)Vlt' oC* J' niKi :103' di)s ifie! črt asb* 'j. r; \ef, Cr cSi »K rr^ ilbert' ;evc<’ /%fVlJERie/l'!U tM€MCAN IN tPIRST 11227 MN IN LAN«UA«« ONUT NO. 34 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, Mew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 18, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Novi pravni direkSor v Mssh Eneiidi! Robert M. Debevec O. — Včeraj je bil r ^^fižen kot novi pravni di-Leb0^ mes^a Euclida Robert j, Kevec> sin pokojnega Jamesa j^e vca, urednika Ameriške Ohiovine. čestitamo in želimo Sodnemu rojaku obilo' uspeha n°vem, važnem mestu! 00o 0St° ^'uc^c^ ^ma Preko 100,-Prebivalcev in je poleg v ev^aoda in Parme največje hie° ra^U Cuyahoga. Direktor verf°Ve mes”ne uprave je Slo-Uj c Anthony Šuštaršič, v *net* odboru pa so od 8 čla-Slovenci, Frank Chukajne, ih Nckart, Milan Jaksic 2Umlanley R- Zagorc. To je ra- veči J1V°’ ha je pQj ,na Euclida slovenskega ali (iru„0VenskeSa rodu, prvega, eSa in že tudi tretjega. «crilV »■*/ ’ M 0 C* j) 00’ .4 ui,S 1 p cisA ,u v S S?" t4 1*5» Si , az. tfi' %'} SVt (,« j ‘r'v$ “A , J*’ ec. b.0s^i gverilci ped CIA s°t* Hočiminhovi poti VinAlGON’ J‘ Viet — Vojaški raja ^hijo, da je CIA. organizi- °škihm izvežbaJa kakih 3,000 la-plem S o r j a ncev, pripadnikov la Na in Lao, jih oboroži-vhh P^^a proti Hočiminho-f)r0ti^tcm od zahodne strani jhŽj, oeP°rie, kamor prodirajo NalVletnamske sile-je na^fa °borožene skupine te s& ®§°vati rdeče v zaledju, skušali močneje u-skib sSr°diraniu južnovietnam-°b 0J4.daiie v notranjost Laosa ■ b št. 9. ^seb Omenjene laoške Saig0^e sde naj bi po vesteh vodili pripadniki CIA sll>žbe). (Afnu Atnerišk Varnost v rudnikih na poirebni ravni lirektor v notranjem tajništvu varuje bolj koristi rudniških družb, kot se briga za varnost rudarjev. WASHINGTON, D.C. — Nadzorstvo nad varnostnimi napravami v naših rudnikih ima tajništvo za notranje zadeve. Tajništvo sestavlja v imenu federalne uprave zakonske načrte. Ako načrti postanejo zakon, vrši nadzor po zakonu zopet notranje tajništvo. To dobro vedo vsi rudniki, zato stalno skrbijo, da na službenih mestih, ki obravnavajo rudarske zadeve, sedijo njihovi ljudje”. V demokratskih režimih je nekoliko težje, ker imajo takrat v federalni upravi tudi delavske organizacije nekaj besede. Pod republikanskimi režimi pa gospodarijo na službenih mestih za nadzor rudarstva ljudje, ki so po volji rudarskim podjetjem. To je vodilo do tako neznosnih razmer, da je federacija morala 1. 1969 spraviti skozi Kongres zakon o varnosti in zdravju v rudnikih. Podjetja so poskrbela, da jim zakon ne nalaga prevelikih bremen. Poskrbela so tudi, da je pod Nixonovim režimom prišel na odločilno mesto v upravi človek njihovega zaupanja. Tudi glavni rudarski direktor jim je naklonjen. Posledica: Lani je število smrtnih nesreč v rudniških narastlo za celih 25%! Ta odstotek je sedaj dvignil burjo med rudarji, ki je pripihala prav do predsednika Nixona m ga o-pozorila, da je bilo v imenu njegove administracije imenovanih v kontrolni odbor pri upravi selena republikanskih pristašev, ki pa med njimi ni niti enega strokovnjaka, čeprav so med ajimi bivša strežnica na letalih, vdova po zdravniku, upokojeni trgovec z deželnimi pridelki itd. Morda bo to zbudilo tudi pripadete kongresnike, da se bodo o-glasili v predstavniškem domu. Gradiva za kritiko bodo lahko hitro nabrali več kot dovolj. osrednje obveščeval- ** ftL°^Vo-ini program ^ ^rožene sile ZDA? Kn^|YWOOD’ Kalif. — Sku-jpalcev0181***1 tolovajskih ^°hda pn°d Vodstvom Jane ^r&iorv' ^ ^oulha in Dicka la Pripravlja protivonji i^kib ’ hoče kazati v vo-^J^Nščih po raznih delih Hab o2ele' Program naj bi bil ^0Vor na program Bob ^ihegg’ 1 sestavljale! proti- nadkragPiu°grama ozna^ujej° za Pfekih tleh WL v ,pred ft, kal Pr°sto vojašnic, oziroma oporišč, ga bodo sku item*3ati. V niithovi bližini ru Primernem večjem iikmofcraije reformirajo straokisio organizacijo WASHINGTON, D.C. — Žalostni dogodki, ki jih je demokratska stranka doživela na svoji konvenciji 1. 1968 v Chicagu in posledice teh dogodkov — Humphrey je v glavnem radi teh dogodkov zgubil predsedniško bitko — so spametovale vodilne demokrate, da so že takrat začeli misliti na reformo stranke. Najbolj je seveda reforme potrebna konvencija sama, kjer daje tradicija vse polno privilegijev južnim državam samo zato, ker tam vladajo stalno demokratski guvernerji in demokratske legislature in ker je tam hrbtenica demokratskih senatorjev in kongresnikov. S tem stanjem že dolgo niso bile zadovoljne tiste države na severovzhodu in zahodu dežele, kjer se nahaja večina demokratskih volivcev. Nezadovoljnost bi bila verjetno kmalu potihnila, da se za reformo ni vnel sedanji demokratski strankin voditelj O’Brien. Priganjal je komisijo za reformo konvencije, naj ne pozabi na svojo nalogo. Podporo je dobival od vseh naprednih demokratov. Zato je komisija res izdelala načrt, kako naj se volijo delegat je za konvencijo in koliko naj jih bo. Ta načrt sedaj živahno premlevajo v demokratskih vodilnih plasteh. Menda bo o njem debatiral še ta teden glavni demokratski odbor in verjetno tudi sklepal. Katera ideja bo zmagala, je težko reči, gotovo pa je, da se bodo južni demokratje reformi upirali. Ako bo načrt obveljal, bo na primer imelo osem največjih držav, med njimi tudi naša ohajska, večino delegatov na konvenciji. lilo v Kairu za 6 dni Predsednik Jugoslavije je prišel na obisk v Egipt na razgovor s predsednikom Egipta Sadatom o Srednjem vzhodu. Središča prebivalstva NEW YORK, N.Y. — Okoli ttri četrtine vsega prebivalstva sveta živi na nekako eni osmini zemeljske kopne površine. KAIRO, ZAR. — Ko je v nedeljo pristal na tukajšnjem letališču predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito. so ga množice pozdravile s klici “Z armado in ljudstvom bomo nadaljevali boj za osvoboditev!” Pred-no se je Tito odpeljal na dom Naserjeve družine, da ji izreče osebno sožalje ob težki izgubi, je položil na grob pokojnega predsednika Egipta Naserja venec. Ko se je Tito odpravljal v E-gipt, je poslol preds. ZDA Ni-xonu in predsedniku britanske vlade E. Heathu spomenico o svojem gledanju in svojih predlogih za Srednji vzhod, v kateri je oba pozval, naj pritisneta na Izrael, da ho popustljivejši v svojih odnosih do arabskih sosedov in do njihovih zahtev. Na obe spomenici je dobil odgovor pretekli petek, dan pred svojim potom v Egipt. Tito je na stališču, da mora na Srednjem vzhodu obveljati resolucija ZN od novembra 1967. Zavzema se za mirno rešitev spora, v katerem morajo biti zajamčene pravice “palestinskega ljudstva”, pod čemer je treba razumeti palestinske A-rafcce. Izrael se mora umakniti z zasedenega arabskega ozemlja, dobi pa naj pravico Jo nemotene in proste plovbe skozi Sueški prekop m Tiranska morska vrata. LETALSKE SIL Predsednik ZDA Richard M. Nixon je dejal včeraj na tiskovni konferenci, da ne bo omejil nastopanja ameriških letalskih si! v Indokini z edino izjemo, da ne bodo rabile taktičnega atomskega orožja. — Rdeči napadi odbiti. Romunija obljubila več pravic in dohodka delavstvu DUNAJ, Avstr. — Predsednik N. Ceausescu je v govoru pred Centralnim komitetom Komunistične partije pretekli teden obljubil delavstvu boljše varstvo preko delavskih unij in povišanje njihovih zaslužkov do WASHINGTON, D.C. — Včeraj je R. M. Nixon na nenapovedani tiskovni konferenci kakim 60 časnikarjem razlagal položaj vojskovanja v Indokini, posebno nastop Južnega Vietnama v Laosu. Trdil je, da so se južno-vietnamske sile pri tem nastopu obnesle odlično in da jim je že doslej uspelo presekati tri glavna pota skozi mrežo Hočiminho-vih potov v južnem Laosu. Glede rabe ameriških letalskih sil je povedal, da njihovega nastopanja ne misli omejiti nikjer v Indokini z edino izjemo, da ne bodo rabile taktičnega jedrskega orožja. Odklonil je ugibanje o morebitnem vdoru Južnega Vietnama preko Demilitarizirane cone v Severni Vietnam, o katerega verjetni nujnosti je govoril pretekli teden podpredsednik Južnega Vietnama Ky. Predsednik Nixon je pripomnil, da Hanoi nima druge izbire po vdoru v Laos, kot se boriti ali pa opustiti svoj načrt za osvojitev Južnega Vietnama. Nastop v Laosu je omejen časovno -in krajevno, toda v okviru, ki je potreben za dosego postavljenih ciljev. Poudaril je, da Južni Vietnamci ne bodo ostali v Laosu; verjetno jih bo monsumsko deževje, ki nastopi koncem aprila, prisililo k umiku. Predsednik ZDA je dejal, da nastop v Laosu ne bi bil možen brez prejšnjega nastopa v Kambodži lani, ki je usposobil juž-SAIGON, J. Viet. — Vojaško ' novietnamske oborožene sile za sodišče je obsodilo letalskega samostojne operacije. Ameriška polkovnika G. V. Kehrli za- pehota ne pojde v Laos, je po-radi rabe marijuane in zaradi novil predsednik svoje že znano njenega prodajanja in prevaža-i stališče. nja na 3 leta ječe. To je najviš-1 Kambodžanske operacije so ji častnik, ki je bil kdaj sojen pretrgale eno življensko zvezo, zaradi mamil od vojaškega sodi- nastop v Laosu drugo, je razla- Polkovnik obsojen radi rabe in prodaje mamil šča. gal Nixon. Zato je prepričan, da se bodo rdeči tu borili ali pa Poleg ječe je bil kaznovan šei z $15,000 globe, ostal pa mu je bodo morali opustiti svoj načrt njegov vojaški čin s plačo in | o osvojitvi Južnega Vietnama, pravicami pokojnine. Kehrli je j Sedanje stanje v Indokini doleta 1975 za 20c/c. Zmanjšal jim veteran, star 46 let, in bo v ča- pušča nadaljni umik ameriških bo za 40% prispevke za delav- su služenja zapora dopolnil 30 oboroženih sil iz Vietnama v ske unije in za članstvo v Par-j let vojaške službe, ko bo šel v, predvidenem obsegu, je dejal tiji. pokoj. 'predsednik Nixon časnikarjem. NASA bi rada $100 bilijonov za promet med postajami v vesolju i?* tempe :'aSn0 in mil°- Naj ,->oJPlratura hanes okoli tC^'stjo jUtri oblačno d° 50 62 a ln tempera- CLEVELAND, O. — NASA bo prihodnje leto končala A-pollo program in je zato že sredi priprav za novega. Rada bi ustvarila vesoljske postaje, ki naj bi se pečale z raziskovanjem vsemirja. Te vesoljske postaje bo treba povezati med seboj in z Zemljo. Idejni načrti za tak sistem obstojajo, investicije zanje pa cenijo na $100 bilijonov! Za ta denar se je začela že sedaj tekma med našimi državami in mesti. Od projektov Apollo so imele levjo korist samo nekatere države na zahodu in jugu dežele. Seveda bi ta privilegij rade obdržale še naprej, pa so že dobile tekmece. Tisk trdi namreč, da se že oglašajo lobisti iz vseh krajev v Washingtonu in obletavajo federalno upravo, pa tudi Kongres in vodstvo NASA, da bi dobili kak delež od projektiranih $100 bilijonov za svoje kliente. Začel se bo torej kmalu nesmiljen boj, kdo bo dobil čim več naročil za izvrševanje načrtov NASA. Lobisti so že začeli izvajati svoj program. Najprvo so poskrbeli, da javnost zve o poletih Apollo samo svetle strani. Značilno je tole: Prišlo je na dan, da so bile tehnične težave pri vseh 4 Apollo poletih, tretji polet se ravno radi tega ni posrečil. Tudi pri Četrtem poletu so bile sitnosti. Čeprav je bilo na Apollo 14 vse avtomatizirano, je moral vendarle astronavt Sheppard parkrat z rokami popraviti to, kar so avtomatske naprave zamešale. Pa tudi pred poletom je bilo nekaj sitnosti. Tisk je začel o njih poročati, potem je pa nenadoma vse utihnilo. Sedaj vsaj vemo, zakaj. Dosedanji poleti so opozorili na par problemov, ki še niso rešeni. Znano je na primer, da Apollo obstoja iz milijonov delov. Če le eden med njimi odpove, lahko pride polet v resno nevarnost. Tu ne pomaga noben avtomatizem, položaj rešuje le skušena roka in strokovno znanje astronavtov. Take kvalifikacije ni mogoče dobiti preko noči. Druga taka očitna pomanjkljivost: naše telo živi od po-četka do smrti pod vplivom težnosti in je navajeno na razmere na Zemlji, ne na Luni. Pri zadnjem poletu se je na primer pokazalo, da se človekov organizem na Luni zelo hitro utrudi, za opravila fizičnega značaja ni dosti odporen. Verjetno imajo strokovnjaki še par drugih takih nevšečnosti med svojimi skrbmi. Raziskovanje Lune bo še dolgo omejeno, kajti vse te nevšečnosti se ne bodo dale hitro popraviti. Najvažnejše je tole: Vsak polet stane okoli $400 milijonov. To niso mačje solze tudi za bogato Ameriko. V gornje stroške niso vštete investicije za pripravo prvega poleta, ki gredo v bilijone dolarjev. Pri vsem tem zanimanje za polete Apollo pojema doma in na tujem. Vsa poročila govorijo o tem. Pravijo, da se je na primer polet Apollo 14 zdel gledalcem dolgočasen. To je tudi bil za vsakega gledalca, ki je čakal, kdaj se bo dogodilo kaj razburljivega po pristanku na Luni. So čisto pozabili, da so astronavti imeli ravno nalogo, da preprečijo take možnosti. Vse to bo sedaj polagoma prihajalo na dan v vseh podrobnostih. Že sedaj se nam-i reč slišijo glasovi, ki svetuje^ jo preoceno pomena poletov na Luno. Vse to bodo naravno hoteli preprečiti lobisti za projekt vesoljskih postaj in zvez med njimi ter z Zemljo. Vse bo odvisno od Kongresa, ki bo odpornejši proti velikim izdatkom kot federalna administracija. Tako uči skušnja. Debati na Kapitolu bo torej treba posvetiti precej pozornosti, ako bo dežela hotela preprečiti, da ne bodo zopet bilijoni dolarjev frčali po vesolju. ZDA bodo nadaljevale napor v Parizu za končanje vojskovanja potom političnega sporazuma, poseben napor bo posvečen tudi v bodoče reševanju vojnih ujetnikov. Predsednik ZDA je poudaril jasno in odločno, da nastop Južnega Vietnama v Laosu ne predstavlja nobene nevarnosti za rdečo Kitajsko in da zato tudi ne verjame, da bi imela ta kak vzrok nanj odgovoriti. Rdeči napadi zavrnjeni SAIGON, J. Viet. — Severno-vietnamske sile so obkolile ameriško pehotno postojanko severovzhodno od Khe Sanha, pa bile prisiljen k umiku s močnim topniškim napadom in z letalskimi napadi. Okoli postojanke je le tu in tam še slišati streljanje lahkega pehotnega orožja. Rdeči so postojanko napadli pretekli torek z minami in ra- Iz Clevelanda in okolice S. J. Kovačič odstavljen, ter C. Stokesu niso po jodu razmere v 23. vardi!— Edward J. Kovačič, ki je nad 10 let načelnik demokratskega duba v 23. vardi in 11 let ureja idnose za CTS z mestnim svetom in državno skupščino, je bil oretekli ponedelljek nenadno odstavljen. Odstavil ga je načelnik uprave CTS G. A. Anderson, kot je baje sam dejal E. J. Kovačiču, zato, ker župan C. Stokes “ni zadovoljen z razmerami v 23. vardi”. Kot je splošno znano ta pretežno slovenska varda ne podpira C. Stokesa in njegovega brata kong. L. Stokesa, ki hočeta voditi v okviru 21. kongresnega volivnega okrožja, kamor spada tudi 23. varda, svojo posebno in osebno politiko v nasprotju s predlogi in smernicami okrajne demokratske organizacije. E. J. Kovačič je odpustitev odklonil češ, da Anderson nima pravice njega odstaviti, ker ga je nastavila uprava CTS in ga more torej samo ona tudi odpustiti. Vprašanje bo danes pred sejo uprave, v kateri podpirata stališče E. J. ketami, nato pa še s pehoto. Pri , Kovačiča Corso in Lowe, delno napadu naj bi sodelovala nekako ena cela četa, kakih 200 mož. Ameriški branilci so rdeče ustavili, dokler nista tepništvo in letalstvo napad zdrobila. Ameriška postojanka je imela pri teh bojih 9 ranjenih. Rdeči so razširili tudi napade na južnovietnamske enote v Laosu. Pri napadu na topniško postojanko južno od Lao Bao v Laosu, na katero so rdeči izstrelili okoli 100 min, naj bi bilo 8 rdečih ubitih, 26 Južnih Vietnamcev pa ranjenih. V celoti znašajo doslej v nastopu v Laosu v 10 dneh južnovietnamske izgube najmanj 127 mrtvih in 454 ranjenih, rdečih pa naj bi bilo padlo 515. Uničenih je bilo 9 sovjetskih tankov, 50 tovornih avtomobilev, zajetih 111 kosov težkega orožja in preko 500 lahkega (pušk, brzostrelk itd.) laiiSigai prsitiišlluje o mmh državnih tekih COLUMBUS, O. — J. J. Gil-ligan je že med volivno kampanjo dobro vedel, da bodo državne finance spadale med njegove največje bolečine in da jih ne bo mogel drugače ozdraviti kot z novimi davki. Pot zanje je začel pripravljati po stari ameriški navadi: imenoval je posebno komisijo, ki naj mu svetuje, kako naj izvede “davčno reformo”. Potrebo po novih davkih je naravno zamolčal. pa tudi nova članica uprave Stella G. White. Seja— Društvo Naš dom št. 50 ADZ ima v nedeljo ob dveh popoldne redno sejo v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ irna danes, v četrtek, ob 8. zvečer sejo v navadnih prostorih Slov. doma na Holmes Avenue. Sestanek— Starši in učiteljstvo Slovenske šole pri Sv. Vidu ima v soboto ob 11. dopoldne sestanek v prostorih šole. Pouk bo zaključen cb 11., toda šolarji, ki stanujejo dalje od šole, bodo lahko v razredih počakali svoje starše. Čisto in naglo— V Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Avenue, imajo ugodno naprodaj čiste in nagle štedilnike “Tap-pan”. — Podrobnosti v oglasu! Tepavac gre v Moskvo BEOGRAD, SFRJ. — Zunanji minister pojde verjetno v začetku marca na uradno pot v Moskvo, kamor ga je povabil zunanji minister A. Gromiko. Zdi se, da bi radi malo zakrpali ne posebno dobre medsebojne odnose. V Beogradu so posebno slabe volje zaradi sovjetske podpore Komisija mu je predložila se- bolgarskim zahtevam po Mace-daj celo zbirko novih davčnih doniji. virov. Gilligan pa stoji pred izbiro, kaj naj legislaturi pove v svojem predlogu za državni proračun. Komisija sama mu v tem pogledu ni ničesar svetovala, sicer pa to tudi ni bila njena naloga. Oglasila se je ohajska javnost in začela guvernerju svetovati. Gilligan mora sam odločiti, ali naj se nagne na direktne ali indirektne davke. Kot demokrat se bo raje vnel za direktne davke, da bi tako obvaroval revne' sloje pred novimi davčnimi bremeni. Tej politiki bo seveda u-govarjala republikanska večina v legislaturi, ki bo branila interese ohajske bogatije. Med guvernerjem in legislaturo bo misa, morda na račun dodatne zadolžitve. Tako nam bo ohajska politika lahko dala ponoven dokaz, kako pojmuje doslednost v davčni politiki. V letih konjunkture bi morala državna uprava rabiti direktne davke, ki jih gospodarstvo najlažje plačuje takrat, kadar je poslovno življenje živahno, odlagati pa zadolževanje, ker je kapital v konjunkturi zmeraj drag. Tega ni delala, se je rajše zadolževala. Sedaj postaja kapital cenejši, davčna politika nam bo pa nalagala nove davke, direktne ali indirektne, ne vemo, vemo pa, da jih davkoplačevalci težje plačujejo v dobi končno moralo priti do kompro- gospodarskega zastoja. AMERIŠKA DOMOVINA FEBRUARY 18, 1971 /Imeriška Domomm 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevoc NAROČNINA: Za Združene države; $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.nQ per year; $9.00 for 6 montns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year vilnih protislovenskih izgredih, podlih napadih na svobodno in demokratično ureditev naše domovine. Če se ne morejo oklepati resnice, se zatekajo k laž^m, delajo, kot bi se ljubljanski študentje, slovenski sindikati in slovenski zdravniki zaganjali v prazno. Hočejo jim podtakniti laži, potvarjanje dejstev. Vse te laži se razbijejo ob resnici. En sam primer podere vse trditve te gospode. Delajo, kot bi ne poznali primerov za zapostavljanje Slovencev. Na Koroškem doživljaš kot Slovenec večkrat trenutke, ko čutiš ves gnjev narodnega sovraštva, ki bruha iz nekaterih “sodobnikov”. Zanje nisi človek, ne enakopraven državljan, zanje si izdajalec, temačen tip vohuna, nezanesljivega mračnjaka, nisi več Slovenec, si ‘windischer Hund’, Tschusch’, balkanez, si manjvreden, ne smeš biti Korošec, ker si pač Slovenec. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO 83 No. 34 Thursday, Feb. 18, 1971 Mačje solze i BESEDA IZ NARODA Pozdravi s Portorika Koroška je zibel slovenstva, tam stojita vojvodski prestol in knežji kamen, tam je slovenski kmet vmeščal svojega kneza, potem ko ga je ljudstvo po starem običaju izvolilo. Slovenska vojvodina je propadla, propadla je slovenska svoboda, ostalo pa je slovensko ljudstvo na svoji zemlji. Vanjo se je vlil nemški val in postopno preplavil gornji del Karantanije, pa nato tudi večji osrednji predel. Nemcem to še vedno ni dovolj, pritiskajo še dalje, da bi na nekdaj čisto slovenski zemlji izginila zadnja sled slovenstva. V Sloveniji, pa tudi Slovenci po svetu smo se premalo zanimali za položaj koroških Slovencev, zato ga tudi preslabo poznamo. Naj tale članek, ki je bil pod gornjim naslovom objavljen v slovenskem “Našem tedniku 21. decembra lani v Celovcu, nadomesti vsaj del zamujenega. * Ogorčenje se je zbudilo na Koroškem, zajelo vse sloje. Večinska javnost čuti nedopustljivo vmešavanje v notranje zadeve, češ vse smo uredili vzorno, ni nikakršnih vzrokpv za tako razburjanje. Toda že dejstvo samo, da je nastalo tolikšno razburjanje, dokazuje, da se očitki oprijemajo resničnih primerov. Pa še očitek “vmešavanja”. Jugoslavija je sopodpisnica avstrijske državne pogodbe od 15. majnika 1955. Jugoslavija ima vse pravcie, je dolžna, da pazi in gleda, kako in da Avstrija uresniči vse določbe člena 7 državne pogodbe. Tudi Avstrija se zavzema za južne Tirolce, a se kljub temu ne vmešava v italijanske zadeve. Gotovo so presenetila pisma ljubljanskih študentov, slovenskih sindikatov in Slovenskega državniškega društva. Vsa ta pisma izražajo zaskrbljenost matičnega naroda ob očitnem zapostavljanju koroških Slovencev. Zaskrbljenost v Sloveniji so izzvali izgredi ob proslavah 10. oktobra, postavitev nekega spomenika v Gradcu, posvečenega žrtvam južnoštajerskega nemštva (“Naši nepozabni domovini Južni Štajerski”), zlasti pa zločinsko pisanje koroškega Heimatdiensta, ki zahteva konec koroških Slovencev, torej genocid, iztrebljenje naroda, ki je doma na Koroškem že nad 1400 let. Močno je sovplivalo dvojno merjenje in nastopanje proti inozemskim podjetjem. Medtem ko so pozdravili z zastavami in muziko ustanovitev švicarske tovarne Wild-Herbrugg v Velikovcu kot dan sreče in veselja, vidijo isti gospodje pri velenjskem Gorenju že sence nove slovenske iredente na obzorju, že vidijo majave ali celo premaknjene mejne kamne ob mejah južine Avstrije. Ne sme biti mogoče, da bi ustanovila slovenska tovarna svoj obrat v Pliberku, kjer baje manjka delovne sile, baje ni potrebe za tako tovarno (v kateri bi po pisanju celovške “Kleine Zeitung” morale žene opravljati najtežja dela), ker seveda čujejo takoj grozotno hrumenje slovenskega podseljevanja na južnem Koroškem. Zdaj so celo že predložili kak drug kraj na srednjem ali zgornjem Koroškem, samo da ne bi stala tovarna v Pliberku. Ne vem, kaj bodo porekli na to umazano igro prizadeti Podjunčani, ki bi lahko dobili delo v domačem kraju. Zdaj se morajo še zmerom voziti na delo kilometre in ure daleč. Tu imamo že en javen primer zapostavljanja in neenakega postopanja. A v pliberški okolici manjka delovnih mest na vseh koncih in krajih, Gorenje pa bo mogoče postavilo svoj obrat na sosednjem Štajerskem. Nekateri ljudje so pričakovali pri koroških Slovencih postopno odmiranje, ki naj bi ga pospešile še velikanske in anahronistične proslave 10. oktobra. Proti njihovim upom in pričakovanjem pa se je med koroškimi Slovenci zbudil odpor. Potuhnjenost, tisti važni, neobhodno potrebni kamen pri asimilaciji koroških Slovencev, se je začela krhati. S prav to koroško potuhnjenostjo je računal trenutni val ogorčenja v nemškem časopisju, pri javnih organih. Slovenci naj bi se zopet potuhnili kot psi, naj bi zatajili same sebe, svojo samobitnost, naj bi zopet izginili v hišo zaprtosti (v geto), kjer bi iskali mrtvaško perilo in postavljali sebi mrtvaški oder. Zagnali so svoj glas, obtoževali Slovence hujskanja, jim očitavali narodno histerijo in šovinizem — ravno tisti krogi in ljudje, ki so že zdavnaj zapadli histeričnemu šovinizmu. Po svojih nogah hočejo meriti čevlje pripadnikom sosednjega naroda ... Vsemu svetu hočejo dokazati s svojim škripanjem in pisanjem, da na Koroškem ni nobenega zapostavljanja in zatiranja; da so vsi enakopravni, da vsak lahko govori jezik, ki ga hoče: vsak se lahko priznava k narodu, h kateremu se hoče. Nočejo pa priznati, da je resnica le drugačna. Tista resnica, ki jo doživljamo dan na dan, resnica, ki so ji oni sokrivi zaradi hujskanja, podpihovanja šovinitične miselnosti, brezdelnega pričakovanja nadaljnjih dogodkov. Samo tako si moremo misliti predrzno hujskanje Heimatdiensta (njegova zahteva ustreza popolnoma Hitlerjevemu “Kaertner, sprich deutsch!”) ter drugih organizacij, samo tako mirno zadržanje oblasti ob šte- SAN JUAN, P.R. — Vsem dragim bralcem Ameriške Domovine pošiljam prav tople pozdrave z vročega Portorika. Ko bi šlo, bi vam rad poslal tudi nekaj vročine, ki bi se vam v tej mrzli zimi zelo prilegla. Malo manj kot pred desetimi leti sem zapustil ta otok, kjer sem skozi sedem let misij onaril med temi srčno dobrimi, preprostimi ljudmi. Zdaj so me povabili na proslavo 15-letnice ustanovitve fantovske Katoliške akcije. Portoričani so verni ljudje in vsaj 92% se jih prišteva med katoličane, vprašanje pa je, v kr,j verujejo. Ko so Spanci mo-r ':i otok prepustiti Amerikan-cern, so španski misijonarji odšli in ljudje so ostali 10 in več let praktično brez duhovščine. Ker že prej niso bili versko kaj posebno podkovani, se je v njih verovanje počasi vrinilo toliko spi-ritističnih in babjevernih zmot, s prihodom Amerikancev pa tudi protestantskih, da je ostala njih vera le še po imenu katoliška. Kar je najhujše, je dejstvo, da se z vso trmo drlžijo svojih zmot in si jih ne dajo izbiti iz glave. Na vse načine sem si prizadeval, da bi jih poučil, pa je bilo uspeha bore malo. Uvidel sem, da bo treba začeti z mladino. K sreči sem imel nekaj dobrih ministrantov. Začel sem jih vabiti h krščanskemu nauku za doraščajoče fante, pa mi je vsak odgovoril: “Sem že bil pri pr- vem sv. obhajilu.” Še njih matere so prišle z vprašanjem: “Saj naš je že bil pri prvem sv. obhajilu, kaj hočete še od njega.” Na žalost je tukaj doli navada, da se s prvim sv. obhajilom neha ves verski pouk in večinoma tudi obisk cerkve. Končno se mi je le posrečilo pridobiti nekaj doraščajočih fantov za krščanski nauk posebej za nje. Nabavil sem si projektor, kupil diapozitive (slides) in jim kazal barvaste slike svetopisemskih zgodb. “O, to pa to!” so bili zadovoljni. Kadar sem utegnil in denarno zmogel, sem jih popeljal na kak izlet, največkrat na morsko obalo, ki jo tako radi imajo. Kupil sem si poceni fotografski aparat ter njihove igre slikal, pri naslednji katekizemski uri jim pa slike pokazal. To je bil višek zadovoljstva. Število je rastlo od tedna do tedna. Da bi zanimanje za učenje krščanskega nauka ostalo živo, smo imeli vsako leto javno nagradno tekmovanje iz katekizma. Fantje bi si bili želeli pomeriti svoje znanje še s kakšno drugo skupino v škofiji, pa nam je škofijski nadzornik za krščanski nauk rekel, da je ni nobene skupine na vsem otoku, ki bi bila zmožna tekmovati z našo. Kar hudo mi je bilo, ko sem gledal, kako so fantje odraščali in mesta zasedali mlajši. Želel sem jih ohraniti še naprej v čim tesnejšem stiku s faro, pa sem se bavil z mislijo, povezati jih v kakšno društvo. Vprašal sem na škofiji, če je kakšna škofijska fantovska organizacija, pa so mi rekli, da ni nobene. “Vi v svoji fari se lahko odločite za kakršnokoli organizacijo hoče- te,” mi je dejal škof. Ustanovil sem fantovsko Katoliško akcijo, ki se je lepo razvijala in mi bila v veliko veselje. Do pred kratkim je to bila e-dina stanovska Katoliška akcija na vsem otoku. Zadnja leta pa škofje želijo, naj se vpelje v vsaki župniji. Tako je odsek, ki sem ga bil jaz ustanovil, na mah postal pomemben in imeniten. Njega člani hodijo od fare do fare predavat in ustanavljat n o Ve odseke. V tem navdušenju hočejo slovesno praznovati 15. obletnico ustanovitve prvega odseka in so mene povabili, da slovesnostim predsedujem. Včasih pa res ni treba veliko, da človek postane slaven. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. hkmm zahvala Pred dobrim tednom je Ameriška Domovina precej pisala o mojem obisku v Clevelandu in vabila Slovence, ki se zanimajo za misijon v Latinski Ameriki, na sestanek pri Sv. Vidu, kjer sem imel predavanje s slikami. Ob tej priliki sem prejel več darov za moj misijon. Ker nisem imel naslova vseh darovalcev, se jim nisem mogel pismeno zahvaliti. Zato prosim, da Ameriška Domovina priobči to zahvalo za vse dobrotnike. V prvi vrsti gre zahvala gospodu župniku V. Tomcu, ki me je gostoljubno sprejel v svojo hišo, in vsem, ki delajo v župnišču in so s svojo prijaznostjo napravili moje bivanje v Clevelandu prijetno. Nekateri so me vozili po mestu, me vabili za večerjo in darovali denar za moj misijon. Bog naj vsem obilno poplača! Veliko zaslugo je pri tem imela Ameriška Domovina, ki je Slovence obvestila o “Srečanju v Clevelandu”. Zahvalim se tudi gospodu župniku R. Prazniku, da mi je dovolil uporabiti šolsko dvorano pri Sv. Vidu za sestanek, in vsem, ki so na predavanje prišli. Je tudi nekaj velikodušnih Slovencev, ki hočejo prispevati za moj misijon, pa ne želijo, da bi kdo vedel, kdo so. Tisti so izročili svoj dar gospe Mary Pe-kol, 264 Woodmere Dr., Willo-wick, Oho 44094 (tel. 944-0468), ali gospe Agnes Leskovec, 31016 Ronald Drive, Willowick, Ohio 44094 (tel. S43-2884). Ce bi hotel kdo,v bodoče za moj misijon kaj prispevati, lahko kar nje pokliče, da mi njegov dar po najvarnejši poti pošlje v Ekvador. Po Pepelnici se vrnem v Ekvador, če bo tako Bogu po volji. Tam bom naročil otrokom, naj skupaj. Še v Chicagu mi je povedal napamet vlogo, ki jo je igral v Divjem lovcu v Horjulu. Vedno je bil poln humorja in prijetno je bilo v njegovi družbi, ker je vedel vedno kaj veselega in vedrega povedati. Izučil se je doma mizarstva pri očetu. Ker je bil tretji in naj mlajši od sinov, je moral od hiše. Priženil se je v Notranje Gorice na malo kmetijo in je tudi tam takoj začel z mizarstvom. Bil je dober obrtnik in. ugleden posestnik v vasi, kar je pokazalo, ko so ga kmalu izvolili za odbornika in je prišel v občinsko upravo na Brezovici. Kakor mnogo drugih je tudi on po drugi svetovni vojni zapustil svoj dom in odšel v tujino. Doma je pustil ženo in tri hčere, sin Ivan se pa od očeta ni mogel ločiti in je šel z njim. Bila sva zopet skupaj v Vetri-nju pod šotorom. Ko sem se jaz preselil v taborišče Spittal ob Dravi, je šel on v Št. Vid na Glini, pa kaj kmalu prišel za menoj. Zopet smo bili skupaj. Ko je končno dobil zvezo s sestro, ki je bila v Chicagu, ji je pisal in prosil, naj sina in njega vzame k sebi. Rekel mi je, ko je odhajal: Ako se boš tudi Ti odločil, da greš naprej, mi piši in bom prosil sestro, da tudi tebi pošlje sponzorstvo. Tako se je tudi zgodilo. Kmalu sem tudi jaz odšel za njim v Chicago in stanoval pri njem, dokler nisem dobil svojega stanovanja. Tudi potem sva bila vedno skupaj. Bil je znan med rojaki v Chicagu. Mnogim je popravljal stanovanje, nakar se je dobro razumel, in prepričan sem, da ga bodo prav v tem mnogi pogrešali. Tudi pri Ligi, ko smo igrali, je mnogokrat pomagal pri kulisah na odru. Da je bil ugleden in spoštovan tudi v Chicagu, se je videlo, ker je toliko ljudi prišlo molit in se poslovit od njega na mrtvaškem odru. Zelo veliko ljudi se je udeležilo tudi njegovega pogreba. Dragi Janez! Mnogo si prestal v življenju. Bog Ti je za vse to dal svoje plačilo. Mi se Te bomo vedno spominjali v svojih molitvah. Počivaj v miru in naj Ti bo lahka ameriška zemlja! Prijatelj Filip Stanovnik pomeni Amerika svetu, to pome-j tako majala pod menoj, kar je ni Kalifornija večini Amerikan- bilo res nekako 8 sekund, ko na-cev. Kdo bi si torej mislil, da zaj mislim, torej takrat, ko je ima Kalifornija tako hude na- bila sila potresa naj večja, se mi ravne pojave kot so omenjeni, h je tudi zavrtelo v glavi, kar se katerim bi morali vključiti še mi le redkokdaj zgodi. Vtis poplave, ki pa jih zadnjih šest imam, da smo imeli že več mesecev, hvala Bogu, ni bilo. V manjših potresov (before-‘srcu’ Amerike imamo hude na- shocks) pred tem že par ted-ravne pojave drugih vrst, kakor nov, ker sem jaz že od nekdaj so tornadi, peščeni viharji (sand- Za vse, kar ni normalno, v nara-storms), hude nevihte (hurri- vi ali drugače, zelo občutljiv ih canes), snežni meteži in zopet se mi je zadnjih par tednov par-poplave. Karl May vse te reči krat zavrtelo v glavi in nisem lepo opisuje. Ko se take narav- imel pravega vzroka za to. Vtis ne katastrofe pojavilo v Amer i- je tak, kakor da si naenkrat spil ki, se človek zaveda, kako nepo- sedem čaš piva in se ti naen-memben je še vedno napram ta- krat zavrti, ali pa ko ima človek kim pojavom. Kljub temu, da težko influenco z visoko vročino smo v Ameriki tehnološko na in se vse okoli njega vrti. Mogo- MmH ljudje m luna SAN FERNANDO VALLEY, Kalif. — Veliki požari koncem septembra 1. 1970, sledeč veliki vročini in čez 200 dni trajajoči dobi brez dežja, decembra hudo deževje in močna strela, taka, ki “traja” in rogovili nekaj časa in razsvetljuje celo obnebje s svojimi “side kicks”, predno se naposled zarije v zemljo, za Božič sneg in mrzlo ter tako skozi Novo leto 1971, nato naenkrat par dni visoka vročina do 90 F. podnevi, ponoči pa ponekod zopet dol do skoraj 32 F., nato višek vsega in deloma rezultat gornjega — potres z jačino 6.5 na Richterjevi lestvici, ki je udaril v torek, 9. februarja 1971, zjutraj ob 6.42, s središčem okoli 7 milj severovzhodno od New-halla (torej blizu tam, kjer teče glavna Soledad zemeljska guba). Potres je trajal med 30 sekund do 1 minute ter je objel z največjo togostjo predvsem kraje Sylmar, San Fernando, Paco-ima, Granada Hills, Mission Hills, Newhall, Saugus ter okolico Van Norman jezu v San Fernando Valley, čutil pa se je molijo za vse dobrotnike, da bi z večjo ali manjšo silo povsod jih Bog blagoslovil z zdravjem in veseljem in jih obvaroval vsake nesreče. Rev. John Mervar iMjaSeljti Jssaaiu iifliM v spomin HORJUL, Slov. — Rodil se je v prelepem Horjulu. Bila sva soseda in še kot otroka sva se skupaj igrala. Bila sva skupaj v orlovskem naraščaju in potem pri Orlih. Skupaj sva bila pri pevskem zboru in tudi igrala sva drugod v okraju Los Angeles ter v sosednjih krajih vse do Ba-kersfielda in San Diega. O vsem tem j c bilo že poročano v AD ter v drugih časopisih, kakor tudi po radiu in TV. Namen tega članka je omeniti stvari, ki so morda “ušle” tudi glavnim poročevalcem, ter podati nekaj lastnih vtisov o potresu, ki je zame osebno prvi takega obsega. Kalifornija je večini Amerikancev poznana kot nežna in bajna država, v vseh smislih besede “The Golden State” (Zlata država ali Država zlata). Kar višku, ter tudi da, kadar se take če se bo bralec smejal, toda ta-katastrofe zgodijo v drugih de- ko je. želah, je Amerika takoj priprav- Grem ven pred vrata in pa-Ijena priskočiti jim na pomoč, zim, da mi noben avokado ne nam niti ena druga država ne pade na nos, radi opek pa se mi ponudi pomoči, kadar se pri nas ni bilo treba bati. šviganje in kaj takega zgodi. Predsednik Ni- grmenje ne poneha, posebno v xon je prav povedal, ko je že smeri električne postaje je tisto večkrat poudaril, da “mi Arne- čudno sikanje, renčanje in svet-rikanci smo ‘do-it-yourself peo- lenje, ki sem ga decembra opa-ple’”. Torej, kar sami poprime- zil, ko strela ni ponehala. Ko se mo in naredimo, namesto da bi je po par minutah malo umirilo, druge vprašali ali na nje čakali, sem šel na cesto, nikjer ni bilo V tem bi nas lahko marsikatera žive duše. Pa si mislim, “ali so druga država posnemala, pa bi res vsi skozi to spali?” Takrat jim takoj šlo boljše. sem še vedno mislil, da je le hu- Dne 8. febr. 1945 okoli pol e- da strela. Pozneje je šele govor najstih zjutraj so naš dom v prinesel, da je za marsikaterega Ljubljani (Pirnatova hiša na to bila najhujši “experience” v Celovški cesti v Zgorjni šiški, življenju; jaz pa sem pred očmi med remizo in gostilno Kavčič) imel živo, kako je bilo, ko so na-bombardirali Angleži, ko je šo hišo bombardirali ter sploh Spitfire odložil svoje bombe, ki razne stvari ob koncu druge jih ni porabil, in v naši hiši in svetovne vojne in takoj po njej' v nas otrocih našel taktičnega Kaj ta ve, ki je drugim bombar-“sovražnika”, ki ga je treba u- diranje prinašal, sam pa na last-ničiti — to je potem, ko so ga ni koži nikoli občutil! Potres je nemški topovi'pregnali iz Št. tudi pokazal, kako malo smo še Vida. Vse to smo gledali in vi- močni napram naravnim silahi deli skozi kuhinjsko okno, ko ter kako nespametno je drugiih naenkrat naš španielček Didl- prinašati vojno in smrt, ko bi vsi Tito zdrvi nam pod nogami po ljudje na tem svetu lahko v mi' dolgem hodniku naravnost v ru in slogi med seboj živeli, klet. Par sekund nato ali še pre- “Polna luna nas trka,” pravi je so bombe zadele hišo. Šrap- slovenski rek. Jaz pa dodam-neli so leteli sem in tja, in ne ‘našo Zemljo tudi.” Vedel sem-vem, kako smo prišli v klet. da bo “total lunar eclipse” (p°' Bombe so tako padle, da so se poln lunin mrk) od 11.30 zvečer odbile do močnega trikotnega v torek, 9. februarja 1971, pa do zida ter zdrsele po ledu in sne- 1.45 zjutraj v sredo, 10. februar-' gu na spodnjo teraso, kjer so ja 1971, kar se je tudi dogodilo začele goreti in jih je potem moj in dobro videlo v Los Angelesu brat Jožko ugasnil, ker nobeden in okolici, ker je bil dan jasem prisotnih moških ni imel koraj- Kmalu, ko sem izvedel, da je bh že. Naš oče je bil v službi v bol- to potres in ne samo huda stre* niči ter mu več ur niso poveda- la, mi je šinila misel v glavo-1), da smo bili mama in mi bom- kaj če bi polna luna in mrk t0 bardirani, ker je vsak mislil, da povzročila! Pa je res popoldn6 smo že na onem svetu. Vsak je istega dne na radio povedal dl' rekel pozneje, daje čudež, da Kaufman, direktor Griffith ob' smo živi ostali, očetu pa so rek- servatorija, da smatrajo, da je li, da so nas zato Angleži bom- polna luna in njen skorajšh)' bardirali, ker je on njihov pri- mrk povzročil “tidal waves”, jatelj, drugi pa, da smo zato o- so povzročili ta potres v Južu* stali pri življenju, ker nismo ko- Kaliforniji. Drugi vzrok temu s° munisti. Naj bo že karkoli, ču- ekstremne razlike v vreme*111 dež je bil, da smo živi ostali, in tod v zadnjem polletju, take ka' pozabili smo, kako strašno je v kor jih ljudje, ki živijo tu, že ^ resnici bilo to in stalno bombar- let ne pomnijo. Tretji vzrok ie diranje B-29 bombnikov po dva- božja roka, ki opominja zemlja' krat na dan tu ali tam v bližini ne, da “ne veste ne ure ne dn®' Ljubljane zadnjo leto vojne. va...” V večnost menda nihee Na to sem posebno še mislil ne gre rad, posebno še sam ue’ ta dan letos ter ko sem bral o in posebno če misli, da ni Pr|’ povodnji v Pakistanu ter o po- pravljen. Pomisliti je treba tu^’ tresu v Peruju. To se pravi, no- kaj če bi Van Norman jez ^ tranji glas me je svaril na ne- koj popustil ter bi poplava D*1' kaj, pa si nisem bil na jasnem, ko zahtevala stotisoče žrtev ljuj na kaj. Moj notranji glas se nik- di, ki živijo ped njim in ki ne b1 dar ne moti. Vse to mi je jasno slutili, kaj se dogaja. To je le^ postalo šele, ko je potres udaril cija državnemu senatorju #e’ in me dobesedno vrgel iz poste- lensonu ter zveznemu senator)11 Ije. Najprej sem mislil, da je zo- Robertu Paekwoodu (R-Oie pet strela udarila, kakor je par gon), ki nimata druge skrbi, ka metrov proč od mene decembra kor stalno propagirati za liber3 1969, ter se takrat kar ni hotela lizacijo zakonov za splav ne ga zariti v zemljo. Skočim proti mo v Kaliforniji, marveč p° c6 vratom, ko se tla pod menoj na- li Ameriki, medtem ko vsak ve enkrat začnejo silovito majati ren Amerikanec ve, da je sp^ na obe strani, mogoče za 45-60 skoraj brezizjemno — umor. stopinj na vsako stran. Nekaj Medtem ko je pri jesensk1 mojih stvari mi je padlo pod no- požarih marsikje prevlado^3, ge, drugače pa je hišica stala panika in neprijaznost med Pr precej pri miru in tla so se zdela, da se gibljejo najbolj tam, kjer je zemlja prosta, torej kjer ni hišice na njej. Zunaj je vse žarelo in se je zdelo, da iskre in strele švigajo sem in tja, na nebu pa so bile redke zvezde ter polna luna. Vtis sem imel, da se bo zemlja pod menoj odprla: Takrat še vedno nisem mislil na potres, marveč, da je zopet huda strela udarila blizu mene. Ko so se tla zadetimi ljudmi ter ideja “vS ^ j zase”, je ob in po tem P°treV prevladovala prijaznost in u16 ■ seboina vljudnost, kar je Pr£ pa zasluga radio komentatorjev, tudi uradnega osobja, ki je nesrečencem in onim, ki so ^ v nevarnosti, takoj priskocl ^ v pomoč. Potres je tako zbrih*” ^ ljudi in jim dal misliti, kaj ^ res važnega v tem življenj13 za ono življenje. Stanko Men®0 AMERIŠKA DOMOVINA 1 FRan ERJAVEC: IZBRANI SPISI Kuzarji na Polici ^jatelj!” obrne se proti Sa n°SU’ je moja stara prak-> t me še nikoli ni varala.” udi Janoš je gledal, da se je a uri prikupil. Ko nekoč niso naogli hitro zakuriti, jezili so se t>r' kako nobenemu ne Ce1 e na misel, da bi trska na- cenii’/vJan°Š j0 Precei na_ 2a tuhko, da so jih imeli vsaj javcf0* ^ovo^ za podkur- spl°h so se iimetje kmalu ^ePričali, da ti gostje katerih nisSe k°lj nego hude letine, hak ravno ta^‘i malopridneži,, sice^,80. siv ^h mislili. Res je ter: a,ie oasih Mohorjevi ma- 0ltiar 1Z^n^a itaka klobasa iz e’ ^do bo precej zato 2 Saj je" tud, prej kdo d ake zmanjkalo, saj jo je kakn ravno tako lahko vzel, slan.r crni Miško. Ali če je kos kiho^u ^ viseia v kašči, tako ple ° °Pnel, kakor sneg na to-ktišk s°inci, kdo more za to? sdho reS neizrečeno rad je val w8 anino, kakor je preroko-diso a^Ze^’ aii Mati ga zato še se .1^°gii dolžiti; morebiti so redjjg81 'n podgane v kašči za-se je pa tudi tako _ OIZHo dr?al un:___a.: preprZa° ,(jrzal, da so bili mati kriv 1 da je Miško popol-kje ifg116^0^611 in da še ne ve, slapip^0 spravljene klobase in dne 80 namreč nekega *>ašii lsk Inati s polja domov, Pol ie,° kdiška, ki je zibal malo, kila vaKStaro Manico, ki se je tako p adlla> in poleg jej je tutaja„ beznivo prepeval “aja °bstaii ’v_da 80 mat* od voselja So - J. J. X V V,V^V-X J J. kli! Vsemi očitno pohva- ^ko d0u0 ^ mislil, da so to kioski« *iudjo, vas domačih ^r°ka 1r'0k)eden ne bo zazibal in kosci, katere slabši_ dobival, niso bili naj-H e i dan se'je bil pa še '^0 sp86*300 Prikupil. Imeli so suh0 ^ na travniku, bilo je ^Viti’ ZVeoer so je mislili Lučine °V; kar 80 se ieli v aki Poganjati hudourni Pieiii ' ’ kat Uoed durimi. Pri večerji Li ^edno huje so se ko-'gli, jua ie so hiteli, kar so 'ja hUj 0r ki bil rad naprosil w’ Pa sarja’ da bi šla poma-v lsko ViH Pfav upal. Ko je faSov0ri e > da so v zadregi, 'd VsauV0^e®a tovariša Jano- p! travMknV2ame Vile’ Jan°Š ^ doiha > nakladal, Miško je S dSi me;aval na svisli; oba PK kaPal’ da jima j0 Pot od s.°ka, jjij’ ln Predno se je vlila Ho, ie vse seno že pod H b. H,” da znajo tako p>koriUdl Se Mohor. jJ iiipa Pa reče možu: “Da-»Hčiti» 01 a8 kaj boljšega Vj r°ti Večer, ke’ zkere , 8e Mohor napra- »artj6 misln0 .SVOjo nenaščino, \0 kemšk; da §a bosta hu- ttiiZ p0 do--vbol;|e razumela, sne; „ > t'ka> brc h°če !!. MohoV še ■°“liTče’ in • 3kor s ^emer bircaus!” V* Prece^ ni 2motil- Miško ' S mSJA1™'* in ko je Po ^ Pov h ‘ °Veda ti , r0K0> KaI ’0je hen; ’ sh°čila sta oba HV sredi 06 in vsi trije, Mo- ^muZrili 50 ^oti h da ,'lu moramo po-Je Nepotrebnih prvi uvedel v svoji krčmi to lepo navado, da je dajal vsakemu gostu svojo kupico; drugje dobivajo vsi le po jedno samo, če jih je tudi polno omizje. Precej, ko so sedli, ponudil je Miško vsem kmetom okoli mize svojega vojaškega tobaka, in mehur je šel iz rok v roko. Skonca so tiho sedeli, pri četrtem poliči so bili že zgovorni in pri vsacem poliči bolj in bolj. Huzarja sta jo rezala po madjarski, Mohor pa pošteno po kranjski in poleg so si namežikovali in z rokami mahali; ali so se razumeli, ali ne, to je težko povedati, človek bi skoro mislil, da; vsaj smejali so se, da bi bili kmalu popokali. Naposled so se jeli objemati. Miško je učil Mohorja madjarski in kmalu so bili vsi trije “bara-tom”. Da bi Miško pokazal svoje posebno prijateljstvo, posadi Mohorju svojo vojaško čepico na glavo, on pa vzame očetov slamnik, ih ta prijaznost je Mohorja tako genila, da je brž poklical še jeden polič. Janošu je jezik že službo odpovedal, glava mu je bila težka, torej jo nasloni na mizo in zadremlje. Miško je pa jel učiti Mohorja po madjarski šteti in naučil ga je do pet, in Bog ve, koliko bi se bil Mohor še naučil, ko bi ne bil Nepotrebnih ustavil nauka, ka-žoč na uro. Zmiketali so zaspanega Janoša, prijeli so se za podpazduhe in Nepotrebnih jim je pomagal, da so se srečno zmotali skozi hišne duri in čez vežni prag. Ali zunaj jim je bila nocoj cesta preozka, na kateri se lahkoma zogneta dva velika senena voza. Plazili so se pri hišah zdaj na desni, zdaj na levi stkani, ali vender so srečno brez vsake nezgode prijadrali do doma. Mohoriča od skrbij ni mogla zaspati, čakala jih je s arižgano lučjo, in ko je zaslišala ropot na dvoriščinih vratih, šla jim je odpirat. Žena se prestraši, ko ugleda svojega moža v vojaški čepici, misli si, da se je morebiti mož v pijanosti sam vojake vpisal; ali ta strah jo je kmalu minil, ko se Miško z očetovim slamnikom na glavi pomoli v vežo. “Kaj ste vender delali tako dolgo, saj bodo kmalu jeli petelini peti,” godrnja mati, vrata -:apahuje. Ali kako se nanovo zavzamejo, ker Mohor je samo madjarski govoril. “Eč — kete — ha-rom — baratom!” pogovarja Mohor svojo ženo opotekaje se po veži. Mati so si mislili, da jim je črni Miško, kateremu so se nocoj oči svetile kakor ogenj, moža zacopral. Miško je jel spet očej,a objemati, Janoš se ga je oklenil od druge strani in vsi trije so govorili madjarski. Mati so kar strmeli v nje in niso se mogli načuditi. ‘Za božjo voljo! Zdaj sem pa med samimi Mažarji! Naposled sta se vender huzarja skobacala v svojo izbico pod streho, mati so pa očeta spravili v posteljo. Že na pol v spanji, mrmral je še vedno: “Baratom — eč — kete — harom — neč et — het — baratom!” in žena je bila res v skrbeh za moževo pamet. Potolažila se je šele zjutraj, ko se je Mohor prebudil kakor pošten Kranjec; madjarski šteti že ni več znal, le “baratom” mu je še zvenelo po ušesih. Čemur se je pa Mohor najbolj čudil, bilo je to, da mu ona ni ničesa očitala in da hi šobe napela po stari svoji navadi. Le pri kosilu so rekli mati: “Če moški k vinu sedete, ni vas strani spraviti.” To je bilo vse, in Mohor, ki je večje nevihte pričakoval, je bil prav vesel. (Dalje prihodnjič) Dr. F. Delak: Dvanajst moških zborov Pred menoj leži na mizi okusno izdelan, umetniško zasnovan zvezek z napisom: Dvanajst moških zborov, nekoliko niže pa: uglasbil dr. F. Delak. Dozdaj smo dr. Franja Delaka, našega tržaškega rojaka in bivšega o-krajnega zdravnika v Laškem pri Celju, poznali in o njem pisali kot o pevovodju, ki je tako-rekoč iz nič ustvaril moški pevski zbor v New Yorku. Z vztrajno požrtvovalnostjo in ljubeznijo do lepega petja, je prvotno gručico začel učiti pevsko umetnost, svoje pevce vadil teden za tednom in na koncu prve sezone z njimi nastopil na samostojnem koncertu. Tačas sem podpisani prvič pisal o njem, in o njegovem zboru, ki ga imenujejo ‘Fantje z Osme” (na Osmi je slovenska fara v New Yorku). Ves predan lepoti pevske umetnosti je dr. Delak naslednje leto svoj zbor podvojil in vključil v koncertni program že zahtevne pesmi, pa vpletel tudi kako lastno priredbo narodne pesmi. Poslušalci v dvorani, vključno jaz sam, nismo pri tem slutili, da imamo pred seboj tudi — skladatelja. Da je torej dirigent tega zbora dograjen glasbenik širšega formata, kot smo bili vajeni gledati nanj. Sedaj se je to izkazalo. Izdal e namreč v izrednih razmerah zbirko svojih lastnih skladb, kar je samo po sebi velik in važen. ^ _ ______ kulturni dogodek med emigran- devalno” tehniko; se pravi, glas nega, dokaj modemo-sodobnega glasbenega stavka za moški zbor. Obe sta resnobnega značaja, zelo globoko občuteni, dočim sta Petruškini vedri in razposajeni, zlasti ona z naslovom “Dekletcu”. Tem se pridružuje Zupančičeva “Barčica1’, ki jo je, kot tudi nekatere druge (npr. Balada), napisal še v domovini in je bila natisnjena 1. 1950 v Mariboru. Kot se vidi, je dr. Delak zbral v tej izdaji nekaj žetve iz razdobja ene cele generacije, a je kljub temu zbirka stilno enot-na, slogovno so si pesmi zelo sorodne in vse po vrsti vredne, da se zanje pevski zbori in njih pevovodje v emigraciji in v domovini živo zanimajo in jih u-vrščajo v svoje koncertne programe. Vse skladbe v zbirki so namreč koncertnega značaja in vse, od prve do zadnje, zaslužijo, da se jih zbori eno za drugo lotevajo, zmagujejo njih težave in z njimi dosegajo velike uspehe. To se bo gotovo zgodilo, če se jim približajo z ljubeznijo in žrtvovanjem, kakor vsaka umetnost terja. Skladatelj v uvodni besedi pravi, da se pri delu ni posluževal sodobnih glasbenih elementov in drznih disonanc, če ima pod sodobnimi glasbenimi elementi v mislih jazzovsko ali celo elektronsko muziko sedanjega zmešanega časa, ima prav. Vendar bi mu ne pritrdil popolnoma, da njegove pesmi nimajo drznih disonanc. Imajo jih v izobilju, sicer bi bilo vse skupaj zastarelo in dolgočasno, a njegova muzika to gotovo ni! Toda pri tem moram poudariti, da težava pri prepevanju disonanc bistveno zavisi od tega, kako skladatelj posamezne glasove vodi. Dr. Delak dobro pozna pevsko drugega ne želim, kot da bi nje-1vsekakor boljše kot pa deset- gove visoko vredne, lepe in u-činkovite pesmi ne ostale na papirju. Ni jih pisal za papir, mar- več za to, da bi dosegle človeška zapažanja, — m a 1 e n k osti, kratno ponavljanje istega motiva. Taka in tem podobna so moja srca in jih bogatile z lepoto. Vsi smo v tem dokaj pustem svetu in času potrebni lepote, zelo smo je potrebni! Naši moški zbori, kjer koli že so, so si nadeli nalogo glasbeno, pevsko lepoto posredovati drugim. Glejte, tu imate nekaj biserov, sezite po njih in jih pokažite ljudstvu. Hvaležno vam bo, zakaj biseri so taki, da jih bo razumelo in hvaležno sprejelo. Zbirka se dobi ali naroči pri Ligi KSA v New Yorku, 57-33 Catalpa Ave., Brooklyn, N.Y. 11227, in stane 3 dolarje (partitura). Dr. Ludovik Puš ti, ki jim tudi sam pripada. Rečem lahko še več: to je vrhunski kulturni dosežek, ki smo nanj vsi skup upravičeno ponosni! In tak bi bil po vsej pravici tudi, če bi izdane pesmi bile le povprečne glasben o-umetniške vrednosti. iPa sp v resnici vse kaj več! Dr. Delak je jo vsem videzu in po občutevanju, ki veje iz njegovih skladb, glasbenik liričnega navdiha, pa vendar zelo občutljiv za dramatske motive v pesnikovem besedilu, ki ga vglasbuje. Izbral je med pesniki izrazite mojstre lirike, kakor Župančiča, Murna, zlasti pa svoja bližnja kraška rojaka Petruško in Kosovela. Ta zadnja dva sta najbližja njegovemu umetniškemu doživljanju in je zatorej njun pesniški izraz najbolj adekvatno našel odmev v njegovem glasbenem srcu. Po moji sodbi so skladbe na besedila Petruške in Kosovela tudi najlepše v celi zbirki; zlasti velja to za obe Kosovelovi: “Balada” in “Bori”, ki sta prava bisera solid- za glasom vodi tako, da se na najbolj preprosti in na absolutno lahko peven način vsi skup zaletijo v drzno disonanco, ne da bi pri tem pevci imeli to zavest. Ravno v tem je mojstrovina vokalnega glasbenega stavka. doseči mogočna izrazna sredstva z najmanjšo ceno od strani pevca. Ritmično so Delakove pesmi zelo razgibane, na nekaterih mestih uporablja hitro izmeno ritma in s tem dosega zaželene učinke, ena med njimi je zložena na neenak ritem (petčetr-tinski takt) in se čudovito lepo giblje, čeravno je sama na sebi preprosta (Narodna). Tu in tam uporablja tudi soliste, vendar zmerno in brez velikih pevskih zahtevkov, a taka mesta so najbolj globoko občutena in bodo zato najbolj učinkovita. Skladatelju se vidi, da dobro pozna kompozicijske rekvizite in se jih uspešno poslužuje. Ko pregledujem dr. Delakovo zbirko “Dvanajst moških zborov” in pišem to oceno, si nič Dvanajst moških zborov Za Božič 1970 je izšla v samozaložbi zbirka “Dvanajst moških zborov”, ki jo je uglasbil skladatelj dr. Franjo Delak. Ovitek je narisal Vinko Burger, natisnila pa sta jo Vodlan-Komin. Kakor pisatelj omenja v uvodni besedi, je zbirka razdeljena v dva dela po šest zborov. Prvi del je vedre vsebine, medtem ko je drugi del posvečen spominu sinov Igorja in Save in je zato tudi resnoben. Nekatere od teh skladb so bile že objavljene v Sloveniji (Barčica in Narodna pesem). Tematika pričujoče zbirke je nova in dokaj zanimiva, saj je skladatelj za svoje kompozicije izbral besedila priznanih slovenskih pesnikov: Simona Jenka, Murna, Župančiča, Kosovela, Al: berta in Petruške ter jim dal čedno in prepričljivo glasbeno interpretacijo, romantičen izraz, ki pa ne taji slovenskega melosa. Pesmi obilujejo s prijetnimi harmonijami ter klasično pripravljenimi modulacijami. Skladatelj sam omenja v uvodu, “da se je izogibal sodobnih glasbenih elementov in drznih disonanc, da bo skladba bolj pristopna izvajalcu in poslušalcu”. Navzlic temu nahajam tu in tam po kako disonanco, ki pa je pripravljena in opravičena. Moški zbor naj lepše zveni v ozkih, strnjenih harmonijah, saj v celoti razpolaga komaj z dve in pol lestvice od basovskega nizkega E do visokega tenorskega “e”. Široke harmonije pišemo le, če želimo doseči posebne e-fekte. Drugačna je stvar pri mešanih zborih, ki se gibljejo v obsegu treh in pol lestvic in so jim naravne široke harmonije. Zato bi bilo priporočljivo poslati base za oktavo navzgor v pesmi “Ob suši” v 49. in 55. taktu. Sedemnajsti takt je nepotreben. Isto bi bilo svetovati za dva zaključna akorda v “Kmečki pesmi”, ki bosta bolj efektna v stisnjeni harmoniji: g-h-’dis-g’ in c-g-c’- e’-g’. V “Zimski vožnji” bi bilo u-mestno, da se bariton razpoje v taktih 10-14 in 17-21 v postopu: e-f-e, f-g-f, g-a-g, c-h-a, kar bo skladbam ne odvzamejo niti najmanj na vrednosti ter jih nikakor ne želim vsiljevati skladatelju dr. Delaku, ki ima svoj lastni umetniški izraz. Naj omenim še to, da je slovenski skladatelj Matija Tomc v pismu skladatelju napisal tole o tej njegovi zbirki: “Zbirka je vseskozi solidna. Sicer so v njej mesta, ki bi se dala izboljšati. Ce vam moje pripombe ne ugajajo, lahko napravite po svo-je.” To je vsekakor priznanje od strani uglednega skladatelja. Dr. Delakova zbirka je lepa pridobitev za naše moške zbore in lep prispevek naši glasbeni kulturi. Zato zbirko toplo priporočam našim zborom. Dobite jo lahko pri skladatelju: Dr. Franjo Delak, 1167 E. 18 St., Brook-lny, N.Y. 11230. Dr. Jerko Gržinčič, 6019 Glass Ave., Cleveland, O. met še ni dosegel, ne more se pa tako postaviti “čarterski” letalski promet. Tam je zgubilo življenje 71 potnikov, na “dodatnih” letalskih poletih pa 46 potnikov. Slabše so se odrezali tudi letalski taksiji; tam je bilo pri primeroma majhnem prometu 29 smrtnih nesreč. JUŽNOVIETNAMSKA PEHOTA NA POTI V LAOS — Slika kaže oddelek jažnoviet-namske pehote na poti s področja .pri Khe Sanhu v severnem delu Južnega Vietnama pioti meji Laosa. Prvi oddelki so prešli mejo v Laos S. februarja, sledile so jim nove enote. Zdaj sodeluje pri tej operaciji, katere cilj je držati zaprta Hočiminhova pota, kakih 15,000 Južnih Vietnamcev. Kaunda v Zambiji se bori doma s težavami Gospodarskim težavam so se pridružili še notranji nemiri in prepiri, ko posveča predsednik republike Kaunda največ pozornosti zunanji politiki. LUSAKA, Zamb. — Predsednik Zambije dr. Kenneth Kaunda je eden najbolj vnetih vodnikov črnega afriškega nacionalizma. On je bil v Singaporju najvztrajnejši nasprotnik britanske namere dobave orožja JiOžni Afriki in je med najbolj vnetimi in n a jv z t r a j nejšimi podporniki boja proti portugalskemu kolonializmu v Afriki. Zambijo je Kaunda povezal s Tanzanijo, od koder grade Kitajci 1200 milj dolgo železnico, ki naj ustvari Zambiji zvezo s tujino preko prijateljske države namesto preko portugalske posesti in Rodezije. Tanzanija je v gospodarski skupnosti s Kenijo in Ugando, kjer je njen predsednik Nyerere vztrajno podpiral odstavljenega predsednika Ugande Oboteja, je spravil v nevarnost samo to skupnost. To bo imelo neugoden vpliv tudi na Zambijo, ki se je v zadnjih letih na to skupnost močno naslonila. Vsa afriška politika, ki jo predsednik Zambije tako podpira, je zašla v težave. Med tem so se povečale tudi domače težave Kaunde v sami Zambiji. Baker, ki je glavno izvozno blago Zambije, je v zadnjem letu močno padel v ceni. Gospodarski položaj Zambije se je poslabšal še s tem, da je Kaunda omejil stike z Rodezijo in Južno Afriko. To je stalo Zambijo več sto milijonov dolarjev in povzročilo porast cen. Fe so v petih letih porastle za i 36%. Kot da bi vsega tega ne bilo dovolj, je prišlo še do spora njegovih sodelavcev z mogočnim plemenom Bemba. Njegovi vodniki se pritožujejo, da vlada pleme preganja. Vse to vnaša v Zambijo negotovost, četudi u-živa Kaunda, kot vsi trdijo, še vedno splošen ugled in podporo. Zambija ima blizu 290,000 kv. milj površine in nekaj nad 4 milijone prebivalcev. V glavnem mestu Lusaki jih živi okoli 350,000. Njeno gospodarstvo sloni na rudarstvu in kmetijstvu. Zambija je ena od na ba- Vesfi iz Slovenije Kmetijska zadruga v Lendavi je dala zgraditi lastno valilnico piščancev v Črensovcih. Valilnica bo preskrbovala kmete, ki z zadrugo sodelujejo, z enodnevnimi piščanci. Naprave za valilnico so uvozili iz Zahodne Nemčije. Jeseniška železarna se je znašla v težkem položaju: če ne bo denarja, bodo morali ugasiti martinove peči. Železarna dolguje domačim dobaviteljem 123 milijonov dinarjev, kupci pa dolgujejo železarni 242 milijonov dinarjev. Glavni upniki so Savske elektrarne (16 milijonov), ŽTP Ljubljana (22 milijonov) in Petrol (17 milijonov). Glavni dolžniki tovarne so pa Kovinotehna (26 milijonov), Metalka (15 milijonov), kranjski Merkur (6 milijonov). 60% dolžnikov je slovenskih, 40 pa iz ostalih republik. m Na Jasnici pri Kočevju so odprli prvi motel v zahodni Dolenjski. Motel, ki je oddaljen od Ljubljane 53 km in od morja 36 km, bo prišel do prave veljave, ko bo modernizirana cesta med Kočevjem in Brodom na Kolpi. Ta cesta je bližnjica do morja. Lastnik motela je podjetje “Avto-Kočevje”. * Na Koprskem je po proizvodnji prav na vrhu tovarna “Tomos”. Leta 1968 so v njej izdelali 1683 avtombilov, 1970 pa že 3000. Najpomembnejši Tomosov izdelek je bil dolga leta njegov moped. Sedaj je v zastoju: število se je dvignilo s 50,000 le na 55.000 letno, število izvenkrm-nih motorjev je zraslo s 13,171 aa 17,000. Lani so izdelali tudi 10.000 stabilnih motorjev in 18,-000 motornih črpalk. LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnine žo ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in I nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu ilober uadaljni razvoj. Hvala! HELP WANTED Cook-manager wanted Wanted cook-manager for cafeteria in Chagrin Falls school 5 days. Must understand English. Call during day 247-5500 or evenings. 247-8573. (37) Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA GH7 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) MALI OGLASI V najem , ,v- -------— I Oddamo 3 sobe, zgoraj, pri kru nabogatejših držav in glav-! 16307 Trafalgar Ave. Kličite na izvoznica te rude na svetu. 531-6218. (35) Ameriški redni letalski Iščc Sl>bt‘ . • , Starejša Slovenka bi rada „Aj vai'en* ! dobila v najem 2 sobi spodaj v , . “T " ' GTON. «D. C. — O-: bližini cerkve sv. Kristine ali sebm letalski promet na rednih na Neff Rd. Kličite 692-1983. pi ogah sp lahkp postavi glede i __(35) varnosti. Lani je bilo prepelja-! —----------------------------- mh 145 milijonov potnikov, pre- Cdrst Memorials '>taskih mili"0,,!.04« biliio,'ov Kraška kamnoseška obrt bilo niti ono J VP 1 tem;pa_m EOWA SLOVENSKA IZDELOVAL-110 mti ene smrtne nesreče. Ta- NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV kega uspeha redni letalski pro-, 15425 WaterIoo 481.2237 « ' “Glavar jim prikima. Takoj napišejo imena vseh, prav tako Carlinijevo kakor vsa druga, ter jih zložijo v klobuk. In najmlajši iz tolpe potegne iz klobuka listič. “Na listu je bilo napisano ime Diavolacciovo. “To je bil isti, ki je ponudil Carliniju vina, češ, naj pije na zdravje načelnikovo, in ki mu je odgovoril Carlini s tem, da mu je vrgel kozarec v obraz. “Iz široke rane, zijajoče od ust do senca, mu je tekla kri. “Vide, da mu je sreča naklonjena, se Diavolaccio glasno zasmeje. “ ‘Kapitan,’ ” pravi, ‘Carlini pravkar ni hotel piti na vaše zdravje. Recite mu, naj pije na moje. Morebiti uboga vas raje kakor mene.’ “Vsi pričakujejo, da Carlini vzdivja. Toda v začudenje vseh prime z jedno roko kozarec, z drugo steklenico, nalije vina in pravi s čisto hladnim glasom: “ ‘Na tvoje zdravje, Diavolaccio!’ “In nato izpije vino, ne da bi mu zatrepetala roka. Potem se obrne k ogenju in pravi: “ ‘Dajte mi večerjo! Pot, ki sem jo napravil, mi je vzbudila glad.’ “‘Živel Carlini!’ vskliknejo roparji. “In vsi posedejo v krogu okoli ognja, dočim Diavolaccio odide. “Carlini je in pije, kakor da se ni zgodilo nič. “Roparji ga gledajo začudeno in ne morejo razumeti te hladnosti. “Naenkrat se zganejo, obrnejo in zagledajo Diavolaccio, držečega v rokah mlado deklico. “Glava ji je visela nazaj, in njeni dolgi lasje so se vsipali do tal. “Cim bolj se približata krogu svitlobe, ki ga je tvoril ogenj, tem bolj je mogoče razločevati bledoto na obličju mlade deklice in bledoto na obličju banditovem. “Ta prikazen je bila nekaj tako izvanrednega in svečanost-nega, da vstanejo vsi razun Carlinija, ki sedi mirno naprej ter je in pije, kakor da se ni zgodilo nič. “Diovolaccio se približa v globokem molku ter položi deklico kapitanu pred noge. “Takoj spoznajo vsi vzrok bledote na obličju mlade deklice in bledote na obličju roparjevem: Rita je imela zabodeno v svojo levo stran prsi j bodalo prav do ročaja. “Vsi se ozro na Carlinija. Nožnica ob njegovem boku je bila prazna. “ ‘O, o!, glavar, ‘zdaj vem, zakaj je ostal Carlini zadej.’ “Vsakdo na svetu, in če je še bolj divji, mora občudovati hrabro dejanje. Daši bi morebiti nobeden izmed banditov ne bil storil tega, kar je storil pravkar Carlini, so vsi razumeli njegovo dejanje. “ ‘Torej,’ pravi Carlini, vstane ter se približa mrtvemu truplu, držeč roko na kopitu svoje pištole, ‘ali je zdaj še kdo, ki mi odreka to žensko?’ CHICAGO, ILL. FEMALE HELP COOK Full time. FOX PUB OPENING 499-2233 (36) “ ‘Ne,’ pravi glavar, ‘tvoja je!” “Nato si jo Carlini naprti ter jo odnese iz svitlobe, ki jo je metal okoli sebe ogenj. “Cucumetto razpostavi straže kakor po navadi, in roparji se zavijejo v svoje plašče ter ležejo okoli ognja. “Naenkrat da straža znamenje in takoj so glavar in njegovi tovariši na nogah. “Prihajal je Ritin oče, prinašaj e sam odkupnino za hčerko. “ ‘Čuj/pravi Cucumettu in mu pomoli mošnjo denarja; ‘tu imaš tristo pistol, vrni mi mojega otroka!’ “‘Toda glavar ne vzame denarja ter mu da znamenje, naj gre ž njim. Starec uboga, in moža odideta. Končno Cucumetto obstane ter pokaže starcu dve osebi ob deblu nekega drevesa. “ ‘Čakaj,’ pravi. ‘Zahtevaj svojo hčerko od Carlinija! On je, s katerim obračuniš.’ “In obrne se ter odide k svojim tovarišem. “Starec obstane in se ne zgane, sluteč neznano, neizmerno nesrečo, ki ga ima zadeti. “Končno stopi nekaj korakov proti drevesu, pod katerim je videl dve osebi. “Pri šumu, ki ga začuje, dvigne Carlini glavo, in starčeve oči prično razločevati oblike oseb pod drevesom natančnejše. “Na tleh je ležala ženska, s svojo glavo na kolenih moža, ki se je sklanjal nad njo. Ko se je mož ozrl, je razkril obraz ženske, katerega je pritiskal na svoje prsi. “Starec spozna svojo hčerko, in Carlini spozna starca. “ ‘Čakal sem te,” pravi bandit Ritinemu očetu. “ ‘Nesrečnik,’ pravi starec, ‘kaj si storil?’ “In s strahom gleda Rito, ki je bila bleda, nepremična, okrvavljena, z nožem v svojih prsih. “Žarek lune pade na njo ter obsije njeno bledo obličje. “ ‘Cucumetto je tvojo hčerko posilil,’ pravi bandit, ‘in jaz jo ljubim ter sem jo umoril, kajti za njim bi jo bila oskrunila še cela tolpa.” “Starec ne reče ničesar, ampak samo pobledi kakor duh. “‘Zdaj,’ pravi Carlini, ‘me kaznuj, če sem kriv.’ “In potegnivsi nož iz deklič-jih prsij, se dvigne ter poda z jedno roko starcu nož, z drugo pa odpne svoj telovnik ter mu ponudi naga prša. “‘Prav si storil,’ pravi, starec z zamolklim glasom. ‘Objemi me, sin moj.’ “Carlini se vrže ihteč v naročje oče1;u svoje ljubice. Bile so to prve solze, ki jih je potočil ta razbojnik. “ ‘Zdaj mi pomagaj,” pravi starec, ‘da pokopljeva mojo hčerko.’ “Carlini gre po dve lopati, in oče in ženin pričneta kopati jamo pod hrastom, katerega goste veje naj bi pokrivale grob mlade deklice. “Ko je grob gotov, jo objame najprej oče, nato ženin. Nato jo prime jeden za rame, drugi za noge, ter jo položita v jamo. “Ko napravita to, poklekneta vsak na drugo stran ter molita pogrebne molitve. “Ko končata te, zasujeta grob z izkopano prstjo. “Nato poda starec Carliniju roko ter mu pravi: “ ‘Hvala ti, sin moj! Toda zdaj me pusti samega.’ “ ‘Toda zdaj...’ pravi ta. “ ‘Zdaj me ostavi, to je moje povelje!’ “Carlini uboga, odide k svojim tovarišem, se zavije v svoj plašč, in kmalu se zdi, da spi prav tako trdno kakor njegovi tovariši. , “Zjutraj zbudi Cucumetto svoje ljudi ter jim ukaže oditi. “Toda Carlini noče zapustiti gozda, ne da bi videl, kaj se je zgodilo z Ritinim očetom. “Starca najde visečega na veji hrasta, ki je senčil grob njegove hčerke. “Ob njegovem mrtvem truplu in na njenem grobu priseže, da osveti oba. “A te obljube ni mogel izpolniti, kajti dva dni pozneje je padel Carlini v poboju z rimskimi vojaki. “Toda čudili so se, da ga je zadela kroglja v hrbet, dočim je bil obrnjen z obrazom proti sovražniku. “Vendar je začudenje izginilo, ko je povedal jeden izmed banditov svojim tovarišem, da je v hipu, ko je padal Carlini, stal deset korakov za njim Cucumetto. VESEL ZMAGE — Predsednik britanske vlade Edward Heath drži v roki pokal, ki ga je dobil kot zmagovalec pri tekmi jadrnic v Avstraliji. Smeh dokazuje, da je bil zmage zelo vesel. OLIMPIJSKE MEDALJE ZA VSE — Zlate spominske medalje za olimpiado v Muenchenu na Bavarskem so že naprodaj v tamkajšnjih bankah, čeprav bo olimpiada šele prihodnje leto. Dekle kaže obe strani zlate medalje, z značilnimi krogi na eni strani in monakovskim “menihom” na drugi. Naš domov-odnesni zavoj za prave ljubitelje piva. TpC ST »OH BREWERY COMPANY,DETROIT, MICHIGAN 4B22B “Ono jutro, ko so zapuščali gozd pri Frosinnu, je šel za Carli ni jem, čul njegovo prisego ter ga kot previden človek prehitel. — “O glavarju te čete so pripovedovali še celo vrsto drugih dogodkov, ki niso bili nič manj .strašni kakor ta. “In vsakdo je trepetal, če je čul le ime Cucumettovo. “O1 teh dogodkih sta se pogovarjala Luigi in Teresa neštetokrat. “Deklica je trepetala, ko je poslušala take povesti. Toda Vampa jo je smehljaje miril ter udaril z roko ob svojo puško, ki je nesla krogljo tako izborno. Če se je nato bala še vedno, ji je pokazal vrana, ki je sedel sto korakov od njih na suhi veji, dvignil puško k licu, pomeril, in ONLY AT NORWOOD FREE, OVEN TEFLON LINERS Gas cooking is clean, fast, dependable TMIIIT Him WIIWMPPAIM CHOOSE FROM 30'*trK 36" MODELS IN COPPER, WHITE, AVOCADO OR HARVEST GOLD BEST VALUES EVER ON DELUXE TAPPAN RANGES, AND A COMPLETE NEW LINE TO CHOOSE FROM NOW1 LET US SHOW YOU HOW YOU CAN “TAKE IT EASY WITH TAPPAN’’ LOOK AT ALL THE NEW COOK-EASY CLEAN-EASY FEATURES! • Clock with timer • Vitamin-saver top burners • Lift’N Lock top • Big 2 5 - i n c h wide banquet-size oven ® Lift-off oven door • Char-Krome broiler • Matchless lighting of all burners SPECIAL INTRODUCTORY PRICE <229 ,95 EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK & SONS ptič je padel mrtev na tla. “Med tem je čas mineval. Mladenič in deklica sta sklenila, ko bode Vampi dvajset in Teresi devetnajst let, da se poročita. “Treba je bilo samo prositi dovoljenja. Prosila sta in je dobila. “Nekega dne se zopet pogovarjata kakor po navadi o svojih načrtih za bodočnost. Naenkrat začujeta več strelov, in takoj nato plane iz gozda, ob katerem sta pasla ovce, mož ter hiti naravnost proti njima. “Ko pride toliko blizu, da ga lahko razumeta, jima zakliče: “ ‘Preganjajo me; ali me moreta skriti?’ “Luigi in Teresa spoznata ^ ko j, da mora biti begunec W bandit, toda med rimskimi kfl1' ti in banditi vlada prirej#1 naklonjenost, v kateri oni ^ vedno pomagajo. “Ne da bi kaj odgovoril, P^1 hiti Vampa k vhodu v bli^j jamo, odstrani kamen, ki j° \ zapiral in popolnoma zakrivi namigne beguncu, naj se sk™ v to skrivališče, ki ni znano 1)1 komur, zapre za njim vhod sede čisto mirno nazaj k Ter651 (Dalje prihodnjič) Povejte oglaševalcem, tla ste videli njihov ogW v Ameriški Domovini! HM S BOUNTY — Byron L. Godbersen krmi labode na I^a Grove v Iowi, kjer je v ozadju zasidrana zmanjšana rep^ ka znane H MS Bounty.