107
Narodne stvari.
Čertice iz starodavnih časov.
Kakor smo v 17. listu „Novic" brali, je bil pri starih Slovencih bogu Kurent-u posebno torek posvečen. V pes-nički dolini na Stajarskem pa se sliši pravlica, da torek je bil nekdaj   posvečen   boginji   Torkli.    Ta  boginja je  bila strašna; stanovala je na diljah pri dimniku, in ubila je vsakega,   kdor je ponoči na hram prišel.    Ženske  so ji  torek tako praznovale, da se niso upale ta dan prati. Enkrat ste dve ženski pri nekem hramu zvečer prele; ena sprede svojo kodeljo in reče drugi: „idi mi po drugo kodeljo." Totagre; ker pa dolgo ne prinese,  jo pozove ona v hiši: „nesi že!" Na to se sliši z dil glas: „naj posteržem".    Ker  ženska s kodeljo le noče priti, ji ona v hiši zopet reče:   „nesi   že". In spet se čuje glas: „naj poeteržem."    In  tretjič reče ona
v hiši: „nesi že!" Ali zdaj je priletela skoz odperte duri v hišo narpred glava one ženske, ki je na dilje šla, potem pa kost za kostjo.    Torkla jo je ubila.
Ravno v tem kraji sem nekdaj pri pastirjih vidil, kako so si kurili, krompir, repo, koruzo pekli in veseli okoli ognja skakali. Če pa jim je ogenj ugasniti hotel, so pihali, in da bi se jim v oči ne kadilo, ter so kričali: „Dim ta idi, ta idi, tam gospodje ribe jejo, sem pa kosti mečejo".
Tedaj se najde tudi tukaj sled tiste vere, da je ogenj bil, kakor gosp. Terstenjak v 21. listu letošnjih „Novicu piše, pri starih Slovencih požrešna, žereča, gladovna in nikdar sita žival.                                        Koloman Mulec.