fjfudčcce...
NO. 8

Ameriška Domovi ima
AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY
SLOV6NIAN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 13, 1954
ŠTEV- LIV —VOL. LIV
Jugoslovanska krasotica ustvarila v jugoslov. komunistični partiji zelo resen ravs in kavs
Proletarski dialektiki so se udarili zaradi mlade krasotice, žene gen. Dapčeviča, partizanskega junaka. — Proti njej so sovražno razpoloženi vrhovi ‘notranjega kroga’ in njihove žene, ki menda niso tako lepe kakor tovarišica generalka.
Alex Singleton, dopisnik AP, je poslal iz Beograda zanimivo poročilo, iz katerega posnemamo sledeče:
BEOGRAD. — žena načelnika^ jugoslov. gen. štaba, Peko Dapčeviča, znana krasotica in bru-netka, je danes osrednja figura v najviharnejši kontroverzi, ki se je še kdaj pojavila v Titovi komunistični vladi izza njegovega preloma s Kom in form o leta 1948. .
Ta kontroverza se ne tiče samo gen. Dapčeviča in njegove 21-letne žene, temveč tudi podpredsednika Milovana Djilasa ter članov eksekutivnega koncila komunistične partije in — njihovih žena.
Dapčevič, ki je veteran partizanske vojne, se je preteklo poletje oženil z igralko Mileno Vrajakovo , vzhajajočo zvezdo šibke jugoslov. filmske industrije.
Ne da bi imenoval kaka imena, je Djilas razpravljal o razvoju podrobnosti na ta način, da ni bilo nikakega dvoma, da je imel v mislih v svojem dvajset strani obsegajočem članku v reviji “Nova misao” (Nova misel) Dapčevičevo ženo.
Djilas je dejal, da visokostoje-či člani komun, partije in .njihove žene, pripadajoči “notranjemu krogu”, bojkorirajo to kra-sotico, ker se ni borila s partizani.
V svojem članku opozarja Djilas žene rdečih veljakov, da je bila igralka ob času vojne stara komaj 13 let.
Nato pa je namignil na življenje in navade nekaterih teh žena, ki so zdaj na čelu kritike na-Pram mladi igralki, preden so bile poročene.
Reakcija ni dolgo izostala.
Djilas je bil poklican na odgovor pred centralni komitej komunistične partije, kjer so ga ošteli ne samo zaradi njegovega članka v “Novi misli”, temveč tudi zaradi cele vrste člankov v ®°rbi, ki je glasilo komun, partije.
V teh člankih je Djilas pozimi na naj večjo svobodo akcije °d strani oseb, ki niso niti včlanjene v jugoslov. kom im. partiji ter zahteval, da se teorije Mar-ksa in Lenina, dveh glavnih apostolov komunizma, preštudirajo ter prevrednotijo, da se jih spra-yi v sklad z duhom in razvojem časa.
(Gori omenjene Djilasove trditve in teze smo objavili včeraj Pod zaglavjem “M. Djilas okrcal komunistično disciplino”).
Eksekutivni koncil je zavrnil ta predlog ter izsilil od Djilasa obljubo, da ne bo več pisal člankov, dokler ne bo dobil celokupni odbor prilike do sestanka in diskusije teh zadev. Djilas je v t° pristal, toda njegova bodoč-
coipwayg
Vremenski
prerok
pravi:
P^es in ponoči lačno in mrzlo.
deloma ob-
nost je kljub temu zdaj veliko vprašanje..
-------o----
Snežni plazovi v Evropi so ubili in zameli (4 ljudi
Odnesli so tudi nekaj kmeč kih hiš in neko železniško postajo.
DUNAJ. .— Po gorah centralne Evrope kosi “bela smrt,” — snežni plazovi, ki so pokopali pod seboj najmanj 64 oseb in ki razsajajo v treh deželah.
Plazovi so odnesli že nekaj kmetskih hiš kakor tudi neko' železniško postajo. Središče neke vasi je bilo odnešeno, nek ekspresni vlak je plaz 'prelomil na dvoje, drugega pa popolnoma pokopal pod seboj.
Tekom preteklih dni razsajajočih snežnih viharjev je po gorah zamelo pet čevljev snega, čigar ogromna teža se je pričela trgati ter bobneti v doline v Švici, Nemčiji in Avstriji.
V kraju Schruns v Avstriji sta dva plazova pokopala pod seboj devet hiš in neko restavracijo; 12 ljudi je “pogrešanih”. V Daalasu, kjer je plaz zmečkal železniško postajo, sta dva mrtva; v Švici je 17 mrtvih in četvero ranjenih, v Nemčiji ena oseba mrtva.
Novi grobovi
Michael Wadville
V	ponedeljek zjutraj je umrl. v Crile bolnišnici Michael Wadville, 1595 E. 27 St., rodom iz Rusije. Bil je udovec star 62 let. Njegova žena Eva, rojena Chafkonitch, je umrla junija 1952. Zapušča brata Simen v Shenandoah, Penna.. Pogreb bo v petek zjutraj iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62. St. v cerkev sv. Petra in Pavla na W. 7 St. ob 9:30. Pokojni je delal 40 let pri NYC železnici.
Anton Bajt
V	torek popoldne ob 2:30 je umrl v Lakeside bolnišnici , kjer se je zdravil od novembra, Anton Bajt (Bates), stanujoč na 5602 Carry Ave. Bil je zaposlen na nekem parniku za prevažanje olja. Rojen je bil v Clevelandu, kjer zapušča ženo Nancy, roj. Chapman, mater Anno, roj. Meden, in tri brate, Franka, Johna in Louisa, ter tri sestre — Anna Jezerinac, Mary Beck in Jeannette Jezerinac. Oče in dva brata so že umrli. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. cesti, čas pogreba še ni bil določen.
August Pečjak
V	torek zjutraj je nenadoma umrl August Pečjak, ki je več let živel na E. 63. St. Star je bil 73. let in rojen v Bdgdanji vasi pri Žužemberku, odkoder je prišel pred 50 leti. Imel je dva brata, ki sta mu umrla. Bil je samec. Zapušča nečake, nečakinje in druge sorodnike. V Evropi zapušča brata Antona, po polu brata Loj za in Feliksa in po polu sestro Marijo Seiko. Spadal je k društvu Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9 uri in od tam na Kalvarijo.
Joseph Brenčič
V	Lakeside bolnišnici je umrl Joseph Brenčič, star 60 let in stanujoč na 841 Rudyard Rd. Tukaj zapušča brata Antona.
Zaseg sovjetske ladje
OSLO, Norveška. — Norveški radio je naznanil, da so norveške oblasti zasegle neko sovjetsko ladjo, ki se je nahajala ilegalno v norveških vodah. Sov-[Rojen je bil v Loki pri Zidanem jetska ladja je hotela izbegniti p mostU) kjer zapušča tri brate: norveški inšpekcijski ladji, ki Franceta, Leopolda in Anžeta, je oddala preko nje nekaj stre- sestri Marijo in Alojzijo in več lov, nakar se je sovjetska ladja sorodnikov. Tukaj je bival 41 let ustavila.	in je bil član društva Združeni
bratje št. 26 SNPJ. Pogreb bo v četrtek popoldne ob eni uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. in od tam na Hillcrest pokopališče.
W. Churchill je po mnenju Mr. Trumana najznamenifejši mož
Dejal je tudi, da je možno, da bo dobila dežela še žensko za predsednika.
NEW YORK. - - Bivši preds. Truman je nastopil v nedeljo na televiziji pri programu Fordove ustanove, kjer mu je mladina stavila razna vprašanja.
Ko je nek dijak vprašal Trumana, če se strinja z izbiro neke revije, ki je izorala nemškega kanclerja Adenauerja kot “moža leta” ali najznamenitejšega moža preteklega leta, je Mr. Truman odgovoril, da sicer zelo ceni Adenauerja, toda če bi bilo po njegovem, bi izbral Win-stona Churchilla.
Nato je bil Truman, ki nima akademske ali vseučiliščne na-obrazbe, vprašan, če smatra za potrebno, da se mladi ljudje vpišejo na univerze. “Da”, je odgovoril, “čim več izobrazbe imate tem boljše je.”
Glede možnosti, če bo Amerika kdaj dobila žensko za predsednika oz. predsednico, je odgovoril, da je za to velika možnost in da bi bila marsikatera ženska dobra na tem položaju. Vprašan, če bi se kdaj naselil New Yoiku, je Mr. Truman odgovoril: “Jaz sem iz Missouri-ja.. Tamošnji ljudje me poznajo in razumejo, jaz pa nje raz-
DELAVSTVO JE HLADNO GLEDE SPREMEMB ZAKONA
Priporočila predsednika Eisenhower ja glede delavskega zakona so naletela na hladen sprejem pri voditeljih vseh delavskih organizacij. — Bivši tajnik Martin Durkin je predlagal drugačne iz premembe in dodatke.
WASHINGTON. — Zdaj je postalo očividno, da bo imel Mr. Eisenhower velike težave z uveljavljanjem svojega farmskega programa v kongresu. Ne samo, da so z njegovimi tozadevnimi priporočili na splošno nezadovoljni demokrat j e, — temveč tu-
Nezadovoljstvo delavskih voditeljev
Delavski voditelji s temi priporočili niso zadovoljni. Reuth-er je koncentriral svoj ogenj na provizijo, ki se nanaša na vladno nadzorovanje glasovanja glede stavk. — Prav tako ni zado-
di nekateri republikanci majejo voljen s predsednikovimi pripo-
umem.”	. .
Na vprašanje, če je bilo kdaj potrebno, da si je pomagal k spancu s pilulami za spanje, je Mr. Truman odgovoril: “Nikoli. Res da je mnogokrat težko narediti važen odlok, toda kadar sem ga enkrat naredil, sem legel in nisem izgubljal spanja zaradi njega.”
z glavo nad njimi.
V posebni poslanici je preds. Eisenhower v ponedeljek predložil kongresu svoja priporočila, ki gredo za nižjo podporo cen pšenici, bombažu in tako imenovanim peanuts, pričenši s pridelki v letu 1955.
Poleg gori omenjenih pridelkov sta zdaj deležna vladne podpore še dva nadaljna pridelka, namreč tobak in riž.
Predsednik je obljubil pridelovalcem krompirja raztegnitev nanje vso ono pomoč, ki so je zdaj deležni sadjerejci in pridelovalci zelenjave ter sočivja. — Krompir je bil po drugi svetovni vojni črtan z liste vladne pomoči.
Vznemirjenje sršenjega gnezda
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je s svojim predlogom, da bi se glasovanje o delavskih stavkah vršilo pod nadzorstvom vlade, dregnil v sršenovo gnezdo pri organiziranem delavstvu kakor tudi pri mnogih demokratskih članih kongresa.
Walter Reuther, predsednik
Prezgodnja hvala
FRANKFURT. — Neka češka revija je hvalila letalsko sposobnost letalca Zdenka Volfa ter mu prerokovala sijajno bodočnost. Toda Volf je imel svoje lastne načrte.. Nekaj tednov zatem, ko so ga češki komunisti proglasili za narodnega heroja, je pobegnil z malim letalom v Zapad-no Nemčijo.
Aretacija bivšega ministra
TEHERAN, Iran.. — Tukaj so zaprli Golama Ali Mejkadeha,
Nakup japonskih ladij
JAKARTA, Indonezija. — Vlada Indonezije je naznanila, da je naročila v Japonski 15 malih ladij, katerih skupna tonaža bo znašala 36,000 ton:
Ladje v nevarnosti
ST. PETERSBURG, Fla. — Tukaj pogrešajo pet malih ladij, ki se nahajajo nekje na vi-
ki je 23. decembra resigniral kot|harnem morju, če se niso morda, minister cest..	I £e pogreznile.
POŠTEN “MOŽ PRAVICE”
CLEVELAND. — Tukaj so v CI0> Je oznaci1 priporočilo, ki se ponedeljek zvečer odslqvili iz *anasa na spremembo Taft-Har-policijske službe policista Ed- tleyjevega zakona, kot nadal]-warda L. .Gordana, katerega so m Protidelavski arzenal.. ’ ^ Re-zalotili, ko je pobiral podkupni- kelJf’ da bl to se 0Jacll° indu-
ki so parkali svoje proti tozadevnim
no e|d onih, avtomobile predpisom.
Policijski načelnik Story je odredil strogo preiskavo, kako je bilo policistu, ki je zaslužil na leto $4332, mogoče tako u-dobno in skoraj razkošno življenje. Omenjeni policist ima namreč nov Mercury avto, na Cleveland Height dom, ki je stal 16 tisoč in petsto dolarjev, in služkinjo.
------r»----—
JAPONSKE CREŠNJE
TOKIO. — Od tukaj so odnesli z letalom preko Pacifika v Brazilijo pet sto sadik slovitih japonskih črešnjevih dreves, ki jih je darovala Japonska v znak dobre volje mestu Sao Paulo ob 400-fetnici njegove ustanovitve.
strijske nesporazume, mesto da bi jih rešilo. Odločno je nastopil tudi proti implikaciji ali na-migavanju, da unije delujejo v nasprotju z voljo svojega članstva. .
Nekateri demokratski senatorji so istega mnenja. Na splošno pa imajo predsednikova priporočila sledeče reakcije:-
Republikanci se strinjajo
Republikanci so skoraj soglasni v svoji hvali. Oni vidijo v tem priporočilu predsednikovo prizadevanje, da se ustvari stanje, ki bo pravično delodajalcem kakor tudi delojemalcem. Pravijo, da se je v preteklosti v takih sporih vse prerado pozabljalo j avnost.
Demokratje pa molče ali pa so v opoziciji.
Tri značilne slike iz rdečega raja: “Proletarčevo” razkošje
VČERAJ smo na tem mestu objavili po vesteh dopisnika lista New York Times posneto poročilo o razmerah v Sovjetski zvezi, kjer v mnogih predelih celo tisti, ki živež pridelujejo, kmetje, stradajo.. Oglejmo si danes še z druge strani ta delavski raj, to famozno “diktaturo proletariata,” kjer so baje vsi enaki in kjer ni delavskega izkoriščanja, kakršnega izvajajo kapitalisti, zlasti ameriški. Agentura United Press poroča iz New Yorka sledeče:
NEW YORK. — Andrej Višinski, ki je že komunistični gospo-
dar dveh ogromnih posestev na Long Islandu (ekskluzivnem ci-kraju) v New Yorku, je dobil zdaj v mestu samem, da se mu ne bo treba voziti na Long Island, kadar se mu ne bo zljubilo, novo hišo, ki je bila kupljena za $150,000 od največjega kapitalističnega podjetja dežele.
Andrej Višinski, glavni sovjetski delegat pri organizaciji Zdr. narodov, njegova žena in hči, so namreč prevzeli iz kamna zgrajeno palačo (mansion), v kateri je dvajset sob in ki je bila last Leroy j a A. Lincolna, predsednika Life Insurance Co..
Višinski in njegovi so dali vso hišo na novo dekorirati in opremiti z novim pohištvom.
Petnadstropnua hiša, ki ima dvigalo, šest sob za hišne in sobe za dva moška služabnika ali lakaja (butler), stoji tik poslopja na Park Ave., in 68. ceste, ki ga tudi lastuje Sovjetska zveza.
Prodajo te hiše sovjetski vladi je aranžiral Raymond Quinn, vodilni katoliški lajik, ki je v zemljiških zadevah svetovalec Sovjetov že vse od časa, ko je predsednik Franklin D. ..Roosevelt priznal sovjetsko vlado.
Quinn je rekel, da govori Vi-
šinski z njim v poslovnih razgovorih vedno angleško.
“In sicer govori boljše kakor jaz”, je rekel. “Je tudi zelo prijazen človek.. Tako sem ga moral nedavno prositi, naj mi nikar več ne pošilja vodke v dar,
ker je ne maram”, je dejal..
• * •
Jutri pa bomo objavili zanimiv odlomek o izrednih sposobnostih j ugoslovanskih trgovinskih “strokovnjakov”, kjer je tudi “vse naše” to se pravi,, “vse last delavca in kmeta! . .
Kako pak! Saj v ljudski demokraciji drugače biti pe more!
ročili o dodatkih in spremembah tega zakona John L. Lewis, voditelj premegarjev.
Osem izmed 14 priporočil, ki jih je dal predsednik glede tega zakona, je bilo sličnih onim, ki jih je predlagal bivši delavski tajnik Martin P. Durkin.
Ena izmed točk, ki jih je predlagal bivši tajnik Durkin in katere ni v sedanjih Eisenhower-jevih priporočilih, je bila točka, da se črta iz tega zakona dodatek, ki določa, da lahko posamezne države prepovedo delavcem unijske delavnice, čeprav jih federalna vlada dovoljuje. Predsednik Eisenhower pa je deležen polne podpore novega delavskega tajnika J. P. Mitchella.
CLEVELAND. — Tukajšnji CIO kakor tudi AFL voditelji so hladno sprejeli spremembe delavskega zakna, ki jih je priporočil predsednik Eisenhower. -------------—o-----
Slovenska pisarna
6116 Gl »m Ave., Cleveland, O Telefon« EX 1-9717
OPOZORILO: Slovenska pisarna bo odprta v sredo cel dan, v četrtek in petek od 5-7 zvečer, v soboto od 2-7 zvečer.
MOHORJEVE KNJIGE: Dolgo so romale, priromale so vendarle. Hvala Bogu! Slovenska pisarna jih bo začela izdajati jutri, to je v četrtek od 5-7 zvečer, ob isti uri v petek, soboto pa od 2-7 zvečer. Prosimo, da pridete ponje.
KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE: Gotovo te zanima življenje v pragozdu, rad bi zvedel o zvereh, ki žive tam, o ljudeh ki se bore z njimi. Potem kupi Koledar Svcfbodne Slovenije. V njem boš našel obširen članek Saše Stareta, ki opisuje svojo pot po pragozdu, videl, kako tam žive ljudje in živali, koliko je skritih nevarnosti in koliko je tam prečudne lepote, ki je nam neznana. Sezi po knjigi! Dobiš jo v Slovenski pisarni. Cena je $3, po pošti $3.25.
Bodi previden in pazljiv, pa »e boš izzognil marsikateri nesreči J
NAJNOVEJŠE VESTI
DUNAJ. — Snežni plazovi, ki so se utrgali' v Alpah in pridrveli v doline, so v treh deželah ubili najmanj 198 oseb-
LONG BEACH, Cal. — Neko jet bojno letalo, ki si je v megli in pršu prizadevalo doseči Long Beach letališče, je treščilo na zemljo v rezidenčnem okraju, pri čemer so bili ubiti pilot in pet nadaljnih ljudi. Štirje nadaljni so ranjeni, dva izmed njih tako kritično, da bosta najbrž ranam podlegla.
BAKERSFIELD, Cal. — Kalifornijo so potresli ponoči močni potresni sunki, ki so po-
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Seja—
Društvo sv.. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima nocoj ob osmih sejo v AJC na Recher Ave. Letna seja—
Belokranjski klub ima v soboto, 16. jan. ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., soba št. 1 letno sejo. Po seji zabava za članstvo.
Nov odbor—
Klub društev AJC na Recher Ave., ima za leta 1954 sledeči odbor: predsednik Andy Ogrin, — podpred. Frank Rupert, tajnik John Zupančič, 460 E. .270 St., Euclid, O., RE 1-4488, blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary Medvešek, nadzorni odbor Fred Martin, Frances Julylia, Angela Ogrin. Seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v AJC na Recher Ave. .
Seja—
Nocoj ob 7:30 bo v navadnih prostorih seja Društva sv. Ane št. 4 SDZ.
Četrta obletnica—
V četrtek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Agnes Bavec v spomin četrte obletnice njene smrti.
Seja—
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima v petek ob 7:30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Na seji bodo volitve delegatov za prihodnjo konvencijo SDZ.
Lepa starost—
Danes, 13. januarja, obhaja Mrs. Neža Tomažin na 1215 E. 74 St, svoj 95. rojstni dan. Pred štirimi leti je prišla iz Spitala na Koroškem kot novomaseljen-ka k sinu Damjanu. Prišla je z družino svoje najmlajše hčere Mrs. Ivane Lunder. Sorodniki in prijatelji ji žele še mnogo let zdravja in zadovoljstva.
Na obisku—
G. Jože Dolenc iz Gilberta, Minn., je prišel v Cleveland obiskat svoje sorodnike in prijatelje. Ostane do nedelje pri Jan-čarjevh na 1193 E. 61 St. Prijetno bivanje v našem mestu!
tresali mesta, ki leže 500 milj daleč drugo od drugega.
DETROIT. — Tukaj so aretirali Betty White, ženo Donalda Ritchie-ja, glavne priče v zadevi napada na Walterja Reu-therja pred šestimi leti. Donald Ritchie je, kako znano, nenadoma izginil. Žena je rekla, da ji je mož povedal, da se bo predal policiji, kakor hitro bo govoril s svojim odvetnikom.
CLEVELAND. — Snežnega viharja in gostega meteža, spremljanega od strupenega
mraza, je konec.
RIM. — Amintore Fanfani, liberalni krščanski demokrat in zagovornik agrarne reforme, s katero bi profitirali kmetje in delavci, je postal novi premier Italije.
CLEVELAND. — Včeraj so našli v njegovi postelji mrtvega 46-letnega Stanimira Aršiča, jugoslovanskega begunca, stanujočega na 2537 St. Clair Ave., ki je leta 1950 prišel iz Jugoslavije. V nekaj dneh je imela dospeti semkaj njegova žena.
NEW YORK. — Državni tajnik Dulles je izjavil, da odločno zavrača vsakršno barantijo za “delitev svetovne oblasti s Sovjetsko zvezo.’
amei
/IMERISKA POMOVIK/I

8117 St Cl*lr A ve.
HEnderson 1-flGSS
Cleveland S, OMo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Maiy Debevec NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 pe? year; $7 for 8 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of-flce at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
•^^»83	No. 8	Wed., Jan. 13, 1954
“Gradimo močnejšo in boljšo Ameriko!”
M.
Včeraj smo navedli, kaj smatra Eisenhowerjeva administracija za svoj uspeh v preteklem letu in kaj vse ji nasprotniki očitajo. Pri tem smo poudariji, da moramo biti v presoji javnega dela silno previdni. Če smo namreč le malo nepazljivi, nas izredno močna in spretna propaganda lahko zapelje na stran, nam sliko dejanskih razmer ali olepša ali poslabša, kakoršen je pač njen odnos do nosilcev javnega dela. Ne smemo se dati zapeljati, navaditi se moramo ločiti propagando od dejstev, ustvariti si lastno sodbo, mirno in stvarno neoziraje se na ene ali druge strankarske priganjače.
Oglejmo si na ta način najprej uspehe republikanske administracije v zunanji politiki.
Trumanovi vladi so republikanci stalno očitali, da v veliki borbi s komunizmom zanemarja Azijo in daje prvenstvo Evropi, da je v odnosu do Sovjetov preveč neodločna, popustljiva in da se ravna preveč po angleških nasvetih, namesto da bi vse presojala z ameriškega vidika. Napadali so jo, da nikakor ni v stanju prevzeti sama vodstva, ampak da vedno čaka, kaj bodo storili Sovjeti in uravnava svoje ukrepe po njihovih.
Kaj je storil sedanji državni tajnik John Foster Dulles?
Na Daljnem vzhodu je stvarno priznal stanje, kot ga je našel. Kitajska je dokončno zgubljena in v Washingtonu obstoja skupina, ki bi rada videla predstavnike rdeče Kitajske v Združenih narodih. Konservativni del v Kongresu se tej misli odločno upira. Čangkajšek bo ostal na Formozi kot neke vrste stalna grožnja rdeči Kitajski.
Na Koreji je premirje, pogajanja za politično konferenco, ki naj bi reševala vprašanja Daljnega vzhoda, so prekinjena, misel na zedinjenje Koreje, ki jo bi rad uresničil predsednik južne Koreje S. Rhee, je opuščena. Na obnovo sovražnosti ne računamo, sicer ne bi govorili o umikanju čet. Severna Koreja bo ostala komunistična in je danes dejansko že spremenjena v kitajsko pokrajino. Kitajci so namreč v zadnjih mesecih naselili sto in sto tisoče svojih kmetov v izpraznjene zapuščene predele dežele. Poznavalci razmer trdijo, da je danes v Severni Koreji nad polovico civilnega prebivalstva — kitajskega. Zato ima S. Rhee v neki meri prav, ko trdi, da so zmago odnesli nasprotniki.
Japonski smo ponovno svetovali, naj pospeši oboroževanje, toda se ji nikamor ne mudi. Japonci sicer niso komunisti in tudi niso komunistom naklonjeni, toda smatrajo, da nima smisla voditi z njimi prepir ali vojno. Oni bi radi z njimi vodili trgovino. Japonci imajo močno industrijo, pa malo surovin. Kitajska ima surovin dosti, pa malo industrije. Kaj je torej naravnej'Se kot poskušati različno blago zamenjati — trgovati. Na Japonskem obstoja nerazpoloženje proti Ameriki, to se v zadnjem letu ni zmanjšalo, kvečjemu povečalo. Vzkliki “Ami go home!” niso na Japonskem nobena redkost več.
Vojna v Indokini se nadaljuje. Vsi naši milijoni jo niso bili v stanju uspešno zaključiti. Francozi bi najrajši sklenili s komunističnimi uporniki mir. Združene države jih bodo od tega odvrnile le na ta način, da bodo poleg denarja in orožja poslale v Indokino tudi vojaštvo. Za začetek morda samo letalsko osobje. Doslej se je Washington tej zahtevi trdovratno ustavljal.
V sosednji Indoneziji, ki obsega velike otoke Javo, Sumatro in več malih ter ima blizu 80 milijonov prebivalstva, dobiva komunizem vse večji vpliv.. Za ustalitev tamkajšnjih razmer ni bilo dosti storjenega.
Indiji in Pakistanu smo poslali pomoč v živežu, ko jima je grozila lakota, vendar je Indija bolj naklonjena sov-jetsko-komunistični strani kot nam. S Pakistanom smo v prijateljstvu, pa mu ne upamo dati orožja in skleniti z njim uogodbo o vojaškem sodelovanju, ker se bojimo Indije. Pakistan je izredno pomemben, ker njegovo prebivalstvo ni okuženo s komunizmom. Služil nam bi lahko kot odlična opora in pomoč v svetovni borbi s komunistično nevarnostjo , ki po besedah predsednika Eisenhowerja ni nič manjša, kot je bila.
Na Prednjem vzhodu smo najprej podpirali Izrael in se tako zamerili Arabcem. Sedaj se nagibamo k Arabcem, s čimer se bomo zamerili Izraelu. Arabce pa kljub temu ne bomo mogli pridobiti za se. Republikansko vodstvo zunanje politike tudi v tem predelu ni pokazalo nič več odločnosti in dalekovidnosti kot prejšnje demokratsko.
In v Evropi, kjer smo izdali bilijone, da bi jo obvarovali pred komunistično poplavo. Vel. Britanija ima še vedno v marsičem močan vpliv na naše odločitve. Uresničena evropske armade, ki jo smatramo za bistveno, je prav tako daleč, kot je bilo pred letom, čeprav je Dulles že lanskega februarja zatrjeval, da bo čakal samo nekaj mesecev. Ni mu uspelo preplašiti niti Francozov niti Italijanov. Vse izgieda, da smo v Evropi danes dalje od svojega cilja, kot smo bili pred letom.	x
Tudi tržaška izjava z 8. okt. lani in vse, kar ji je sledilo,
ne kažeta posebne spretnosti sedanjega našega zunanjepolitičnega vodstva.
Na ameriški celini smo zboljšali razmerje do Argentine in nekaterih drugih držav v Južni Ameriki, ki jih je obiskal dr. Milton Eisenhower, predsednikov brat, dopustili pa smo, da se je komunizem usidral v Guatemali v Srednji Ameriki.
Republikanska zunanja politika se v splošnem od demokratske ne loči veliko in tudi ni veliko odločnejša od nje, je pa manj odvisna od angleške in išče ponekod novih poti. Trenutno skuša ugotoviti, za kakšno ceno bi bilo mogoče zagotoviti vsaj krajšo dobo miru.
Po treznem premisleku bi človek skoro dejal, da je bila predsednikova slika svetovnega položaja nekoliko preugod-na, čeprav so izgledi za mir danes dosti boljši, kot so bili pred letom.
Loramski kotiček
Piše Josephine E.
jemo se, kaj nam ho prineslo1. Bomo dočakali prihodnjega?
Kert; vsako leto smo tudi letos božične praznike prav lepo preživeli. ‘Naša nova cerkvica je bila zelo lepo okrašena, s cvet' licami je bila okrašena kot mlada nevesta. In kaj naj rečemo o naših pevcih? Da so lepo prepevali naše lepe mile božične pesmice, ki sežejo vedno v glo bino naših samotnih src.
In prva nedelja v tem novem letu je bila tudi nadvse lepa. — Možje in fantje naše fare so v velikem številu skupno prikorakali v cerkev, kjer so zasedli sedeže v prvih klopeh in se- tam javno pokazali, da se ne sramujejo biti člani organizacije Slovenske moške zveze. Tudi dekleta in žene Oltarnega društva so se jim pridružile in skupno
Daj Bog, da hi še v naprej ostalo, kot se je v pričetku leta začelo!
Vsem čitateljem v tej naši novi domovini kot tudi onim rojakom tam preko luže želim blagoslovljeno novo leto 1954 in vse najboljše!
Men.iševka
Pepca ’ t-brova iz Selščeka.
¥ nedeljo na koncert!
Po nekaj mesečni težki bolezni je dne 21. decebra 1953 umrla mlada mati Mrs. Grace Logar (Reising), stara komaj 32 let. —
Rojena je bila v Lorainu, kjer zapušča moža Charlesa, 3 hčerke in sinka, mater Mrs. J. Ma-chutas, 3 brate in 5 sester. Pokojnica je bila članica Društva Marije Čistega spočetja št. 85 KS-KJ. Pogreba iz naše farne cerkve se je udeležilo veliko ljudi.
Užaloščeni družini izražamo naše globoko sožalje ob nenadomestljivi izgubi nadvse dobre mamice in žene.
V	,soboto dne 2. januarja je preminula Mrs. Katarina Starec.
Bolehala je dalj čaisa, stara je bila 69 let. Iz Podzemlja pri Metliki je prišla v Ameriko pred 45 leti. Tukaj zapušča moža Johna, sina Adolfa in dve hčerki ter brata Jožeta Milek v Detroitu.
Bila je članica KSKJ in SDZ, S. ž. Zveze in Oltarnega društva.
Člani omenjenih društev so jo v lepem številu spremili na njeni zadnji poti iz farne cerkve na pokopališče. Vsem žalujočim naše globoko sožalje. Naši pokojni faranki naj pa počivata v miru v naročju naše lepe ameriške zemlje!	_
Dne 26. decembra se je v naši farn cerkvi poročila gdč. Loretta Yurman s Stephen N. Docs, čestitamo in želimo dosti sreče v zakonu! .
Rojak Frank Seražin z 29. ceste se je pri delu v tukajšnji tovarni zelo hudo opekel po nogah, ko mu. je kos žarečega železa padel na noge. Nekaj tednov je bil v tukajšnji bolnišnici, zdaj pa se zdravi na svojem domu.
V	zdravniški oskrbi na svojih domovih sta: Mrs. Magdalena Bučar s 33. ceste in Mrs. Johana Žnidaršič s 34. ceste. Vsem našim bolnikom želimo skorajšnjega okrevanja.
Mali “borderčki” so se kar za stalno naselili pri več mladih družinah; pri Mr. in Mrs. Anton Mroiski so dobili prav čvrstega sinka, Mrs. Mroski je iz Jančarjeve družine s 30. ceste. K sledečim družinam so se pa naselile same pridne in luštne punčke, pa saj so punčke itak vse “breštre,” pri Mr. in Mrs. J.
Grubich, Mrs. Grubich je iz družine Joe Mramorjeve; Mr. in Mrs. Pittak, Mrs. Pittak je iz družine Kostenove; Mr. in Mrs.
J. Myosky, Mrs. Myosky je iz Joe Mlakarjeve družine in Mr. in Mrs. J. Rigo, Mrs. Rigo je pa iz J. Pavličeve družine. Vsem novorojenčkom želimo, da bi bili pridni in zdravi, srečnim staršem pa poklon in čestitke.
Iz stare domovine iz naše lepe Menišije sporočajo, da so v Begunjah pripravili šolsko poslop-j “Samson In Dalila,” arijo Rezije, ki je bilo v zadnji vojni moč- ne iz “Seviljskega brivca,” težko no razbito in požgano. Po več Rossinijevo pesem “Ples” (La
Kulturni večer SKASa
Cleveland, O. — Slovensko katoliško akademsko starešinstvo bo imelo naslednji kulturni večer v soboto, 16. januarja, ob 8. uri zvečer v šoli sv. Vida na Glass Ave.
Predaval bo priznani slovenski pisatelj Karel MAUSER o slovenski književnosti po prvem katoliškem shodu pa vse do danes.
Pokojni slovenski časnikar in pisatelj vsem Slovencem dobro znani lastnik in urednik Ameriške Domovine Jaka Debevec je zapisal, da dokler bodo Slovenci brali slovenske časopise in knjige, naš narod ne bo izumrl in ne bo izginil v tujini in novi domovini slovenski duh in slovenska zavest. Slovensko berilo in slovenska pesem sta dva močna budilca k narodni zavesti. Pisatelj Karel Mauser nam bo pokazal slovensko književnost, prozo in pesem, ki so jo ustvarili slovenski pisatelji v dobi vse od prvega katoliškega shoda in se navdihovali z ideali katolištva in te presajali v pisano besedo in s tem z večnimi načeli naše vere oplajali slovenskega duha.
Vljudno vabimo vse Slovence, da bi se tega zanimivega kulturnega večera udeležili.
Odbor SKAS-a.
Cleveland, O. — June Babitt Price nam bo pela v nedeljo. Ljubitelji petja, nikar ne zamudite tega koncerta.
Program bo oitvc'rila s pesmijo “Tiha luna,” kateri bo sledila pesem “O mraku,” šubertova “Ave Marija” in “Virgin Slumer Song.”
Nadalje bo June Babitt Price pela v slovenščini ičiajkovskega “Kdo hrepeni kot jaz,” poljsko narodno “Kc'zak” in dve ariji iz Carmen. Tudi dve krasni kompoziciji Ivana Zoi'mana sta na sporedu in sicer “Dekliška pesem” in “Kje boš ti?” Potem Pavčičeva “ženjica” ter narodna “Gor čez jezero.” Za nameček pa bc dodala še več narodnih, če bo potreba.
Iz svetovne glasbene literature beste slišali arijo iz opere
Darovi za slovensko cerkev v Torontu
Cleveland, O. — cerkev v Torontu
Za slovensko so darovali
sci pristopili k mizi Gospodovi. $20.00 Peter Rozman, Milwaukee;
po $5.00 John Boyanc, Pittsburg, Pa., Anton Pauli, Cleveland, Neimenovani, Cleveland; po $2.00 Gertrude češek, Alojzija Zupančič, Anton Meljač, vsi iz Clevelanda. Prvič se je nabralo $50 sedaj $61, torej skupaj $111.00. Vsem darovalcem naj Bog poplača!
Vsem, ki ste v težavah, pripo roč am, da se obrnete k Mariji Pomagaj; prosite jo pomoči, saj vam bo rada pomagala. Obenem pa ne pozabite, da želijo zgraditi v Kanadi prvo slovensko cerkev, katera bo posvečena Mariji Pomagaj. Vsak naj v tem Marijinem letu prispeva za en kamenček ali opeko. Rojaki v Kanadi Vam bodo hvaležni. Marija Pomagaj pa bo vaša plačnica.
Pozdravljeni!
Jacob Resnik 3599 E. 81. St., Cleveland 5, Ohio
v šoli, v znani Janko Medencvi dvorani.
Iz stare domovine sporočajo
letih se pouk vrši spet preje so otroci imeli šole;
danza) in Griegovo “Jaz ljubim te,” v angleščini pa “Summer time” in “The Lord’s prayer.” June Marie sodeluje pri Tri-tudi, da so umrli sledeči Meni- j glavu in Glasbeni Matici. Mno-
ševci: v vasi Dobec je umrl stari in poznani Kranjč gospodar Tone — v Selščku pa Zgončkov gospodar Jože in Štefek. Zadnji je iz fare sv. Vida nad Cerknico in je pred leti kupil staro Vebrovo hišo in se tako naselil s svojo družino v naši vasici.
Božični prazniki so za nami, novo leto pa pred nami. Izprašu-
gokrat je že razveselila občinstvo, to pa bo njen prvi samostojni nastop. Pridite jo poslušat, žal vam ne bo. Koncert se prične cb štirih popoldne. Vstopnice lahko dobite v predprodaji pri Oražmovih ali pa na dan koncerta pri blagajni, ki bo odprta eno uro preje. Vsi sedeži so rezervirani.	Anton šubelj
Cvetje preko morja
Pred 7 leti so se združili trgov ci s cvetjem iz 107 držav v pod jetju “Interflora.” Od tedaj se poslužujejo postnih, telefonskih in telegrafskih zvez, da lahko izpolnijo naročila svojih odjemalcev. V nekaj urah lahko po naročilu z enega kontenenta, predajo na drugem šopek cvetja naročnikovemu prijatelju ali prijateljici. “Interflora” ima od 1946. leta celo svojo mednarodno valuto — fleurin.
En fleurin velja en švicarski frank oziroma četrtino- dolarja. Vsa naročila preračunavajo v fleurine. Najnižja cena za prekooceansko naročilo je 20 fleuri-nev ali 5 dolarjev, najvišja pa seveda ni predvidena. V vsaki državi je obračunsko mesto, ki ureja nato obračunavanja med trgovci. Vsak trgovec ima na Obračunskem mestu določeno vlogo, za jamstvo in za obratni kapital. .
Im oviti, naročniki vsega sveta imajo često kaj čudne želje. Nekoč je dobil nek cvetličar v San Franciscu od nekega maharadže iz Kalkute naslednje naročilo-: Živega kozla okrasite z venci cvetja in ga izročite Hinduskinji N. N., ki stanuje v tem in tem hotelu. Trgovec je hitro našel precej debelo žival, jo dal oprati in nadišaviti, nakar jo je okrasil s cvetjem. Toda niti tako okrašene in nadišavljene živali niso pustili v hotel. Mnogo besed je bilo treba, preden je trgovec prepričal direktorja, da je dovolil.
Neumestna sumničenja
“No pa so vsi tržaški in okoliški Slovenci zopet postali komunisti!” se je po poročilu “Demokracije” pritoževal neki visoki zavezniški uradnik v Trstu v času tržaške vročice.
Ker so vsi Slovenci soglasno neoziraje se na svoje svetovnonazorska in politično prepričanje odklanjali ameriško - angleški predlog za izročitev Trsta in cone A Italiji, so po mnenju tega visokega uradnika postali “komunisti.” Čudna pamet, ko vendar ves svet ve, da italijanski tržaški komunisti zagovarjajo priključitev vsega Svob. tržaškega ozemlja Italiji, Titovi jugoslovanski komunisti pa tudi trdijo,
V reklamni pisarni “Interflo-re” zelo radi povedo tudi naslednjo zgodbo:
Nekega Američana je zapustila zaročenka in odšla na potovanje po- Evropi, ne da bi točno povedala kam. Američan se je obrnil na “Interfloro.” “Interflora” je s pomočjo potniške pisarne, ki je dekletu pošiljala pošto, posredovala naslove nesrečnemu zaljubljencu. Ta ni pisal, le naročal je številne šopke, katere so-predajali ubežnici ob vsakem prihodu v nov hotel. Pravijo, da se je ta reklamna zgodba srečno končala. Zaročenko je menda to tako ganilo, da se je vrnila v New York.
“Interflora” danes združuje 19,000 trgovcev s cvetjem po vsem svetu. Da bi trgovina čimbolj e uspevala, tiskajo vsako leto posebno knjigo z imeni, naslovi itd. vseh članov, kakor tudi imena cvetja v šestih jezikih ter navodila za telegrafska naročila.
-------Ci-----
Tehnika bodočih dva tisoč let
Dudley Gordon, član angleškega inštituta mehaničnih inženirjev, je izrazil upanje, da bodo mogli ljudje v dogledni bodočnosti obvladati zemeljsko težnost in jo izkoristiti kot vir energije. Človeško znanje o težnosti je še tako neznatno, da se je mogioče samo v domišljiji ukvarjati z njeno koristno uporabo. Silo zemeljske težnosti — je dejal — bi bilo mogoče celo proizvajati ter poljubno spreminjati njeno moč in smer. S tem bi mogli prebroditi težave pri pristajanju na planetih, manjših od Zemlje. Govoril pa je tudi o bolj praktičnih vprašanjih. Povedal je, da sta plima in oseka velika, neizčrpna vira energije. Kot vir energije je cfrnenil tudi notranjost našega planeta, če bi hoteli izkoriščati ta vir energije, bi morali zvrtati proti zemeljskemu tekočemu jedru globoke luknje, seveda pa bi bile pri tem potrebne posebne naprave, ker bi lahko prišlo do katastrofe. V razgovoru o vodikovi bombi je povedal, da bi mogli pridobivati iz morja ali zraka neomejene količine vodika, ki bi ga uporabili kot vir energije, težki vodik pa za kurivo.
-------o------
Chaplin v Parizu
Charlie Chaplin se je mudil nekoč v Parizu. Hodil je po mestu in stopil v manjšo brivnico. Tam je ogledoval na steni viseči cenik in vprašal:
“Koliko stane -striženje?”
“Pet frankov,” je odgovoril brivec.
“Koliko po britje?”
“Dva franka.”
“Dobro,” je odgovoril Chaplin smeje, “obrijte mi, prosim, glavo.”
da. j e Trst laški, nasprotovanje slov. prebivalstva priključitvi je torej v nasprotju s komunističnim mnenjem, toda zavezniški uradnik tega ne vidi . . . ker menda noče. Namesto da bi presojal položaj z lastno pametjo in gledal s svojimi očmi, posluša Italijane, ki proglašajo vse Slovence za komuniste in s tem seve za sovražnike Zahoda, pri tem pa je italijanska komunistična stranka najmočnejša na vsem svetu izven sovjetskega območja. Slovenci ne uživajo enakopravnosti z Italijani
Italijanski tržaški časopis trdi: “Priznavamo Slovencem enakopravnost, toda ne dovolimo, da bi se oni ponašali kot gospodarji na tej italijanski zemlji!” — “Demokracija,” glasilo Slov. demokratske zveze v Trstu, pripominja k temu: “Priznavajo nam enakopravnost na področju kazenskega in zasebnega prava, ni pa enakopravnosti na področju narodnega in narodno-politione-ga življenja. “Naj opozorimo le na dejstvo, da slovenske občine Devin-Nabrežina, Zgonik, Re-pentabor in Dolina nimajo zajamčene pravice uradovanja v lastnem jeziku, med tem ko: občinske oblasti v Trstu in Miljah o slovenskem jeziku niti slišati nočejo, čeprav živi na njih področju veliko število Slovencev-domačinov.
Za nedoločen čas
Sredi decembra bi moral Varnostni svet ponovno razpravljati o Trstu. Sklenjeno je bilo, da se razpravo o tem vprašanju preloži za nedoločen čas. Vse izgieda, da so zahodne sile spoznale, da je ob sedanjih razmerah vsaka konferenca o tržaškem vprašanju brezpredmetna in so misel na njo opustili. Tržaško vprašanje je ostalo v bistvu tam, kjer je bilo1, le da je Tito s svojo nerodno izjavo, da je Trst italijanski, oslabil slovensko, oziroma jugoslovansko stališče za bodoče razgovore.
“Emigracija beguncev dobro napreduje”
Na Tržaškem je veliko število beguncev iz Jugoslavije in drugih komunističnih dežel. Ko je bilo govora, da bo Trst zasedla Italija, okolico pa Tito, je nastal med begunci preplah. Združeni narodi so poslali v Trst posebnega komisarja, ki naj bi se pobrigal za nesrečne ljudi v begunskem taborišču. Po vsem sodeč ni bilo veliko storjenega, čeprav je angleški zunanji minister A. Eden v parlamentu izjavil, da emigracija beguncev “dobro napreduje.”
Brezposelnost
V nekaterih občinah na Tržaškem in Goriškem vlada precejšnja brezposelnost. Poročilo iz Doberdoba pravi, da je v kraju, od vsakih sto za delo sposobnih ljudi 14 brezposelnih. Brez dela, ni jela in to je kar naše ljudi tare.
Delavke v Anglijo
Pred Božičem so nabirali v Gorici neporočene delavke v.sta-rosti od .21 do 30 let za delo na Angleškem.
Trgovina med Italijo in Jugoslavijo
Po umaknitvi vojske z meje se je začela trgovina spet oživljati, toda vsak izvoz iz Italije v Jugoslaviji mora dobiti odobrenje italijanskih oblasti.
Trst je dobil štirikrat več
Gen. Winterton, poveljnik zavezniških čet v Trstu, je izjavil, da je dobil Trst v sorazmerju s številom svojega prebivalstva štirikrat več dolarjev iz Amerike (Marshallov načrt) kot katerakoli druga država.
Or. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
16. Završetek verskih bojev. — izgon protestantskega plemstva. — Druga vojna z Benečani.
Sredi zime in ob nenavadnem snegu je Giustiniani 14. januarja .1616 zasedel Dobravo, kjier so njegovi vojaki v kleteh plemenitih Colloredo zaplenili mnogo , sodov finega vina. Med tem ko je del beneških det rušil Dobravo, drugi del pa se pripravljal, da odpelje plen v Kormin so jih napadli slovenski kmetje iz okolice in jih večinoma potolkli- Ostali so hitro razmetali napravljena okope in se umak nili. Tudi napad na Št. Martin in Vipolže se je vsled močnega deževja ponesrečil. — Drugi beneški vpad se je izvršil iz Čedada proti Tolminskemu.
Poveljnik Hektor Savorgna-no je hotel zasesti Kobarid in je menil, da bode pri tem podjetju imel opraviti kvečjemu z domačimi slovenskimi kmeti. Pa ko se je približal skozi gorsko dolino proti Soči, je zadel na o-borožene pešce in četo valonskih konjikov. Sneg in led sta napravila vsa pota spolzka, tako d§i so bila vsa daljna pod-jetja brezuspešna. Benečani so se morali vrniti v Čedad, ne da bi bili kaj dosegli.
Ob istem času je prišel v Gorico general Trautmansdorf lepo vojsko, katero so bile poslale notranjeavstrijske dežele na pomoč. Dobil je povelje, da se omeji na obrambo in varuje zlasti Gradiško in Gorico. V Gorici je takrat poveljeval grof Volk Frankopan s Trsata, v Gradiški pa Frankol, ki je bil že znan iz turšikh bojev in od obrambe Trsta kot pravi junak. Trautmansdorf je dal hitro utrditi višine nad Podgoro in Zdravščino. Prvo je ščitila trdnjavica “Sv. Trojica,’ drugo pa Zvezda-’ V Gradiški je imel 2brat’i Frankol čim največ čet jo braniti z vsemi silami. Žal, da mu je bila njegova drznost kmalu v pogubo. Komaj, da je 2bral nekaj čet, že se je posta-vd 30. jan. Benečanom pred me-st°m nasproti.
Sovražniki so navidez bežali ga izvabili za seboj. Komaj Pa je bil s svojo četo na prostem polju, so ga obkolili in potolkli. Frankol sam in 200 nje-Sovih vojakov j'e obležalo na bojišču. — Zdaj so začeli Bene-oani Gradiško oblegati. Mestni stotnik je bil takrat Rihard Strassoldo, potomec stane fur-lanske rodovine. Namesto Frankol
Ia Pa je stopil na čelo posad-jv broječi 2000 mož, Valon Ivan erm- Strassoldo je dal mesto-strditi z velikimi nasipi in pu-stH le en prelaz za napade. Pri tem dielu so mu radi pomagali Prebivalci sami, med njimi mno-S° Plemenitih gospa in gospodi-("en iz znanih rodbin: Turn,
VSE VRSTE DELA V ZOBOZDRAVNIŠTVU
Posebno za. ljudi srednje starosti 'n starejše ljudi, kakor hitro mogoče
Uradne ure od 9:30 do 7 ^ogovorjen sestanek nepotreben
dr. j. župnik
EN 1-5013
6131 St. Clair Ave.
Vhod na E. 62 St.
Poglejte napis
Strassoldo, Lenthieri, Rabata.
Prteden se je začelo obleganje, so jih pozvali, naj radi varnosti: odidejo v Gorico, toda pogumne gospe so izjavile, da hočejo ostati pri svojih možeh, z njimi deliti nevarnosti in tudi smrt.-Trdnjava je imela proti Soči majhna vrata, skozi katera so ji dohajala iz Gorice živila in pomožne čete. V obrambo teh pošiljatiev je Trautmansdorf' dal sezidati male trdnjavice na hribovje med Zagrajem in Rubijo. Najvažnejša je bila trdnjavica “Zvezda’ in “Sieh dich fur” (“Pazi se”) nad Zdravšči-rso, ki je vzdrževala zvezo med
Jože Grdina:
Maferi v spomin
Cleveland, O. — Mati so umrli! Tako se je glasilo pismo sestre Antonije, ki je poročena na mojem rojstnem domu. Iz pisma sodim, da je bila smrt lahka in lepa. Vedno so bili čili in zdravi, če tudi že v visokih letih: 87 let, to ni malenkost, za ženo, ki je vedno delala in trpela, pa molila. Taka so bili naša, mati, ki so bili meni sicer druga mati, toda v vseh ozirih, v dejanju, besedah in skrbeh prava mati in jaz sem jih vedno spoštoval, zato sva se tudi vedno dobro razumela. Ko sem bil letote v domovini, so bili zelo veseli mojega prihoda. Oh, pa si še prišel, so dejali in mi zatrjevali kako so veseli, da me še enkrat vidijo; potem so pa polni hvaležnosti rekli: Oh, Jože kako sem Ti hvaležna, ko mi vedno pošiljaš moko1. Veš, noben nima belega kruha v vasi, pa tudi drugje ne; jaz pa ga vedno jem
Avstrijci in oblegano trdnjavo.
Bjenečani so Pričeli oblegati belega, ker mi ga ti pošiljaš. Bog
Kadar potrebujete zavarovalnino
viharju, za avtomobile, “Wto In zanesljivo obrnete na obrnete na
L Petrich - IV1-1874
1S001 KILDEKK A V*.
ZA ZAVAROVALNINO Proti OGNJU, NEVIHTAM, AVTO NEZGODAM
pogličite:
, JOHN ROŽANCE
.-2604 Waterloo Kd. KE 1-6681
Gradiško s 6000 piešci in 3000 konjiki. Prisilili so tudi bližnje kmete, da so jim pomagali zidati utrdbe in napravljati jarke okoli trdnjave. Dne 5. marca so jo pričeli obstreljevati iz 24 topov in izkušali prodreti skozi podzemljske rove do ozidja, da bi ga razsuli s smodnikom. Toda posadka je rovie pokončala in vse napade hrabro odbila. Vrhu tega je Trautmansdorf na planoti, ’ki se razprostira od Soče proti Fari, večkrat napadel beneške čete in jih nadlegoval posebno z nočnimi stražami. Redkokdaj so se Benečani v teh sorbah držali. Njihove čete, ki so bile zbrane od vseh vetrov, neurejene in neizurjene, so se hitro plašile, tako da jie sam poveljnik Giustiniani večkrat rekel:	“Ljudi pač imam, toda
malo vojakov.”
Vsled tega tudi pri obleganju Gradiške ni bilo izdatnih uspe-iov. Tridnevno obstreljevanje od 25. do 28- marca je bilo zaman. Naslednji dan je Giustiniani s svojimi četami v lepem redu zapustil pokrajino. Beneški senat pa je razširjal okoli vest, da je le iz spoštovanja do katoliškega vladarja, ki je želel premirja, umaknil svoje čete izpred trdnjave.
Začela so se iznova pogajanja in posredovanja za mir, ne da bi imela kak uspeh. Benečani so med tem svojo vojsko preuredili in ji postavili na če-.o nekaj novih poveljnikov. Poleg Barberiga in Giustinianija sta se pozneje v vojski posebno odlikovala Anton - Priuli in Frane Erizzo. Avstrijci so se norčevali, češ da beneški zmaj dviga zdaj sedem glav iz močvirja. — Pa tudi vojska nadvojvoda Ferdinanda se je pomnožila. Španski Baltazar Ma-radas je prišel s 500 konjiki, drugo četo konji’kov (400) je privedel baron Florijan Bogen.
Novo vojno začno Benečani s tem, da 20. aprila napadejo Brda in pridero celo do Št. Florijana. Tudi Trautmansdorf je piekoračil Sočo in napravil pri Ločniku trdne okope. Manjše bitke in praske so bile potem med Faro in Ločnikom. Toda kmalu se pojavi med beneškimi in avstrijskimi četami kužna belezen, ki ae je lotila najprej konj, potem pa ljudi. Do konca avgusta je pobrala več kot 10,000 oseb. Vojna podjetja na Goriškem so vsled tega nekaj mesecev skoraj popolnoma počivala.
Med tiem so se razvili obmejni boji na Koroškem. Že meseca maja je dobil stotnik Šmit, Anglež po rodu, od nadvojvoda Ferdinanda povelje, da osvoji čim preje sotesko Bele pod be-nieško Pontebo in potem napade Humin (Gemono). To vse se je imelo zgoditi hitro in brez vsakega hrupa. Nadvojvoda sicer ni mislil od tu prodreti na Beneško, ker je imel Šmit komaj 400 vojakov.
(Dalje prihodnjič.)
ti povrni. Oh, da, tako lepo skrbite zame vi Amerikanci: Pepca mi vedno pošilja, potem Ančka in Ivan. Bog Vam vsem povrni! Potem so pa hiteli, kako bi mi kaj postregli ter pomagali sestri Antoniji, pri delu v kuhinji.
Dne 6. decembra 1. 1893 so ležali na mrtvaškem odru moja mati; oče so bili takrat v Ameriki in sicer pri starejšemu bratu vsem poznan emu Johnu Grdina, ko so zvedeli žalostno novico od očeta Luka Grdina, da jim je umrla žena. To je bil za očeta težak udarec in odločili so se, da se čim. prej vrnejo domov. Ker so imeli domačijo in zraven dva majhna otroka, so si poiskali
družico Marijano Šuštaršič p. d. Krivčevo, ki je bila njim ne samo debra tovaršica, pač pa tudi nama s sestro Ančko kakor prava mati. Nikoli niso pustili, da bi se delala kaka razlika mec otroci: vsem glih sb dejali in ta ko je moralo biti. V zakonu se jim je rodilo 10 otrok, pet jih je umrlo v detinski dobi, pet jih je še živih. Torej veliko težav, veliko dela in skrbi; pa kljub temu tako visoka starost. Pri svojem delu so bili vedno vedra pa vesela in so često delali in peli: prva so bili zjutraj na nogah in zad nja pri počitku.
Kljub visoki starosti so vsak dan šli v pol ure oddaljeno župno cerkev sv. Vida, da so bili pri sv. maši: ni ga bilo dne, da bi mati ne šli k sv. maši. Ko so morali radi starosti vzeti v roke palico, so jo vzeli in šli s palico; pa jim je kasneje še to malo hodilo in morali So vzeti še eno palico in tako so šli vsak dan k sv. maši z dvema palicama: a šli so. Jaz sem jih kar občudoval, ko sem jih videl, kako težko gredo, a so vstrajali: pol ure daleč. V Ameriki pa, če je le nekaj blokov od cerkve in slučaj nlo maši-na ne “rana,” so pa mnogi radi tega doma. Pa ljudje, tu vsega imajo, ampak še skoro v mladih letih že umirajo.
Sestra piše, da ko so oslabeli, so legli v posteljo; zboleli s-o, pa sitnosti ni bilo z njimi, skoro nič dela. Ko so spali, pa gre in jih
vijo, da so tisti materi, ki ima tri majhne otročičke v nebesih, nebesa zagotovljena. No jaz jih imam tam pet; da pet an gel j okov imam v nebesih in teh pet mojih amgeljčkov mi bo prišlo na proti, k c- bom umrla. Ni dvoma, da se je to res zgodilo, zato so pa kar mirno zaspali. V življenju niso nikomur storili nič žalega, storili pa dobrega zelo velika, molili so vedno, pri sv. zakramentih vedno, pri sv. maši vsak dan. Vse to je pa poroštvo srečne smrti in za mater je bila smrt samo prehod v srečno večnost.
dim, da sem se motil; imel sem mojega zapisnika ni našel. Pre-jih za slabše. Zadovoljno sem se • vidno se oblečem, potem seve-vsedel. Nekaj minut potem pa j da tudi površnik, da se ni videlo, zaslišim, da so zunaj na peronu j kaj je v mojem hlačnem žepa . . poklicali moje ime. Oho, kaj je Stražnik javi komisarju: Nič na-
pa to? To pa ni dobro. Prvi hip sam nisem vedel, kaj naj to pomeni zdaj, ko je vse pregledano. Kaj če vstopijo v voz miličarji in bcm moral z njimi? Vse.mo-
ma! Vseh je bilo sram, najbolj pa komisarja. . .
Brž sem pospravil svoje stvari in hitim nazaj na vlak. Ko pridem tja je vlak že odhajal,
goče. Nekaj bo; dobrega gotovo proti vsem praviiomj da ne sme^ me. Ko tako razmišljam vstopi v kupej načelnik obmejne stra-
Ko sem se zjutraj dne 30. ju rnija odpravljal, da se vrnem Ameriko in se poslovil od domačih, so stopili pred me mati, držeč v roki malo stekleničico olagoslovljeno vodo in so dejali Jože, zdaj odhajaš! Bog ti povrni vse, kar si storil za mene in si mi vedno pošiljal,, pa pomagal da sem jedla bel kruh. Nisem tvoja prava mati, a ti si bil na-pram meni vedno, kot bi ti bila Jože, nikoli mi nisi rekel žal besede in si me vedno spoštoval jaz pa tebe. Bog daj zdravje in srečo Tebi in tvoji družini. Nato dvignejo malo steklenico in pravijo: Tukaj je blagoslovljena voda, daj pokropi me. Ko bom ležala na mrtvaškem odru, me ne boš rhogel kropiti, ker boš takrat v Ameriki; zato me pokropi zdaj. Po licu so mi zdrsnile solze. — Vzel sem steklenico se
“NOV SVET” — V Babson Institute of Business Administration v Wellesley, Mass, grade globus, ki bo imel v premeru 28 čevljev in bo tehtal dve in pol toni. To bo menda največji globus na vsem svetu. Služil bo v gospodarske in vojaške namene.
pokliče, pa ni bilo glasu od njih; j .]im zahvalil za vso materinsko sestra se prestraši, pa jih mak^ skrb, ki so jo imeli za mene, jih potrese na lahko in mati nato1 pokropil, potem pa steklenico trikrat zdihnej.c«, pa so bili v ne-1 vrnil. Nato me pa pokropijo besih. Tako piše sestra. Upra- i mati rekoč: In zdaj pokropim jaz vičeno zapiše, pa so bili v nebe-1 tebe: Bog s teboj in Bog te bla-sih. Večkrat so mati rekli: Pra- gsslovi . . . Potem pa pravijo: Tu
na tem svetu se ne bomo videli več. Bog, daj, da se vidimo v nebesih. Veš, zdaj grem pa v 'cerkev, pa bom pri sv. maši molila za te, da bi srečno prišel nazaj v Ameriko . . . Ker je kazalo, da bo tisti dan za mene zelo vroč, sem jim dejal: Se priporočim mati, da se me spomnite pri sv. maši. Bom, bom-*,>8® dejali in-od-;šli. . .
i Naj njim v spomin zapišem še 1 prav na kratko o tistemu dnevu, j ko sem vzel slovo in svak Anton me je potegnil na postajo Preserje, da sem se odpeljal v Ljubljano, kjer sem tri ure za tem sedel na Orient expres ter se z mnogimi Amerikanci, več od njih iz Clevelanda odpeljal prsti Trstu, da od tam potujem preko Pariza v Ameriko. Ravno opoldne 30. junija se pripeljemo v Sežano, obmejno postajo Jugoslavije. Na vlak so prišli obmejni uradniki, stražniki in ca-rinarji ter nam pregledali potne liste, jih žigosali, potem vprašali po listinah prijavljene valute in nato tudi prtljago. Priznati mo-| ram, da tokrat niso bili natan-j oni. Malo se pobrskali, pa šli na-j prej. No, sem dejal; ,saj so obzir-j ni. Jaz sem pa pričakoval, da ibo strožje in bodo bolj natančni.
1 To pa kar dobro gre. Zdaj vi-
že ali komisar ter pravi: Poberite svoje stvari, pa greste v carinarnico! No, zdaj smo pa tam, sem dejal sam pri sebi in prvi hip nisem vedel, kaj bi naredil? Upreti se ne morem in ne smem ker sem še v njih icblasti; če grem, bo stroga preiskava in jaz imam t^ke stvari s seboj, da če jih najdejo, sem lahko zaprt. Kaj naj napravim? Rad bi nekaj takih stvari skril, pa ni mogoče, ker poleg je bil komisar in čakal, da grem. Ker sem se obotavljal, me še enkrat opozori: poberite svoje stvari in greste. Ni kazalo drugega, kot da sem z težkim srcem zapustil vlak in seboj vlekel vse svoje stvari.
Ko pridem v carinarnico, pravi: zdaj pa vse odprite, kar imate in nato ukaže enemu izmed stražnikov, da vse strogo pregledajo, kar imam. Pričela se je stroga preiskava: vse sem moral zložiti ven in vsak popisan papirček so prebrali. Ko je bilo z oreiskavo proti koncu, pravi komisar: Ko bo to preiskano, potem pa še telesno preiskavo. Kaj takega pa jaz nisem pričakoval. Na to pa jaz nisem bil pripravljen. Ko je bilo z preiskavo' prtljage gotovo, pravi stražnik: zdaj pa stopite tule notri, nakar odpre vrata in v njegovem spremstvu stopim v malo sobico, ki je bila pa na vso1 srečo precej temačna. Tu pravi stražnik: Zdaj pa kar povejte, kaj imate pri:
dokler niso vsi potniki na vlaku .. . Kaj zdaj? čakati bi moral na vlak do večera; nekaj minut pred 6 ure gre drugi vlak proti Trstu. Tako dolgo pa jaz ne smem čakati. To, da so pustili vlak oditi brez mene je slabo znamenje . . . Povprašam, če je tu kak človek da bi me potegnil v Trst . . . Nikogar nisem mogel dobiti . . . Potem le dobim enega človeka in ga prosim, da mi prepelje moj kovčeg do meje v Forneci, ki je oddaljena nekako pol ure cd Sežane; mož je bil pri volji, priveže moj kovček na svoje kolo, da greva. Predno pa sem odšel, javim komisarju, da jaz moram na vsak način iti v Trst; zrakoplov imam najet, moram iti . . . Komisar, ki zaenkrat ni imel drugega ukaza kot preiskati, je dtfvolil, da grem. Poprosim ga za pismeno dovoljenje, da se legitimiram pri obmejni straži v Fornečah. Bom telefoniral, je dejal . . . Nato sem jo ubral peš, noseč seboj vso ropotijo in z menoj je peljal tisti mrJž moj kovčeg . . . Srečno sva prišla do meje . . . Javim se Jugoslovanski obmejni straži in vprašam, če so dobili obvestilo od komisarja iz Sežane? Ne, ga nismo. Potem pa vprašajte, ker jaz moram najprej. Ali so vprašali ali niso, končno sa le rekli: Pojdite. Od tam sem moral nesti do italijanske meje vse sam, mojega spremljevalca sem plačal in je šel nazaj, ker čez mejo ni smel. Ko sem z trudom pri-
sebi. Za hip sem bil v negotovo- šel do italijanske obmejne straže, in povedal, kaj se je z mano
sti kaj naj napravim. Pri sebi sem imel zapisnik o Jugoslaviji, kaj sem tam videl, slišal in doživel, pa kaj se je godilo v tistem Litostroju, katerega mnogi tako opevajo in se z njim tam v Jugoslaviji bahajo; male kdo pa ve, z kakšnimi sužnji so ga gradili.
To' vse je bilo v tem zapisniku.
Sicer sem dva večja zapisnika pustil v Trstu, ko sem bil na po-setu v Italiji, a naj hujši glede Jugoslavije je bil v zadnjem hlačnem žepu. O tem zapisniku sem mislil, ko me je vprašal stražnik, naj povem kaj, da imam. Pa mi šine v glavo misel: molči, kar išče naj, kajti če mu povem, kaj imam, ga uže v naprej opozorim na stvar, če to zamolčim, bo slabše, kajti preiskal 30 vseeno, zato sem odgovoril stražniku: Veste kaj; zdaj sva tukaj in zdaj kar preiščite po Vaši volji kakor hočete.
Nato mi prione stikati po žepih, vse preišče in pretiplje. Slečem se. Vse pregleda, do pasa samo zadnjega hlačnega žepa še pretipal; v tem. pa jaz spustim hlače doli, kot, da mu ho1-čem pomagati pri preiskavi namen je pa bil, da ga zmotim v iskanju. Pod srajco otiplje pas v katerem sem imel tekom potovanja denar; 100, 50, 20 in 10 dolarske bankovce.
Kaj je pa to? me vpraša. Tam je bil pa svoječasno denar, ki ga pa zdaj ni več, mu 'Odvrnem. Potem me pa vpraša po listini, na	NAPRODAJ
kateri je vpisana prijava denar- blizu K 222. ceste v fari sv. Ja, to sem pa že oddal na
zgodilo je italijanski poveljnik, takoj poklical avto, ki me je odpeljal v Trst . . .
Materina molitev tisti dan je pomagala, da sem se srečno izmotal iz jugoslovanskih klešč, kajti ni dosti manjkalo, da me niso tirali nazaj v Ljubljano ter me tam zasliševali in držali kot vohuna . . . dasi nisem bil noben vohun, ampak le bolj globoko sem pogledal v jugoslovanske razmere, ko pa pogledajo naši izletniki, ki gredo tja, gledajo, pa nič ne vidijo . . . Zato so pa vse druge mirno pustili naprej, mene pa preiskali .... Pisal sem in to so hoteli videti ... To naj bo priključeno spominu na mater, pa njih molitvi pri sv. maši. Vedno sem jim bil hvaležen in jih spoštoval in za vse kar so storili, naj jim bo Bog obilen plačnik. Hvala jim in pa časten spd-min!
Jože Grdina. -------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
MALI OGLASI
Zgubil se je
Zelen in rumen “parakeet” se je zgubil v bližini Norwood Rd. in Carl Ave. Sliši na ime “Beli” in je otroški ljubljenec. Nagrada. - Kličite po 4. uri EX 1-3711.	(9)
ja.
vlaku, mu odvrnem jaz. Ko otipava še dalje po tistem pasu, otiplje v pas všito plastiko. Kaj je pa to, me vpraša. To je bio pa všito v pas, da se ni od potu premočil denar, odvrnem jaz ter potegnem ziperja, ki sta zapirala pasov žepa in pravim: prosim, izvolite pogledati. Stražnik gleda, otipava, im ko vidi, da res ni nič, pravi: Že dobro, kar opravi-
Kristine 5-sobni zidan bungalow, 3 spalnice, beneški zastori (Venetian blinds), soba za zabave, plinska kurjava, garaža in dovoz.
Cena $17,800
Za podrobnosti vprašajte pri
Kovač Realty
960 E. 185 St. KE 1-5030
Ali ste prehlajeni?
SVOJEVRSTNA URA — Ko je žena Cii fjorda Cattell v Adrian, Midi. želela, da dobe vrata njune garaže nekak okras, je mož, ki se ukvarja z izdelavo načrtov za velike stenske ure, izdelal tole številčnico in jo oskrbel s potrebnim mehanizmom. Baje ura odlično in točno teče.
te se. Hvala Bogu, sem vzdihnil j _ .
Prav iz srca in pri tem ne dal na : da v^usUvrkaSrin pfeMad zunaj nobene pozornosti, kajti Pridite takoj, ko čutite prehlad, ves čas je po meni vrelo; toda jaz !	Mandel DfUS
sem bil na videz čisto miren, da	WATERLOO BD.
kar brezbrižen, da sem tako od-
vrnil od sebe vso veliko zaskrb- ,T ...	.	...
i,-	,	,	, i Naročila sprejemamo in izvrsu-
i rjenost. Silno sem bil vesel, da jemo po pošti tudi za Clevelnad.
Ali v tem primeru bo Nemčija opustošena. Če bodo te vrstice rešile življenje enemu sanuemu človeku, bom ponosnejši na ta mirotvorni venec nego na vsa žalostno bojno slavo?”
Nadvojvodo zadene to pismo v srce. To je visoko izobražen človtek, odločen sovražnik vojskovanju in opravlja svoj posel samo kot dolžnost. S takim, dokumentom v rokah bo lahko pregovoril dunajsko vojno stranko in cesarja- Kajti kaj se bo zgodilo, če ne pristanejo? Bonaparte bo nedvomno objavil obe pismi in bo zopet lahko pred j Evropo slavil človečanske ide-alie republike ter jih zoperstavljal fevdalnemu vojaškemu stanu cesarstva. Nato bo pustošil in požigal in se izgovarjal z našo trdovratnostjo. Del svoje vojske že pošilja za pismom, mesto Leoben je v njegovih rokah.
Cesarjevi odposlanci pridjejo k njemu. Vojskovodja jim pride do vznožja naproti, govori spoštljivo o cesarju in nadvojvodi. Ko zahtevajo po svojih navodilih deset dni premirja, da bi se Dunaj lahko oborožil, jim odgovori z vabilom k souper-ju. Po obedu jim dovoli pet dni.
Toda med tem ko se sovražnik na Dunaju nagiba k miru, se v Parizu vznemirjajo direktorji. Kako? Zdaj bi ta general rad sklenil celo veliki mir? Potem mu ni treba drugega kot da pride v Pariz — lahko jih bo izbrisal z levo roko. Zato mu zelo uljudno naročajo, naj počaka njihovega odposlanca, ki se je odpravil v njegov tabor. Tem bolj priganja Bonaparte nasprotnike. Znano mu je, kaj se v Parizu poroča o njem, in ošvrkne direktorje s temile besedami: “Sam prosim za mir.
Opravičil sem Vaše zaupanje. V vseh svojih pohodih sem tvegal življenje in sem si nakopičil več slave, kot jo srečen človek potrebuje. Zdaj sem se vrgel proti Dunaju in sem obrnil prekrasnim italijanskim ravninam hrbet, da bi armadi — kakor svoj čas — preskrbel kruha, ki ji ga republika ni mogla dati. Zli jeziki mi zaman podtikajo niz?ke namene: moja državljanska kariera bo edinstvena in preprosta, kakor je moja
vojaška.”
Ironije, s katerimi ima pisec neizgovorjene namene.
Neskončna pogajanja! Dajte nam Belgijo in Lombardijo in odškodujte kneze, ki bodo pri tem izgubili svojo posest, z deželami nemške države. Habsburg sprejme to načelo, kajti niti cesarju niti kakemu drugemu nemškemu knezu ni več do Nemčije, ki hira in izdiha in ki bo morala s svojo častitljivostjo kmalu v jamo. Na ta način seže Francija s svojimi prsti na drugo stran Rena. Gre samo še za to, kako odškodovati Habsburga za izgubljeno Lombardijo.
Tedaj prispo kot nalašč iz Benetk poročila, ki javljajo o u-porih in napadih na francoske vojake. Naposled, zdaj vsaj lahko igra maščevalca! Da, tudi Benetke so onemogle od starosti zrele za pogin. “Odkar je odkrit Kap in sta se razvila Trst in Ancona, Benetke propadajo,” piše direktorjem, da bi pomiril njih vest, to se pravi, kot snov za časopise. “Ta udarec bodo težko preživele. Da, malopridno, strahopetno, za svobodo nesposobno prebivalstvo brez zemlje in brez vode bomo kajpada morali prepustiti tistim ki bodo dobili njihovo zaledje. Prej pa bomo zasegli ladje, iz praznili arzenal, odpeljali to pove in zaprli banko; tudi Krf in Ancono obdržimo mi.’ Šele tako oslabljene naj dobi lagune Habsburg.
S starimi gospodi, ki jih kot naslednike močnih mož voli nekaj rodbin in ki so iz Benetk naredili najbolj nazadnjaško državo, opravi Bonaparte zelo na kratko: “Nahujskali ste kmete, piše med mirovnimi pogajanji dožu iz Tirol. Vse vpije pri Vas; smrt Francozom! Sto in sto vojakov je že poginilo zaradi tega. Ne tajite: Vi ste povzročili te upore! Ali mislite, da stoječ v srcu Nemčije ne bom znal pridobiti spoštovanja prvemu narodu na svetu? Kri mojih bratov po orožju bo maščevana! Vojna ali mir! Če mi pri priči . . ne izročite povz-ročitljev, Vam napovem vojno.”
To je njegov ton, ko hoče prestrašiti tucat klecajočih patri-cijev. Ko pridejo nato senat-ski sli k njemu v tabor, igra besnost in jih nahruli: “Jaz ne
maram nobenih konstitucij več in nobenega senata! Za Benetke bom drugi Atila! Nobenih predlogov nočiem več slišati! Jaz vam bom dal zakone!’ Kasneje, pri predaji mesta, se zgrudi 90-letni dož mrtev na tla. To je poslednji beneški dož. Prizora ni Bonaparte nikoli pozabil.
Ali je zdaj nazadnje opravil z Italijo? Ali ni vsa njegova? Ali ni dosegel svojega smotra?
Smotra sploh ni, zakaj vsak korak odpre nov razgled. Benetke so samo deska, s katere se bo odgnal na širno morje. Otoki so ga prizadeli. Njegovim očem se odpre Jadransko morje, ali njegov pogled išče naprej. Ko je bil pred nedavnim v Anconi, da bi izsilil mir z Rimom, je stal ob morju in gledal na drugo stran. Tam leže Jonski otoki. Turčija. Tledaj je pisal: “V 24 urah si od tod v Macedoniji:	neprecenljiva to-
čka za naš vpliv na usodo Turčije.” Ali ni hotel že kot brigi-dir v generalnem štabu izginiti tjakaj? V Anconi je stopil po agentih v zvezo z mogočnimi pašami v Janini, v Skadru, v Bosni.
V Leobnu si zagotovi beneške
otoke, da zasesti Krf in Zante, “da bi hkratu zavladal na Ad-riji in v Orijentu. Nihče ne more več ohraniti turškega ce-carstva, še dočakali bomo njegov pogin. Zasedba Jonskih o-tokov nam omogoča ali Turčijo podpreti ali pa si vsaj zagotoviti svoj delež.”
Realno politično je vse to naperjeno zoper Anglijo, kajti stara želja Francije gre za tem, da bi si pridobila oporišč v Sredozemskem morju in s tem oddelila Anglijo od Indije. Toda v Bonapartu dobe ta sredstva prvič vzgon samostojnih smotrov: ni mu do Vzhoda, da bi udaril smrtnega sovražnika — Anglijo, marveč premišlja o sredstvih zoper Anglijo, da bi pridobil Orijent. Ker hodi njegova domišljija vedno pred dejanji, mu postaja Evropa že danes pretesna, dasi je je stisnil v pest komaj* neznaten kos. Bourinnu pravi:
“Samo v Orijentu so nastajale velike države in mogočni prevrati, kjer prebiva 600 milijonov ljudi! Evropa je krtina.”
VIII
V visoko Obokani baročni dvorani z belim in zlatim štukom sedi na dolgi, zeleni, svileni zo-
fi med dvema zrelima ženama šestnajstleten poročnik, razvajen in prikupen kakor paž. E-na izmed žena je njegova mati. Ali ko njen smehljajoči se pogled koketira z elegantnimi častniki, ki stoje okoli nje, je videti, da sebe in druge opominja na ure, v kakršnih se takile dečki spočenjajo, in njen pogled pristavlja brez besede, da so Kreolke v teh stvareh prve na svetu. Strokovnjak v teh zahtevah je lepi general, ki stoji za Josephino, da bi ji videl še globlje v nedrij e, nego mu dovoljujeta moda in njena niče-murnost. To je Massena, mož naskoka, ki je predivji in tudi preneomikan, da bi bil lahko preračunljiv. Ali v sili je vedno kakor odrešilno raketno znamenje pomoči. Zato vedno potrebuje denarja in po več žensk, ki jih vlači s seboj, in krade to in ono, kjer more.
Vse, kar manjka njemu, ima mladi mož z veliko glavo, ki pred damama vodi konverzacijo, Grd je, njegove kretnje so ginljivo groteskne in zdaj je kakor pijan zaradi naklonjenosti lepe Viscontijeve, ki si jo je pridobil, da nihče ne ve kako-To je neizmerno delavni načel-
ROOSEVELTOVA BOLNIŠNICA NA SICILIJI — Mrs. Clare Boothe Luce, ameriški poslanik v Rimu, v razgovoru z malimi Sicilijančki oh priložnosti otvoritve novega oddelka Franklin D. Roosevelt bolnišnice v Palermu na Siciliji.
* ..v	'.
.S'.:--:/' >:.v

JN a zn anil o in JZah-Vala.
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
ANTON KOLENC
Zatisnil je svoje oči dne 26. novembra 1953.
Pogreb se je vršil dne 30. novembra iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen dne 2. junija 1887 leta v vasi Križka reber pod Zaplazom, fara Čatež na Dolenjskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. To nam je bilo v veliko uteho v dneh smrti.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
{Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit ko je ležal na mrtvaškem odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Hvala pogrebcem, članom društva Blejsko jezero št. 27 SDZ, katerega član je bil pokojni, ki so nosili krsto.
Srčna hvala tudi tajnici Mrs. Mary Marn, ki je oskrbela pogrebce.
Toplo zahvalo izrekamo vodstvu Kerr-Lakeside Industries, Inc., kakor tudi vsem sodelavcem za vse, kar ste storili za nas. To storijo le ljudje, ki imajo blaga srca. Hvala Vam!
Globoko zahvalo izrekamo č. g. A. Ruparju za molitve v pogrebnem zavodu, opravljeno zadušnico in spremstvo na pokopališče. Hvala tudi č. g. M. Jagru za molitev rožnega venca ob krsti v pogrebnem zavodu.
Težko nam je najti pravih besed, da bi se dovolj zahvalili pogreb-nici Mrs. Mary A. Svetek za vso pozornost in najboljšo poslugo, ki nam jo je nudila, in jo vsem toplo priporočamo v enakih slučajih.
Prav posebno zahvalo naj sprejmejo pevci in pevke zbora “Jadran” za krasne v srce segajoče zapete pesmi-žalostinke.
Razposlali smo zahvalna pisma vsem, ki so prispevali, ako se je p'a pomotoma izpustilo katerega, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, dragi pokojnik. Odšel si k Bogu, da sprejmeš iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si dobrega storil v življenju. Mi se Te bomo spominjali v molitvi dokler se ne snidemo enkrat na kraju večnega miru in blaženstva — nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
MARY KOLENC, rojena ZRIMŠEK, soproga ANTHONY V. in EDWARD G., sinova MARY por. LAMPE, CHRISTINE por. KOSS, hčeri WALTER LAMPE in JOHN KOSS, zeta LORETTA, MARY-JEAN, DIANA in BARBARA, vnukinje Cleveland, Ohio, dne 13. januarja 1954.
nik generalnega štaba, Berthier, 'ki danes upravlja, jutri napada in ki je velik tolmač zemljevidov ter fed en izmed redkih teoretsko izobraženih častnikov. Teatralno nališpani Murat v zelenem žametu, ki suče ogromno perjanico v rokah, je ’kakor večina tega čudnega glavnega stana proletarski sin. G nehotni, pohlepni in zapravljivi kmetiški sin Augereau mu na strani pripoveduje nekaj kosmatega in Murat se preglasno krohota. Ne topovi ne knezi mu ne im-ponirajo, toda zdaj je v mučni zadnegi, kajti generalica Bona-partova ga kliče čez pol dvorane k sebi: šalo bi rada slišala tudi ona.
Joseph pa, ki ume živeti, miga Muratu, pri katerem se mu ne
zdi nobena stvar nemogoča, naj za božjo voljo molči, kajti v eni izmed okenskih vdolbin sedi njegova sestra Eliza. Ker ni tako lepa, kakor so druge, in ker se mora dolgočasiti s svojim možem, preži na tuje grehe in bi gotovo takoj vse povedala materi Laetitiji, ki Jose-phinino lascivnost itak sovraži.
Iz vrta se čuje smeh in klicanje: to ščebeta Paolina. Večno žejna sreblje zadnje svobodne dni pred poroko z generalom, ki ji ga je določil brat; in če se lahko igra slepe miši z Hip-polytom, ji je tembolj po volji, ker ve, da s tem jezi Josephino.
(Dalje prihodnjič)
-----o------
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
L GRDIM a SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15801 WATERLOO ROAD
KEnmore 1-5890 KEnmore 1-1235
ČERNETOVA ZDRAVILNA KOPEL
V IZOLIRANEM KEPU ZA KOPANJE V VROČEM ZRAKU,
V VAŠEM DOMU JE VAŠ KLJUČ DO ZDRAVJA V BOJU PROTI:
Prehladom - Revmatičnim in Artritičnim obolenjem - Slabemu obtoku krvi
VAŠ KLJUČ DO LEPOTE S TEM DA:
Čisti vaše telo od znotraj - Prepreči izpuščaje in kožne nečistosti Zmanjšuje odvišno težo - Ohranja mladostno gibčnost
Hvaljena od stotero družin in izpričana s pismi, ki jih Došljemo v prepisu s točnimi naslovi, bo tudi Vam po-nagala, zato pišite še danes.
DR. EVO ČERNE
1421 E. 53 St. Tel. UT 1-9413 Cleveland 3, Ohio
IIZXXZXXZ^XXXXXXXZXXZXZXXZXXXXXXXZXXXXXXX
xxxx
Yixx
^xxx:
BARAGOVA PRATIKA
ZA LETO 1954
ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi.
Slane sl.25
s poštnino,
kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th St.	Berwyn, 111.
P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte
PREVEČ ZA ENKRAT — Sedemletna Nancy Stadler iz Saline, Kan., pomaga pri hranitvi trinajstih mladičev domače Heidie. Samo osem od 13 mladičev more na enkrat “k mizi.” Nancy je rešila to vprašanje na ta način, da je mladiče razdelila v dve skupini po sedem in šest ter skrbi, da pridejo vsi na vrsto.