športna rekreacija 47 Positive effects of workplace exercises Abstract People have adjusted to technological changes and accepted sedentary way of life. This can have many negative effects to our health, which we can minimalize with regular physical activity. The purpose of article is to present issues of modern workplace and define positive effects of workplace exercises. It was discovered that positive effects of exercise include improvement in mental and physical health. Exercise decreased pain in musculoskeletal structures, mostly in lumbar spine, shoulders and neck. Many of volunteers who did workplace exercise also increased physical activity in their free time, thus there are finding of many pupils improving their body composition. Studies also show decreased percentage of fat and cholesterol, many report about lost kilograms and inches around waist. Consequently to weight drop has risk for type 2 diabetes also decreased. In addition to physi- cal health benefits, studies show improvement in productivity, well-being and lower work absenteeism. Keywords: sedentary way of life, health, corporate fitness. Tjaša Ocvirk, Maja Dolenc, Vedran Hadžić Pozitivni učinki telovadbe na sedečem delovnem mestu Izvleček Ljudje smo se prilagodili tehnološkim spremembam in se poenotili s sedečim načinom življenja. Ta ima lahko negativ- ne učinke na zdravje, ki jih je mogoče zmanjšati z redno telesno aktivnostjo. V prispevku smo predstavili problematiko sedečega delovnega mesta in opredelili pozitivne učinke telovadbe med delom. Raziskovalci ugotavljajo, da pozitivni učinki telovadbe na delovnem mestu segajo na fizično in mentalno področje. Telovadba je zmanjšala bolečine v mišič- no skeletnih strukturah, predvsem v led- venem delu hrbtenice, ramenih in vratu. Mnogi preiskovanci so prav tako zaradi vadbe med delom povečali telesno ak- tivnost v prostem času in izboljšali sesta- vo telesa. Raziskave opisujejo znižanje deleža maščobe in holesterola v telesu, mnogi pa poročajo o izgubljenih kilo- gramih in obsegu okoli pasu. Posledično se je znižalo tudi tveganje za sladkorno bolezen. Poleg fizičnega zdravja raziska- ve poročajo o izboljšanem počutju, pro- duktivnosti in manjšem deležu bolniške odsotnosti. Ključne besede: sedeči način življenja, zdravje, telovadba na delovnem mestu. 48 Uvod „ Življenje danes se močno razlikuje od ži- vljenja v prejšnjemu stoletju. Podrejeni smo hitremu načinu življenja in želimo opravi- ti čim več dela v kratkem času, da je naša produktivnost čim večja. Posledično se večino časa zadržujemo v zaprtih prostorih in smo postali tujci narave. Kljub temu da smo se poenotili s hitrim načinom življenja, pa smo paradoksno s tem sprejeli statično in sedeče delo, ki od nas ne zahteva tele- snega napora. Zaradi napredka v tehnolo- giji je danes ljudem ponujeno novodobno delovno okolje, za katerega je značilna visoka avtomatizacija in delo za računalni- ki. Zaposleni tako večino delovnega časa preživijo v prisilnih držah. Če sedenju med delom prištejemo še sedenje v prostem času, lahko sklepamo, da povprečen človek na dan presedi približno 10 ur. Prekomerno sedenje pa dokazano negativno vpliva na zdravje (Owen idr., 2010). Negativne posledice prekomernega se- denja vplivajo na poslabšanje fizičnega in mentalnega zdravja. Prisilne drže in pogo- sto izvedeni gibi vplivajo na močno obre- menitev mišičnih struktur, kar privede do kroničnih bolezni skeletno-mišičnega siste- ma. Kljub temu da sedenje ni fizično napor- no, je v dolgoročnem smislu zelo nevarno. Poslabša se moč mišic, zaradi neugodnega počutja se poveča raven stresa, pride do okvare živcev in posledično nevroloških bolezni. Ribič, Djomba, Zaletel-Kragelj, Za- kotnik in Fras (2014) so ugotovili, da kar 52 % Slovencev na mesec občuti bolečine v križu, okoli 36 % težave v vratu in ramenih ter slabih 30 % bolečine v sklepih. Preko- merno sedenje vpliva tudi na zmanjšanje produktivnosti, občutek tesnobe in zaskr- bljenosti ter slabše počutje. Težave, ki se pojavijo zaradi pomanjkanja gibanja in pretežno sedečega položaja, so strokovnjaki poimenovali bolezen se- denja, saj ljudje pretežno sedimo v nam udobnem položaju, čeprav vemo, da ta položaj ni ugoden za hrbtenico. Zgornji del medenice rotira nazaj, kar izravna ledveno lordozo, posledično pa se med medvre- tenčnimi ploščicami pojavi neenakomeren pritisk (''How posture affects disc pressu- re'', 2017). Večjo rezultanto sil na hrbtenico povzroča tudi nepodprtost rok pri sedenju, prav tako pa se obremenitev na ledveni del hrbtenice poveča, če glavo nagnemo naprej (Čebašek idr., 2014). Wener in Nelles (1998) dodajata, da pri takšnem položaju glava preveč odstopa od težišča hrbtenice, le to pa morajo zadrževati mišice tilnika in ramen, ki se zaradi tega zakrčijo. Mnoge raziskave poročajo o pozitivnih učinkih vadbe na zdravstveno stanje, te- ga pa bi se morali zavedati tudi delavci, ki večino časa preživijo v zaprtih prostorih. Gibanje je osnovna človekova potreba in z ustrezno aktivnostjo lahko vsak pričakuje bolj kakovostno in uspešno življenje. Kljub temu da nas danes mediji vse bolj opozar- jajo na zdravo življenje, pa je v Sloveniji še vseeno tretjina odraslih premalo aktivna (Pori in Sila, 2010). Kljub dokazom, da redna telesna aktivnost in ustrezna prehrana zmanjšujeta tveganje za nenalezljive bolezni, še vedno večina odraslih po svetu ne dosega mednarodno priznanih priporočil za telesno aktivnost. Dokazano je bilo celo, da je sedeči način življenja povezan s 23 % vseh smrti zaradi kronično nenalezljivih bolezni (Proper in Mechelen, 2007). Ustrezna rešitev je implementacija telesne aktivnosti na delovnem mestu, s katero lahko glede na rezultate mnogih raziskav dosežemo raznovrstne pozitivne učinke. Telovadba „ na delovnem mestu Delovno mesto Današnje delovno okolje se je v primerja- vi s preteklimi obdobji spremenilo zaradi uvedbe informacijskih sistemov in tehno- logij. Zaposleni se morajo prilagoditi av- tomatskim strojem, zato je njihovo delo umsko in psihično bolj zahtevno. Sodobni tehnološki razvoj posledično vpliva tudi na zmanjšano telesno aktivnost zaposlenih. Prav tako z razvojem avtomobilov zmanj- šujemo gibanje, saj ne vzpodbujamo ak- tivnega prihoda na delovno mesto (Berčič, 2016). Dolenc in Koligar (2016) zapisujeta, da da- našnje delovno mesto od posameznika ne zahteva bistvene telesne obremenjenosti kot včasih; ravno obratno. Večino dela za- posleni opravijo sede, v prisilnih držah brez gibanja. Obremenitev telesa je enolična, saj so pri delu obremenjene le določene mišice, kar vodi do mišičnega neravnoves- ja v sklepih. Leta 1970 sta le dva od dese- tih ameriških delavcev opravljala delo s pretežno statičnim delom, leta 2000 se je številka povečala na 4, danes pa je najver- jetneje delež ljudi precej večji. S tem, ko se veča število zaposlenih s sedečim delov- nim mestom, pa do izraza prihaja več in več negativnih dejavnikov takšnega dela. Med najpogostejše negativne dejavnike na delovnem mestu spadajo mišično-kostna obolenja, stres, srčno žilne bolezni ter du- ševne in vedenjske motnje (Dovč, 2016). Promocija zdravja na delov- nem mestu Promocija zdravja na delovnem mestu je bila pred desetletji redek pojav, danes pa si marsikatero podjetje v Sloveniji prizadeva izboljšati zdravstveno stanje zaposlenih. Poles (2016) pojasnjuje, da raziskave kaže- jo, da več kot 60 % odraslih Slovencev ni dovolj telesno aktivnih. Ker podjetja nimajo vpliva na delavce v prostem času, so pričela s promocijo telovadbe in zdravega načina življenja med delovnim časom, saj odrasli polovico aktivnega dela dneva preživijo na delovnem mestu. Mnogo raziskav lahko potrdi pozitiven uči- nek promocije na delovnem mestu, prav tako Proper in van Mechelen (2007), ki sta v študiji dokazala pozitivne učinke z izbolj- šanjem življenjskega stila in zmanjšanje možnosti za bolezni srca in ožilja. Navajata, da naj bi promocija zdravja na delovnem mestu vsebovala tako vsebine o prehra- ni kot promocijo telesne aktivnosti. Kljub mnogim dokazom o pozitivnih učinkih pa so Freak-Poli, Wolfe, Wong in Peeters (2014) v raziskavi zapisali, da je samo promocija in svetovanje zdravja in aktivnosti na de- lovnem mestu neučinkovita. Pomemben je program in primerna sestava vadbe za zaposlene, saj ne prinese vsaka telesna ak- tivnost enakih pozitivnih učinkov. Promocija na delovnem mestu lahko po ''Steps to physical activity'' (2015) prinese številne ugodnosti: bolj zdravo delavno silo, – izboljša produktivnost delavcev, – zmanjša odsotnost zaposlenih zaradi – bolniškega staleža, hipotetično zmanjša zdravstvene stro- – ške delodajalca, privlači in zadrži delovno silo. – Telovadba na delovnem mestu Telesna neaktivnost in sedeče delovno mesto sta postala dva izmed najpomemb- nejših faktorjev za poslabšanje zdravja. Gle- de na Owen in sodelavce (2010) se delavci srečujejo z dvema dejavnikoma: premalo telesne aktivnosti ali preveč sedenja. V času športna rekreacija 49 budnosti odrasli namreč preživijo približno polovico časa v službi in s tem se sedeče vedenje na delovnem mestu povečuje vsako leto (Eiriksdottir, 2016). Ravno zaradi tega postajajo težave s hrbtenico vsako- dnevna nadloga na delovnem mestu da- našnjega časa. Čater, Demšar in Vengust (1992) opozarjajo na statistične dokaze, da ima v civiliziranem svetu več kot dve tretjini ljudi najmanj enkrat v življenju težave z bo- lečinami v hrbtenici. Res je, da telesna aktivnost zmanjšuje mo- žnosti obolenj za kroničnimi boleznimi in ohranja zdravstveno stanje delavcev, ven- dar kljub temu v članku ''Simple solutions for sedentary behaviour risks'' (2016) zapi- sujejo, da se ne glede na splošno telesno aktivnost pričnejo kazati negativni učinki sedenja že po 90 minutnem neprestanem sedenju. Velikokrat si ne vzamemo odmora med sedečim delom, saj smo preveč zapo- sleni oziroma na to pozabimo. Zaskrbljujoč podatek je tudi, da 73 % delavcev sedi za mizo brez odmora od dve do šest ur (Sim- ple solutions for sedentary behaviour risks, 2016). Prekomerno sedenje brez odmora pripelje do mnogo negativnih posledic. Telovadba ni namenjena le tistim, ki se že srečujejo s težavami, ampak bi morala biti vključena za vse delavce. Ne samo zaradi zmanjšanja že prisotne bolečine, ampak tudi za zvišanje zmožnosti dela in primar- no preventivo (Blangsted, Sogaard, Han- sen, Hannerz, in Sjogaard, 2008). Čim bolj normalno gibljivost hrbtenice in moč mi- šic, ki nadzorujejo njeno obliko, položaj in gibanje, lahko pridobimo z rednimi vajami, ki so prilagojene zahtevam posameznika. Ne potrebujemo modernih aparatov, saj že redne in vsakodnevne vaje lahko vodijo do uspeha. Po poročanju Coury, Moreia in Dias (2009) so podjetja telovadbo na delovnem me- stu vključila, da bi izboljšala mišično moč, gibljivost in kardiovaskularno stanje zapo- slenih. Osnovni cilji, ki naj bi si jih podjetja morala zadati, so zmanjšanje zdravstvenih težav, stresa in izboljšanje dobrega delov- nega okolja. Prav tako bi moral biti eden izmed glavnih ciljev izboljšati fitnes zapo- slenih (Eiriksdottir, 2016). Pozitivni učinki telovadbe na delovnem mestu Telesna aktivnost dokazano izboljšuje fi- tnes in zdravstveno stanje posameznika. Danes živimo v času, kjer se mnogokrat ne zavedamo pomena gibanja in velikokrat nevede večino dneva presedimo. Tudi se- deči način dela ne izboljšuje stanja, temveč le povečuje negativne učinke. Ravno zaradi tega je v zadnjih letih močan porast pro- mocije zdravja v podjetjih in telovadbe na delovnem mestu. Tako imenovani ''corpo- rate fitnes'' se nanaša na vsakršen program telesne aktivnosti, ki ga implementira de- lodajalec. Cilj programov je izboljšati zdra- vstveno stanje in raven telesne aktivnosti zaposlenih (Bates, 2017). Kakšni so dokaza- ni pozitivni učinki telovadbe na delovnem mestu, smo predstavili v nadaljevanju. Mišično skeletne težave Mišično skeletne težave zajemajo vsa ab- normalna stanja, ki lahko vplivajo na kateri koli del mišično skeletnega sistema, kot so mišice, kosti, živci, medvretenčne ploščice, sklepe, vezi in ligamenti (Shariat, Tamrin in Danaee, 2017). Mišično skeletne težave na delovnem mestu so se povečale zaradi daljše uporabe računalnika. Ta je tudi glav- ni krivec za težave vratu in zgornjih okon- čin. Zaradi statičnega položaja pri sedenju za računalnikom se pojavi dolgotrajna mi- šična aktivacija hrbtenice in stabilizatorjev ramen, zato pride do utrujenosti in bole- čine. Prav tako morajo biti v sedečem po- ložaju zgornje okončine statične, kjer vrat podpira glavo. To pomeni, da je sedmina teže na mišicah vratu in ramen. Te so po- sledično preobremenjene, saj več delajo in postanejo poškodovane. Ljudje s sedečim delom so prisiljeni vztrajati v enakem po- ložaju, zato se mišice zakrčijo in postanejo manj fleksibilne (Čebašek idr., 2014). Pedersen in drugi (2009) so glede na do- sedanje raziskave ugotovili, da telovadba na delovnem mestu služi kot dobra pre- ventiva za mišično skeletne bolečine. Te so bolj značilne za žensko populacijo, v večini primerov pa je povprečno najbolj prisotna bolečina v vratu. V raziskavi, ki so jo opra- vljali na Danskem in je vključevala 549 de- lavcev, so poleg ostalih pozitivnih učinkov dokazali, da se je zmanjšala intenzivnost bolečine v križu in desni rami za 30 %. Skla- dno z zmanjšanjem bolečine se je poveča- la tudi moč mišic za približno 10 %. V raziskavi, ki sta jo opravila Machado-Ma- tos in Azeres (2016), so zaposleni na delov- nem mestu tri mesece telovadili 2-krat na teden. Dokazala sta pozitivne učinke, saj so se zmanjšale mišično skeletne težave. Druga raziskava, kjer so delavci opravljali telovadbo le 10 tednov, je prav tako doka- zala pozitivne učinke. Vadba je trajala 2-krat na teden po 15 minut, statistično pa so se znižale bolečine v vratu, vseh predelih hrb- tenice, levi nogi, desnemu stegnu, desne- mu gležnju in stopalih (de Freistas-Swerts in Robazzi, 2014). Blangsted, Sogaard, Hansen, Hannerz in Sjogaard (2008) so opravljali raziskavo, ko so zaposleni med službo vadili eno leto in prav tako dokazali zmanjšanje intenzivno- sti in trajanje bolečine v vratu in ramenih. Jakobsen in sodelavci (2015) pa so poleg zmanjšanja bolečin potrdili še zmanjšano uporabo protibolečinskih zdravil. V meta analizi raziskav so povzeli, da se pozitivni učinki vadbe zaposlenih pojavijo le, če vadba traja 10 tednov ali več, če je med vajami uporabljena vrsta upora (roč- ke, elastični trakovi, gravitacija ipd.) in če so vadbe nadzorovane. Glede na pogostost in trajanje vadbe raziskave niso bile skladne. Ne glede na to se priporoča, da se daljše vadbe (40–60 minut) izvaja 2- do 3-krat na teden in krajše vadbene enote, ki trajajo 5–6 minut, vsak dan. Obe obliki sta poka- zali pozitivne učinke (Coury, Moreia in Dias, 2009). Vadba na delovnem mestu torej lahko zmanjša mišično skeletne težave oziroma prepreči pojav bolečine. Pogoj je, da se vaje izvajajo dovolj pogosto in intenzivno s primernim bremenom in ob prisotnosti nadzornika. Telesna aktivnost Telesna neaktivnost je eden izmed faktor- jev tveganja obolenja za boleznimi srca in ožilja ter močno vpliva na smrtnost. Prav tako negativno vpliva na stanja presnove (rezistenca na inzulin in debelost) ter pove- ča zdravstvene stroške. Če se delež telesne aktivnosti poveča, se to pozitivno odraža na posameznikovem zdravstvenemu sta- nju in pripravljenosti za delo (Cahalin idr., 2014). Vadba na delovnem mestu poveča delež ur, ki jih odrasli dnevno preživijo aktivno. Freak-Poli, Wolfe, Backholer, de Courten in Peeters (2011) so v raziskavi ugotovili, da so delavci, ki so se vključevali v telesno ak- tivnost na delovnem mestu, povečali tudi telesno aktivnost v prostem času. Tako so v povprečju ljudje dosegali za 6,5 % višjo telesno aktivnost skozi dan. Največ raziskav, ki so jih naredili za ugoto- vitev povečane telesne aktivnosti kot po- sledico vadbe na delovnem mestu, je te- meljilo na uporabi pedometrov. Freak-Poli, Wolfe, Wong in Peeters (2014) so v študiji 50 navedli, da lahko že preprosta sprememba, kot je uporaba pedometra na delovnem mestu za sledenje korakov, izboljša zdravje delavcev. Pozitivni učinki so se tako poka- zali na zmanjšanem obsegu pasu, krvnem tlaku in holesterolu. Uporaba pedometrov prav tako ustvari prijetno družbeno at- mosfero, kjer lahko svoje občutke delavci delijo z ostalimi, pridobivajo povratne in- formacije in spremljajo napredek. V meta analizi so dokazali, da pedometri skupno zvišajo dnevne korake v primeru, da imajo zaposleni določen cilj in urejene pohodne poti (Dugdill, Brettle, Hulme, McCluskey in Long, 2008). Sestava telesa Sestava telesa in indeks telesne mase predstavljata dejavnike tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. Pomembno je, da posamezniki ohranjajo optimalno težo, ITM 18,5–24,99, in raven holesterola znotraj priporočljivih vrednosti. Kljub svetovno priporočljivim merilom v članku ''From Evi- dence to Practice: Workplace Wellnes that Works'' (2015) navajajo, da ima 21 % Ame- ričanov povišan holesterol, od tega pa jih bo 25 % doživelo srčno kap zaradi odsto- panja od normalnih vrednosti. Ob povišani vrednosti holesterola so odrasli v večjem tveganju za bolezni srca in ožilja, ki so eden izmed glavnih krivcev za prezgodnjo smrt. Kljub priporočljivim vrednostim je še ve- dno glavni problem držav razvitega sveta prenajedanje in prekomerna telesna teža. Debelost je definirana kot kopičenje od- večne maščobe in prenizka poraba ener- gije. Debelost, predvsem prekomerni delež maščobe v trebuhu, je tudi faktor tveganja za mnoge bolezni in zviša verjetnost smrti kar za 50 % (Strasser, 2013). Mnoge študije telovadbe na delovnem mestu so dokazale pozitivni učinek na se- stavo telesa. Freak-Poli, Wolfe, Backholer, de Courten in Peeters (2011) poročajo o zmanjšanem obsegu pasu za 1,6 cm. Do podobnih ugotovitev so prišli Pedersen in sodelavci (2009), saj so dokazali, da se je delež maščobe v telesu znižal za 2,2 %. Genin idr. (2017) so prav tako potrdili upad maščobe, in sicer je bila večina maščobne mase izgubljena v trebuhu, saj se je zmanj- šal obseg pasu. Pozitivne učinke vadbe ob delu so dokazali tudi v Bostonu. Udeleženci raziskave in za- posleni so 10 tednov izvajali telovadbo na delovnem mestu in v povprečju izgubili 1,9 kilograma. Po ponovnem enoletnem pre- gledu se je izguba teže zmanjšala na 0,4 ki- lograme, vendar je bila še vedno statistično značilna. Več teže so izgubili tisti zaposleni, ki so bili pred intervencijo debeli ali preko- merno težki. Poleg pozitivnih vrednosti ob izgubi telesne teže sta se sočasno znižala obseg okoli pasu in holesterol. Vsi učinki so se ohranili po enoletnem pregledu (Thorn- dike, Healey, Sonnenberg in Regan, 2011). Tveganje za sladkorno bolezen Sladkorna bolezen vodi do mnogih zdra- vstvenih komplikacij, zgodi pa se zaradi dolgotrajno povečane ravni glukoze v krvi. Od leta 1980 do 2011 se je delež obolelih delavcev za sladkorno boleznijo potro- jil (From Evidence to Practice: Workplace Wellnes that Works, 2015). V raziskavi, kjer so delavci opravljali vadbo ob delu od 7 do 12 mesecev, se je telesna teža znižala v povprečju od 1,43 do 5,9 kg. Strokovnja- ki navajajo, da so 4–6 mesečni programi najbolj učinkoviti, pozitivni učinki pa se ohranjajo še nadaljnjih 12 mesecev. Po do- sedanjih raziskavah so se največje razlike v telesni teži pokazale po programu vaj za trup (O'Brien idr., 2017). Krvni tlak in aerobne sposobnosti Ustrezna telesna aktivnost poveča telesno pripravljenost posameznika in ugodno vpliva na maksimalno porabo kisika vpliva na maksimalno porabo kisika. Prav tako se ob redni vadbi zmanjša krvni pritisk, kar zmanjša nevarnost za bolezni srca in oži- lja, ki predstavljajo velik faktor smrtnosti v razvitih državah. Glede na podatke ''From Evidence to Practice: Workplace Wellnes that Works'' (2015) okoli 30 % ljudi trpi za hi- pertenzijo, predvideno pa je celo, da jih bo kar polovica pridobila to stanje do 65. leta. Kronično povišanje krvnega tlaka je slabo kontrolirano med populacijo, saj se odrasli le redko zavedajo, da trpijo za boleznijo, zato ga v mnogih virih navajajo kot ''tihega ubijalca''. Mnoge raziskave dokazujejo, da vadba na delovnem mestu pozitivno vpli- va na znižanje krvnega tlaka. V študiji na univerzi so zaposleni izvajali 25 minutni tek 2-krat na teden ob zmerni ae- robni obremenitvi. Statistično se jim je za 5 % poveča maksimalna poraba kisika, ven- tilacijski prag pa so zvišali za 18 % (Alkha- tib, 2015). Podobne rezultate so pridobili v raziskavi na Danskem, ko se je po vadbi na delovnem mestu vadečim za 10 % poveča maksimalna poraba kisika. Še več, v študiji so dokazali tudi zmanjšanje diastoličnega in sistoličnega krvnega tlaku za 1,8 mmHg (Freak-Poli, Wolfe, Backholer, de Courten in Peeters, 2011). Tudi v raziskavi iz Bostona se je vadečim krvni pritisk znižal (Thorndike, Healey, Sonnenberg in Regan, 2011). Zanimive rezultate so pridobili tudi Genin in sodelavci (2017), saj so spremljali vadeče, ki so se udeležili vsaj 2 vadbenih enot na teden po 45 minut. Vadba se je osredoto- čala na aerobne sposobnosti in mišično moč. Po programu so se delavcem izbolj- šale gibalne sposobnosti, saj so dosegali boljše rezultate pri osnovnih gibalnih testih (sklece, hoja, skok počep ipd.). Skladno se je povečala tudi raven telesne aktivnosti in kvaliteta spanca. Produktivnost Berčič (2016) navaja, da je telesna aktivnost pomemben dejavnik pri odpravljanju po- sledic preobremenjenosti na delovnem mestu ter pri preprečevanju in upočasnitvi zmanjšanja delovne sposobnosti. Produk- tivnost delavcem velikokrat pade skozi dan, še posebno, če se ti ukvarjajo z monotonim in sedečim delom. Športna aktivnost doka- zano privede do izboljšanja in vzdrževanja motoričnih sposobnosti in posledično tudi do večje produktivnosti. V raziskavi, ki so jo naredili Pronk in sodelavci (2004), so doka- zali, da je bila telesna aktivnost povezana z boljšo kvaliteto dela in produktivnostjo. Podobni so rezultati študije v Stockholmu, kjer so dokazali, da telovadba na delovnem mestu ugodno vpliva na produktivnost. Po- višanje naj bi se zgodilo, ker naj bi se zaradi telovadbe delavci počutili bolj uspešne. Naj bi se čutili, kot da so dosegli nekaj več v času dela, saj so naredili korak do boljšega zdravja. Poleg tega se je delavcem izboljša- la delovna kapaciteta, bolni pa so bili manj pogosto (Schwarz in Hasson, 2011). Počutje Negativne posledice delovnega mesta se ne kažejo le kot poslabšanje fizičnih zmo- gljivosti, ampak sedeče monotono delo neugodno vpliva tudi na počutje in stres. Članek ''From Evidence to Practice: Wor- kplace Wellnes that Works'' (2015) navaja, da je stres na delovnem mestu pogost in drag problem. Delavci so danes bolj pod- vrženi stresnim situacijam na delovnem mestu, kot generacije pred njimi. Daljša izpostavljenost stresu lahko dokazano vo- di do poslabšanja mentalnega zdravja in vpliva na pojav depresije, zaskrbljenosti in psihične utrujenosti. Poleg tega lahko stres povzroča zdravstvene težave, kot so kro- nični glavoboli ter bolezni srca in ožilja. športna rekreacija 51 Raziskava, ki so jo opravili na univerzi, kjer so se zaposleni s pretežno sedečim delom odpravili na 30 minutni sprehod vsaj 3-krat na teden, dokazuje, da lahko telovadba oziroma aktivno preživet odmor pozitivno vpliva na zmanjševanje stresa in izboljša- nje počutja (Thogersen-Ntoumani idr., 2015). O izboljšanju počutja poročajo tudi Freak-Poli, Wolfe, Wong in Peeters (2014), saj se je delavcem po štiri mesečnem pro- gramu promocije zdravja izboljšalo subjek- tivno počutje. Mnogokrat vodi občutek stresa na delov- nem mestu do ponavljajočih se glavobo- lov. Tudi prevalenca teh se je zmanjšala po vključitvi telovadbe na delovno mesto. Vadeči so vadili 15 tednov, kjer so izvajali la- hek trening moči od enkrat do dvakrat na dan. Takoj po koncu programa so zaposleni poročali o boljšem počutju, zmanjšani sto- pnji glavobolov, izboljšala pa se je tudi nji- hova samozavest in razpoloženje. Vsi pozi- tivni učinki so se ohranili tudi po enem letu (Sjogern, 2006). O izboljšanem fizičnem in psihičnem počutju poročata tudi Bertland in Thorsteinsson (2015). Ob slabšem počutju in napornem delu se mnogokrat na delovnem mestu poroča o psihičnem pritisku. Letni stroški tako ime- novanega sindroma izgorelosti znašajo okoli 300 milijard dolarjev. Po 4- teden- skem vadbenem programu na delovnem mestu, ki je vključeval aerobni trening in vadbo z bremeni, so uslužbenci poročali o zmanjšanju psihičnega pritiska, boljšem samo počutju in samozavesti (Bretland in Thorsteinsson, 2015). Če se stres na delovnem mestu ne urav- nava in če so delavci dolgoročno izposta- vljeni psihičnemu pritisku, lahko pride do poslabšanja mentalnega zdravja in mno- gokrat do depresije. Paluska in Schwenk (2000) v raziskavi navajata, da naj bi ljudje, ki niso telesno aktivni, 2-krat bolj verjetno razvili te simptome. Prav tako v članku na- vajata, da je telesna aktivnost učinkovita terapija za depresijo in zaskrbljenost. Da pa tudi vadba na delovnem mestu pripomore k zmanjšanju depresije, dokazuje raziskava, kjer so ugotovili, da se že po desetih tednih kažejo pozitivne spremembe. Vadba je po- zitivno vplivala že na tiste z minimalnimi simptomi depresije, saj se je izboljšalo nji- hovo zdravje, po koncu raziskave pa je bilo kar 86 % pod pragom zaznavanja depresije (De Zeeuw, Tak, Dusseldorp in Hendriksen, 2010). Bolniški stalež Odsotnost na delovnem mestu zaradi bo- lezni ni le problem posameznika, ampak tudi breme za delodajalca in zdravstveni sistem. V Evropi so bolezni gibalnega siste- ma v državah EU med poklicnimi bolezni- mi na prvem mestu. V kategorijo spadajo okvare mišic, sklepov, kit, vezi, živcev, kosti in perifernega krvnega obtoka. Največji povzročitelj bolniške odsotnosti so bolezni mišično-skeletnega sistema (Poles, 2016). Delež bolniškega staleža se povečuje s starostjo, tisti posamezniki, ki pa so telesno aktivni vsaj 3-krat na teden, naj bi imeli za 43 % manj odsotnosti na delovnem mestu zaradi bolezni (''Simple solutions for se- dentary behaviour risks'', 2016). Tudi Poles (2016) navaja, da je zdravstveni absentizem predmet proučevanja mnogih raziskoval- cev in naj bi bilo več bolniške odsotnosti pri telesno nedejavnih. Čeprav raziskovalci niso skladni, mnoge študije potrjujejo pozitivni vpliv telovadbe na delovnem mestu. Raziskava na Nizo- zemskem je dokazala, da ima telesna aktiv- nost zaposlenih pozitivni učinek na bolni- ški stalež, saj so tisti, ki so se vključevali v program vadbe, v štirih letih v povprečju koristili 20 dni manj za bolniško odsotnost (Van den Heuvel idr., 2015). Tudi Shwarz in Hasson (2012) ter Jakobsen idr. (2015) so dokazali, da zmerno do visoko intenzivna vadba na delovnem mestu 2-krat na teden pozitivno učinkuje na zmanjšano bolniško odsotnost. Mnogo raziskovalcev je ugotavljalo, kakšna je primerna intenzivnost, pogostost in tra- janje vadbe, da se zmanjša odsotnost na delovnem mestu zaradi bolezni, vendar raziskave niso enotne. V članku Proper in van Mechelen (2007) zapisujeta, naj bi se delavci gibali vsaj 3x na teden ali/in izvajali intenzivno telesno vadbo. Sklep „ Življenjski slog se je močno spremenil v za- dnjih desetletjih, zato se ljudje vedno bolj posvečamo delu in zanemarjamo svoje telo ter potrebo po gibanju. Situacijo po- slabša še avtomatizacija dela, kjer delavci večino delovnega časa preživijo v prisilje- nih položajih. Prihaja do mišično-skeletnih težav, daljše bolniške odsotnosti, nezado- voljstva na delovnem mestu, stresa in osta- lih negativnih posledic. Glede na raziskave, ki smo jih pregledali, smo ugotovili, da pozitivni učinki telovad- be na delovnem mestu segajo na več po- dročij. Vadba med delom zmanjša obreme- nitve mišično skeletnih struktur. Poleg tega so delavci, ki so izvajali telovadbo med de- lom, povečali tudi svojo telesno aktivnost v prostem času. Z višjim deležem dnevne telesne aktivnosti se je skladno spremenila tudi sestava telesa, saj so v večini testiranci zmanjšali obseg pasu, znižali delež maščo- be v telesu, nekatere študije pa poročajo celo o znižanju telesne mase. Zaradi izgube kilogramov se je v raziskavah znižalo tudi tveganje za sladkorno bolezen, prav tako nevarnost za povišan krvni tlak. Pozitivnih posledic pa niso dokazali le na fizičnem zdravju, saj se je mnogim delavcem zaradi telovadbe izboljšalo počutje in povečala produktivnost. Prav tako so bili delavci, ki so izvajali telovadbo, manj odsotni na de- lovnem mestu zaradi bolezni. Kljub temu da mnoge raziskave dokazujejo pozitivne učinke, je v literaturi mogoče za- slediti tudi nasprotna mnenja. Rezultati raz- iskav se verjetno razlikujejo zaradi različnih pogojev okolja in značilnosti vadbe – traja- nje, intenzivnost, nadzor, obremenjene mi- šične skupine ipd. Kljub vsemu lahko glede na napisano trdimo, da je vsakršna oblika vadbe dobrodošla. Literatura „ Alkhatib, A. (2015). High prevalence of se- 1. dentary risk factors amongst university employees and potential health benefits of campus workplace exercise intervention. Work, 52(3), 589-95. Pridobljeno iz https:// www.researchgate.net/ Bates, J. (2017). What is Corporate Fitness? 2. Pridobljeno iz http://wellnessproposals. com/what-is-corporate-fitness/ Berčič, H. (2016). Strokovni temelji gibalno/ 3. športnega udejstvovanja zaposlenih. V Paj- ek, M.B (ur.), 11. Kongres športa za vse. Ljublja- na: Fakulteta za šport. Bertland, R. in Thorsteinsson, E.B. (2015). 4. Reducing workplace burnout: the realtive benefits of cardiovascular and resistance exercise. eCollection 2015. Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/ PMC4393815/ Blangsted, A.K, Sogaard, K., Hansen, E.A, 5. Hannerz, H. in Sjogaard, G. (2008).One-year randomized controlled trial with different physical-activity programs to reduce mu- sculoskeletal symptoms in the neck and shoulders among office workers. Scandina- vian Journal of Work, Environment & Health, 34(1), 55–65. Pridobljeno iz https://www.re- searchgate.net 52 Cahalin, L.P., Myers, J., Kaminsky, L, Briggs, P., 6. Forman, D.E., Patel, M.J, … in Arena, R. (2014). Current Trends in Reducing Cardiovascular Risk Factors in the United States: Focus on Worksite Health and Wellnes. Progress in Cardiovascular Diseases, 56(5), 476–483. Pri- dobljeno iz https://www.researchgate.net Coury, H., Moreia, R. in Dia, N. (2009). Evaluati- 7. on of the effectiveness of workplace exercise in controlling neck, shoulder and low back pain: a systematic review. Revista Brasileira de Fisioterapia, 13(6), 461–479. Pridobljeno iz https://www.researchgate.net Čater, Demšar in Vengust (1992). 8. Vaje za zdra- vo in obolelo hrbtenico. Celje: Mavrica. Čebašek, V., Šarabon, N., Voglar, M., Ravnik, 9. D. in Forkter, S.K. (2014). Bolečina v spodnjem delu hrbta: struktura, funkcija, ergonomija in gibalna terapija. Univerza na Primorskem, Koper. De Zeeuw E., Tak E., Dusseldorp E., Hendri- 10. ksen I. (2010). Workplace exercise interven- tion to prevent depression: A pilot rando- mized controlled trial. Mental Health and Physical Activity, 3(2), 72–77. Pridobljeno iz http://www.sciencedirect.com/science/arti- cle/pii/S175529661000030X Dolenc, M. in Koligar, M. (2016). Celosten 11. program promocije zdravja na delovnem mestu – zdravju prijazno podjetje in prikaz telovadbe na delovnem mestu. V Pajek, M.B (ur.), 1 1. Kongres športa za vse. Ljubljana: Fakul- teta za šport. Dovč, A. (2016). Vloga športne dejavnosti za 12. zaposlene – projekt promocije zdravja na delovnem mestu ''Zdravi na kvadrat'' v ke- mijski industriji. V Pajek, M.B (ur.), 1 1. Kongres športa za vse. Ljubljana: Fakulteta za šport. Dugdill, L., Brettle, A., Hulme, C., McCluskey, 13. S. in Long, A. F. (2008). Workplace physical activity interventions: a systematic review. International Journal of Workplace Health Management, 1(1), 20–40. Pridobljeno iz http://eprints.whiterose.ac.uk/3578/1/Wor- kplace_physical_activity_review_final_ draft.pdf Eiriksdottir, H. (2016). Worksite physical 14. activity interventions and their effect on employees' sickness absence. Pridobljeno iz https://brage.bibsys.no/xmlui/bitstre- am/handle/11250/2399333/Eiriksdottir%20 H%20v2016.pdf?sequence=1 Freak-Poli, R., Wolfe, R., Backholer, K., Cour- 15. ten, M. in Peeters, A. (2011). Impact of a pe- dometer-based workplace health program on cardiovascular and diabetes risk profile. Preventive Medicine, 53, 162–171. Pridoblje- no iz https://www.researchgate.net Freak-Poli, R.LA., Wolfe, R., Wong, E. in Pee- 16. ters, A. (2014). Change in well-being amon- gst participants in a four-month pedometer based workplace health program. BMC Pu- blic health, 14(1), 953. Pridobljeno iz https:// www.researchgate.net De Freitas-Swerts, F. in Robazzi, M. (2014). The 17. effects of compensatory workplace exerci- ses to reduce work-related stress and mu- sculoskeletal pain. Revista latino-Americana de Enfermagem, 22(4), 629–636. Pridobljeno iz https://www.researchgate.net From Evidence to Practice: Workplace Well- 18. nes that Works (2015). Pridobljeno iz https:// www.transamericacenterforhealthstudies. org/docs/default-source/wellness-page/ from-evidence-to-practice---workplace- wellness-that-works.pdf?sfvrsn=2 Genin, P.M., Degoutte, F., Finaud, J., Pereira, 19. B., Thivel, D. in Duclos, M. (2017). Effect of a 5-month worksite physical activity program on teritary employees overall health and fitness. Journal of Occupational and Enviro- nmental Medicine, 59(2), 1–10. Pridobljeno iz https://www.ncbi.nlm.nih.gov How posture affects disc pressure. (2017). 20. Pridobljeno iz http://www2.warwick.ac.uk/ fac/soc/wbs/central/academic-services/ser- vices/hands/disc_pressure.pdf Jakobsen, M.D, Sundstrup, E., Brandt, M., Jay, 21. K., Aagaard, P. in Andersen, L.L. (2015). Physi- cal exercise at the workplace reduces per- ceived physical exertion during healthcare work: cluster randomized controlled trial. Scandinavian Journal of Public Health, 43(7), 713–720. Pridobljeno iz https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/26156941 Machado-Matos, M. in Arezes, P.M. (2016). 22. Impact of workplace exercise program on neck and shoulder segments in office wor- kers. Dyna (Medellin, Colombia), 83(196), 63–68. Pridobljeno iz https://www.resear- chgate.net O’Brien, M.J., Hafez, D., Fedewa, A., Moran, 23. M., Ackermann, R. in Kullgren, J.T. (2017). Workplace interventions to prevent type 2 diabetes mellitus: a narrative review. Cur- rent Diabetes Reports, 17(2), 9. Pridobljeno iz https://www.researchgate.net/ Owen, N., Sparling, B.P., Healy, G., Dunstan, D. 24. in Matthews, E.C. (2010). Sedentary Behavio- ur: Emerging evidence for a New Health Risk. Mayo Clin Proceedings, 85(12), 1138–1141. Pri- dobljeno iz https://www.researchgate.net Paluska, S.A, Schwenk, T.L. (2000). Physical 25. activity and mental health: current con- cepts. Sports Medicine, 29(3), 167–180. Pri- dobljeno iz https://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/10739267 Pedersen, M.T, Blandsted, A.K., Andersen, 26. L.L., Jorgensen, M.B., Sjogaard, G. in Hansen, E. (2009). The Effect of Worksite Physical Ac- tivity Intervention on Physical Capacity, He- alth, and Productivity: A 1-year Randomized Controlled Trial. Journal of occupational and environmental medicine, 51(7), 759–770. Pri- dobljeno iz https://www.researchgate.net Poles, J. (2016). Šport zaposlenih – medicin- 2 7. ski vidik. V Pajek, M.B (ur.), 1 1. Kongres športa za vse. Ljubljana: Fakulteta za šport. Pori, M. in Sila, B. (2010). S katerimi športnore- 28. kreativnimi dejavnostmi se Slovenci najraje ukvarjamo? Šport: revija za teoretična in prak- tična vprašanja športa, 58(1/2). Pronk NP , Martinson B, Kessler RC, Beck AL, 29. Simon GE, Wang P. (2004). The association between work performance and physical activity, cardiorespiratory fitness, and obe- sity. Journal of Occupational and Enviro- nmental Medicine, 46(1), 19–25. Pridobljeno iz https://www.researchgate.net/ Proper, K. in Mechelen, W. (2007). Effective- 30. ness and economic impact of worksite in- terventions to promote physical activity and healthy diet. Pridobljeno iz http://www.who. int/dietphysicalactivity/Proper_K.pdf Ribič, C.H., Djomba, J.K., Zaletel-Kragelj, 31. L., Zakotnik, J.M. in Fras, Z. (2010). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Pridobljeno iz http://cindi-slo- venija.net/images/stories/cindi/raziskave/ CHMS2008.pdf Schwarz, U.T in Hasson, H. (2011). Employee 32. Self-rated Productivity and Objective Or- ganizational Production Levels. Journal of Occupational and Environmental Medicine, 53(8), 838. Pridobljeno iz https://www.rese- archgate.net/ Schwarz, U.T. in Hasson, H. (2012). Effects 33. of Worksite Health Interventions Involving Reduced Work Hours and Physical Exercise on Sickness Absence Costs. Journal of Occu- pational and Environmental Medicine, 54(5), 538–544. Pridobljeno iz https://www.resear- chgate.net/ Shariat, A., Tamrin, S. in Danaee, M. (2017). 34. Absence of physical exercise and incidence of musculoskeletal discomforts among offi- ce workers: a short review. Malaysian Journal of Human Factors and Ergonomics, 1(2), 16–21. Pridobljeno iz https://www.researchgate. net/ Simple solutions for sedentary behaviour ri- 35. sks. (21. 1. 2016). Pridobljeno iz http://www. personneltoday.com Steps to Physical Activity. (2015). Steps to 36. Wellnes: A guide to Implementing the 2008 Physical Activity Guidelines for Americans in the Workplace. Pridobljeno iz https://www. cdc.gov/physicalactivity/worksite-pa/tool- kits/pa-toolkit.htm Strasser, B. (2013). Physical activity in obesity 37. and metabolic syndrome. Annals of the New York academy of sciences, 1281(1), 141–159. Pridobljeno iz https://www.ncbi.nlm.nih. g o v / p m c / a r t i c l e s / P M C 3 7 15111/ Sjogern, T. (2006). Effectiveness of a wor- 38. kplace physical exercise intervention on the functioning, work ability and subjective športna rekreacija 53 well-being of office workers. Department of Health, University of Jyväskylä. Pridobljeno iz https://jyx.jyu.fi/dspace/bitstream/han- dle/123456789/13518/9513926591.pdf Thogersen-Ntoumani, C., Loughre, E.A., Kin- 39. nafick, F.E, Taylor, I.M., Duda, J.L. in Fox, K.R. (2015). Changes in work affect in response to lunchtime walking in previously physical- ly inactive emplyoees: A randomized trial. Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 25(6):778–-87. Pridobljeno iz https:// www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25559067 Thorndike, A.N., Healey, E., Sonnenberg, L in 40. Regan, S. (2011). Participation and cardiova- scular risk reduction in a voluntary worksite nutrition and physical activity program. Pre- ventive Medicine, 52(2), 164–166. Pridoblje- no iz https://www.researchgate.net Van den Heuvel, S.G., Boshuizen, H.C., Hilder- 41. brandt, V.H., Blatter, B.M., Ariens, G.A. in Bon- gers, P.M. (2015). Effect of sporting activity on absenteeism in a working population. British Journal of Sports Medicine 39(3), 1–5. Prido- bljeno iz https://www.researchgate.net/ Werner, G.T. in Nelles, M. (1998). 42. Vaje za bo- leč hrbet. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Tjaša Ocvirk, dipl. kin. Prešernova cesta 6 3320 Velenje Slovenija