiti poljubno število ukaže^jnih kranjskih in izvenkranjskih vinogradnikov, tjda gon- ntiVťdena pođpnrn se (»odeli y vsakem učnem kraju le 30 revn m «deleženctiiii, Udeleř-enci, ki žele ilotiiti (lodpiiro, naj se z(;lase vsaj 5 dni prej pri kmetijski podruinici a]i pri županstvu v Vipavi, v Semiču, v Krskem in zn Maveríe v Dublićah — (Zfilivanje ^noja.) Gnoj smo močno izvozili za repo. Tu in tam se je laliko videlo, kako slab je bil napeljan gnoj. Glavni vzrok je ta, ker piislinio gnoj preveč v nemar ležati. Če leži gnoj na suliem, kar je sedaj v poletni vročini najslabse, po tem ni nić čudnega, če postane plesnjiv in Če se drugače kvari. Gnoj bodi zmeraj nekoliko vlažcu, pntein «e napravi dober gnoj. Zuto pa je gnoj tlačiti in po potrebi zalivati. Gnoju škoduje preobilna moča in suša. Zato pa ravnajo napačno tudi tisti gospodarji, ki puste gnoj v muči ležati. (Dolenjski cviček) je piiljubljen povsod po Gorenjskem, le »koda, da ae ponareja in da se pod imenom dolenjskega Cvička umdaja na mnogih kiajili mešanica raznih drugih vin V Ljubljani so se razmere v ttm oziiu močno izboljšale, odkar se je otvorila deželna poskusna klet. V jrašanie nastane zaradi tega, ali bi ne kazalo vplivati tud po Gorenjskem na to, da bi ae ločila res pristna Vilenjaka vina. Ako se vsa druga vina kakor n. pr. atajarsks, istrska itd. ločijo v pristni kakovosti, zakaj hi se delale s cvičkom slepaiije? Morda bi kazalo prirejati tudi po gorenjskih mestih vinske poskuHnje s pristnimi cvički? — (Prisilno zavarovanje poslopij proti požaru.) Znano je, dfi je vsled vsakoletnih pužarov puško-dovftnih ali uničenili mnogo poslopij in od tod veliko bede, ker 80 poslopja prenizko ali sploh ne zavarovana proti požaru. Z ozirom na lo je bilo uloženih v zadnjem zasedanju državnega zbora mnogo predlogov, naj bi država < ziroma dežela upeljala prisilno zavarovanje proti požaru. Te predloge izpolnil je poslanec Pfeifer v tem suiisln, da bi ae zavaro valnina pobirala tako, kakor občinske, okrajne, deželne in druge naklade. V to svrbo naj bi vlada porabila priliko, ko fe ima pregledavati hišni davčni kataster, pri katerem naj bi služila za davčno podlago velikost stanovalnih prostorov, ne pa kfkor do sedaj njih število. Hiše bi se izmerile in tudi postranska poslopja s pristavkoni, iz kakšnega materijala {les, slania, kamen) sestojijo; potem bi ae uvrstile v dotično tarifo, p< leg katere bi se ustanovila mbnka za uplačevanje zavarovalnine. Želeti je, da bi državni zbor mirno deloval, morebiti se potem \endar ngodno reši vprašanje pravilnega zavarovanja poslopij proti požaru. — (Poljei elstvo pri nas in na Gorenjskem.) Ce potuješ po Gorenjskem, kmalo zapaziš, da imajo Gorenjci bolj obdelano polje kakor ga imamo Dolenjci. N|ive so čiste, sadeži pa v obČe lepši. Zanimivo je, da se v Bolunjski dolini prideluje turšcici z najboljšim uspehom in da se prideluje te rasUine primeroma največ. Mestoma je vsaka druga njiva ob-sejana 8 tmščico, ki sredi tega planinskega syeta prav dobro vspeva. Po Kranjskem in sorškem piil|u pa ni skoro nič tur-ščice, zato pa dosti pšenice in potem ajde. Na tem polju se prideluje tudi velik" prosa, ki tukaj izvrstno vspeva. Zanimivo je tudi to, da vspeva nemška detelja po teh krajih, če je zemlja količkaj globoka, tudi po 12 do U let na eni in isti njivi, to pa zato, ker so njive Čiste. Pri nas po Dolenjskem pa izpodriva pleveina trava lucerno tako, da jo je čez 6 let zopet preorati. Ríizne stvari. * (Aretirani kamniški vlak.) V vlaku, ki se je pripeljal dne 13. avgusta iz Kamnika, v Domžale je eden potnikov zaupil tu „Živio," Na kolodvoru službujoča orožnika 8ta se takoj a postajenačelnikom podala na vlak, da bi do-tičnega aretirala. Vse občinstvo je na to pričelo klicati rŽivio." Ker nimamo v Domžalah dovolj prostorov, da bi spravili toliko aretirancev, so končno pustili vlak naprej, Postajevodja je izjavil, da je v Domžalah „Živio" prepovedan! Tako postopanje z občinstvom je tembolj obsodbe vredno, ker se od strani oblastev nad hajlanjem v kolodvorski restavraciji nihče ne spodtika. Živio na slovenskih tleh nam ne bndete prepovedali ali pa morate zapreti vse Slovence kamniškega «kraja. Ne netite ognja! Poslanci v boj proti sistemu, ki povzroča take stvari! — Živio slovenske Domžale! Naznanila mestnega inajilstrata. (!. uliĚiiiskft «e,jai r uuvi mnstni iiiSi se bude vr.^ik ilué I. lejt-tembm 1905 (ib (i. ori ííiečer * »ledećim tlueviiitii redom: — 1 ) Onanje zndri.iili zajiistiikur i dtié 2). julijii 190.Í. st. ÍD i itu^ tg. nTi^UKU 1905 it, 1170 — 2.) Volit.ev reltlaiimrijskeça oiíhcIjh obiiii«ki» volite» v Brumlu § 17.. Iifistavek 3, obS- tkI liie^a rfik — 3.) riojiis krajiicfta ittlitkei;» uvetti «lertA ]imrelk na deSki iii dekliAhi iiili ea Stdsko leto l'J05,W. — 4.) Do])ii< krtijiiťifa šolnktRa «veta Eledé zidanja iinv^i dt-Áke Stile, — ň. Dopis c kr. iikrajjièifa glararstva z dué 2a, ai^jniri 1905 St. 15 G!íO, (tiťdé jtri-«ptvka xa iiakiiii (lTj c. Ir. okrajnemu glavarja, da je b svojo navzoú-noetjo polastil današnjo sejo. Umrli so: 18. avgusta: Karol Tirlik, c. in kr, voj. gkîad. mojster I. razreda v pokoju, 77 let, izprijenost jeter, St. 14. 22 avgusta: Marija Kos, bivSa hišna poseetnica, 70 let, rak T jabolku, št. 32-J. Loterijske številke. TRST, 19. avgUiita 11 4ii 78 54 82 GRADEC, 26. avgusta 86 83 66 64 24 Tržne cene dne 29. avgusta 1905 v Rudolfovem. atev. 983(;. Razpis. Imenovanje ' Hektl, p<( Imenovanje Rektl, |)o K b K h âenicB...... 13 Leêa...... 11 71 Rž....... 3C Bob...... 10 40 13 — Ai-la...... 11 71 Oves...... C 60 l'roBO...... 12 03 Jei'itnen..... 10 40 Soršta ....... 13 — Krompir..... 6 20 Lan...... 16 GO Fiiftl...... 11 71 Jajtsa po 10 ZB. 40 vinarjev. Grali...... 12 3G Šolske knjige in vse dru^e izolske potrebščine pri J- Krajec nasi- v Kudolfovcjn. ISAZNAINILO. (187) Na C. kr. gimnaziji v Rudolfovem se prične Šolsko leto 1906/06 dne 18. septembra 1905 s slovesnu službo božjo na ćast svetemu Duhu. Vpisovali se bodo učenci v I. razred 15, septembra. Oglasiti se morajo ta dan 8 svojimi starši ali njili odgovornimi zastopniki pri gimnazijskem ravnateljstvu ter printsti s seboj krstni list in «biskovalno izpričevalo (soîsko naznanilo), v katerem mora biti izrecno povedano, čemu je bilo izdano in v katerem morajo biti redi iz verouka, učnega jezika in računstva. Sprejemni izpiti za I. razred se vrše 16. septembra. V ostale razrede (II.—VIII.) se bodo sprejemali učenci 16, in 17. septembra. Sprejemnina znaša 4 K 20 h, prinos za nakup uČil 2 K. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo. v Rudoltovem. 1. septembra 1905. y Ženske Na kranjski kmetijski šolt na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovenskim prukom je oddati Šest deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1905/1906 (ozir. tudi za 1906/1907), ki se začne dne 3. novembra t, 1. Pravico do teh ustanov iiuajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsa,j 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši solo na Grmu, gotovo na svojem domu m se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjaratvdra. Učenci z ustanovami imstjo brano, stanovanje in pouk v ěoUkem zav«đu brezplačno, za obleko, životno perilo, obuvalo in za šolske potrebščine pa si mi rajo sami skrbttti. V šolo se sprejemajo tudi plačujoči in zunanji nčenci. Plačujoči nčenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in po 40 K »iiln ne na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine si morajo sami skrbeti. Zunanji učenci (ekaternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto. Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hiano je plačati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej. Prošnje svojeročno pisaue in kolekovane s kolkom za 1 K, je postati do 20, septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prošnji je priložiti ri>jstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju iu izpričevalo županstva in župnega urada o lepem vedenju prosilca. Prošnji za sprejem proti plačilu je prídejati obvezno-pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zarad vzdrževanja učenca. Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. Kdaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Učencij ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne služb«. Ako namreč zadosté svojim vojaškim dolžnostim prve dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentue službe kmetovali na svojem ali svojih stanšev domu, imajo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministerstva z dne 22. julija 1896» št. 4643, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da s& jim odpusti tretje službeno leto. Deželni odbor kranjski. (lea-ai) V Li ubijani, 10. avgusU 1905, zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las, naj se prepriča, da plačujem od zdaj najvišjo ceno. — Izdelujem vsa vlasolarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem izdelku. — V zalogi imam najfinejša mila, dišave za obleko, glavnike za dame itd. SiPcStovanje n ae priinjrjCujem Ivan Svetec, brivec in vlasuljar Glavni trg (nasproti mestne hiše). (276-24-20) .-OTT lalc najizvrstnejšs mazilo za tla iz mehkega lesa. Eeil-ova bela f;laEura m umivalne nize 45 kr. Keil-ov zlati lalt zn okvire 20 kr. Keil-oTu črnilo za Žehto, le«, nsiije i. t. d. Keii-ov lak la alnuiiiike v vstîli liarvali je vedno v zalogi pri (IS^G-l) Adolf Gustin-u v Rudolfovem. Ceno češko perje za blazine! 5 kilo; noTo oskubljetiii K 9'(iO, boljše vrste K 12'— belo kakor msti mehiti» K 18 —, K ^4'—, beln kot snog, kakor mati mehko, oskubljeno K30'-, K S6-— se ras-poSilja [loát.iíitie jtronto po poStsein povzetji. Zatixîna in preklic jiroii puïniitvi poStnine dovoljen, Benedikt Sachsel, Lobes 294. posta Plzen, ČeSko, (160-6-8) HAZG-IiAS. PodpisBno županstvo sprejme s 15. septembrom oziroma 1. oktobrom 1905 entga provtzoriinega mestnega stražnika (policista) z letno plaćo fiOO K (začasno) in prosto obleko in obutev. — ProHiije je vložiti na pudpisano županstvo du 10. septembra t. I. ter mora prosilec dokazati, da je avstrijski državli;in, vsuj 24 let, a ne čez 36 let star, neomadeževanega obnašanja, zdravega in krepkega Života ter vešć slovenskega jezika v govoru in pisavi. — Prosilci, ki ao bili vojaki ter izobraženi in razumejo veô jezikov, ali, ki poznajo mestne odnošaje, imajo prednost pred drugimi prosilci. Mestno županstvo v Rudolfovem, 1. septembra 1905. (i93-o-l> Oznanilo. Na prodaj je Mia št. 30 blizu farne cerkve v Podzemlji, na dobrem kraji, v kateri je stara gostilna ie ćez 17 let. K hisi spada tudi: hlevi, svinjaki, šiipa ter velik kos obsHjenega vrta, obdelanega zeinljmća ćcz aooomíi in 400m2 zasajenega vinograda. — Proda se iz proste roke s premičnino vred, kateremu je cena 9000 kron. Natanćneja pojasnila daje lastnica IVIarija Starešinič, posta Podzemelj, (1 »2-3-11 m KilSE Dip ) posestnik vinogradov v mestni gori pri Ptuju, Sv. Elizabeti, Paradižu. Tramskem vrhu, Vel. Okiču, Malem Okiču. Rodin-skem vrhu, Slatini, Dobravi. Pohorju in Slov. Goricah liiipi»roi>a svitj.) (174-4-2) bogato zalogo stnjerskili vin Jltj^ domačega pridelka, in posebno spodiiještiijerskí^íUM Cvič^ka kakor tudi ceno belo vino, "VQ Žganje iz lastnih žgalnic. Ceniki In vzorci na zahlevanjs brazplaćno In poštnina prosto. Deček (ISi-O-l) Slavnemu občinstvu h« uljudno naznanja, da se v Novem mestu, ključavničarske ulice št. 119, poučuje Ofi-o-U rancoski, laški in nemški ezik ' J pod jako ugodnimi pogoji. — Natančneje ae izve ravno tam. (189 0-1) muropoljske pasme, dve leti star je iiii prot veselje d» mesarske obrti in je ljudsko šolo dovršil, se sprejme takoj pri Jos. Windischerju v Kandiji pri Novem mestu. ==ss V Gor. Polju pri Št. Jerneju (lee-a si ^ ■ se proda "^K» nasteTuCa^se tavoletiiîi Žaga z dvema rešetkama (Gatter) m cirkulurno pl igč.», dohro idoća, s potrebni» suáilmco za lea, zraven spadajoćim sadnim vrt 'm in nekoliko g'>zda. Natančneje se izve pri lastnici gospej Emi WUTSCHER v Brezovici pri St Jerneju (Dolenjsko) ee S3 tfĎ Natančneje pri g. S. pl. Sladoviču v Novem mestu. HAMlîURGr - AMERIKA llHsassasBsasasasHSB^^sESHSHsasEsasasEsssH B ne nsjdeá nikoli v dosei^o nežnega, ůistef^a lica io oditraiiltev pĚff, boljíega in vspeineje delujočega ïilravilneif« mil» hot je ztiauo Bergmann-ovo lilijino milo (ïUBinka: 2 rudarja) tvrdke Bergmann & Co., Tečen ob Elbi. ----- Dobi komad pO 80 h pri: leitarn, s. pl. Sladovič In v trgovini A. Oblak v Novem mestu. IgsasgsasasasHsgsBs^^asmHasasESHSgggsgB □ Iz Ljubljane v NOVI YOMK samo 6 dxii z dobro, prosto brano. tm- Odhaja se iz LJUBLJANE vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparniki, (238-24-24) Pojasnila po vetkrat brezplaĚno. A & ■S, i d v s: >■ « Eáď « OQ S çà ^ C a. o •hj t>j m Na a. obrtnem muzeju na Dunaju 51^' izprašani krojaški mojster Jos. PauHn se uljudno priporoča slav, občinstvu in vsem stanovom v izdelovanje vsakovrstnih kakor: salonskih, jaket, šport in navadnih oblek po najnovejšem kroju. Solidno delo po primerni ceni. Sprejme se tudi pomočni]«- SpoštoTSiyem (1C9-3-3) Jos. Paulin, Kandija — Rudolfovo. Za 10.000 hektolitrov I vinskib sodov | ^^ vsake velikosti, počenši od 5 do 70 hektolitrov L^ jlj P^oda po Jako nizki ceni tvrdka [d Ji] Aleks Breyer i sinovi veletržci 2 vinom in rakijo. Križevci. (157-5-4J W -'i-Tij.^-—juP 'fjjrg-g;^ 'g^tv tijy Nova mizarska delavnica. v moji novi hiši lia Hrcfçii v Rudolfovein se izdfljujejo vsakovrstna mizarska dela. Prevzamem stavbinska dela, izvršujem solidno in trpežno Tsake vrste notran|o opravo, prevzamem y to stroko spadajoča popravila. Imam na skladišču mnogo aiihfga lesa, ter sem pripravljen, sulidno in ceno postreči. SpoStovftujeiu (166-0-3) Ivan Kastelic, mizarski mojster. Franc Foršek (inO-M) pek v Huilolfovein najuljudneje naznanja slavnemu občinstvu, da se je preselil V lastno hišo na Glavnem trgu št. 77 ter se pripiivdća v n»daljno blagiihotno nakl^njenost. wQ ea oroda (167.3.3> 40—50 (185-2.1) V Žabji vasi št. 38 poleg Novega mesta je ■s— gostilna in trafika — po nizki eeni na prodaj. Posestvo se laliko plača na već obrokov. Cena izvé se ravno tam v gostilni. .m. j itfs^^tfih d r TT ^ I © ^ za obdelavanje rklov in drv za kurjavo Y velikem bukovem gozdu pri Rudolfovem se sprejme takoj proti dobri plači. Ponudbe sprejema V. Noisternig v Eudolfovem v vili Medved. Ha prodaj je prav po cein C18&-2-1) fOt Ï \J še novo, dobro ohranjeno, imajoé zaviraĚo (Freilauf mît Rilck-tritt) najnovejšega zistema, šele v kratkem èasu prirejeno. Kje, pové upravništvo tega lista. Singer-jevi šivalni stroji. Original Sinj^er Sivalni stroji s« vzomi v konstrukciji in izveaw. Oi-iginal Singer šivalni stroji " " Original Singer šivalni stroji otïSJÏ.''^'" ' Original Singer šivalni stroji - tr,™ti in Original Singer šivalni stroji Brezplačni poućni kurzi za vse domače šivanje in za moderno vezenje. Sfila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. SINGER Go. šivalni stroji, deln. drnžba Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. (16311-4) „Grand Prix," Najvišje odlikovanje. Paril 1900 Pozor! Bolnemu zdravje I Pozor! Slabemu moč! Pakraške kapljice in Slavonska blljevina hU dunes dranajbDl, príljiib!jeii& ljudska lehá, ker delnjfjo gubivo •L najtiDljHini anjiebuiu, ter si tnko pridubivaju «luree pu vseli de ib sveta, :SIaiij kot 1!i steklenic «e ne itoKilja. r>lli"l"lw!ro li'inliipn* P'"" ^ulezuim žel>d<;a in «rev, oiistranjujejo knie, (im Iinitu n IWA mm ^mmmm v stupo (seiHo) p i (yiej podQbo) kupuje po najvišji ceni lekarna Jos. Bcrgmann v Rudolfovem. (170-3-2) Suhe jedilne I tň-j 1(1-4) ©tea (la. giiep. gube) kii|juie v vsaki množini v vrečali po 20-25 klç. A. ŠMYRA, Dunaj 17, Elterlem-platz 7. 133 D. Naznanilo in priporočilo. Franc Kužiik, posestnik in mesar na Vidmu ob Savi, naznanja slav. občinstvu, da imii vedno v zalogi Izvrstno prešano, žlebnata strešno opeko (Falzzici^el) in Btane 1000 komadov 38 gld. = 76 K, Kdor ga tfidaj potrebuje, naj se oglasi pri njem, s prepričanjem, da bode s postrežbo zadovoljen. (1G8-3-3) M v az Ob enem pr J se takoj sprejme V pnvv prijetno slii/bo z dobro placo. Taisti naj bode oženjen, tfida brez otrok; rnzumeti mora dobro vsa dela pri guspodarstm in na p