----    277   ----
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Od sv. Trojice na Štajerskem 22. avg. Včeraj je bil pri nas vesel dan. Ko smo zvedili, da je presvitli Cesar sinčeka dobil, so začeli zjutraj na Slatini O&ohitsch) možnarji pokati, da se je vse treslo. Ob 10. uri je bila velika sv. maša v kapeli na Slatini. Na noč je bila Slatina razsvetljena; bilo je 1600 lučic okoli studenca obešenih; godci so jo kaj veselo godli; gospod dr. Frohlih so pa dali pri svojem posestvu nad Slatino velik ogenj napraviti, pri kterem so tudi godci godli in ljudje popevali in juskali, kterim so dobri gospod vinca poskerbeli. Na donački gori je gorel zlo velik ogenj, kteri se je daleč po svetu vidil. Mi smo tudi Cesarju pismo poslali po slovensko tako-le:
Vaše c. kr. apostoljsko Veličanstvo! Preljubi Oče!
v
Ta nar manjši del na Štajerskem      Mi spoznamo vsi Rojenca
Se prederzne Njih častit',                 Iz habšpurske rodovine,
In k podnožju Njih cesarskem'         Kine je svetlega Njih venca
To vošilo položit'.                              In Nanos prihodnine.
Dnes veselje serce gine                     Bog daj srečo Cesarji
Vsakem' zvestem' Slovencu,             Ino tud Cesarici!
Ki želi, da bi z višine                      V zdravji mlad'ga sina varji t
Bog dal srečo Cesarju.                      Prosimo te Slovenci.
Prihod mladega Cesarja                     Mi obljuVmo, o car mili!
V hišo vel'ke vojvode                        Ker skerbijo Oni za nas,
Nam je nove luči zarja                     Kri hočmo preliti v sili
Ino sreča za rode.                             In zvesti Jim bit' vsaki čas!
Preljuba Mati!
Draga! Oni so nam delili                  Bog Jih zderži, draga Mati!
Že zopet prelubi nam cvet,              Oni nas veselijo!
Prelepa Mat', ker so rodili              Dab' z nebes Jim hotel dati,
Zerno, ki nam sreči svet.                 Kar pričakat si želijo.
Da bi drevce k sreči rastlo              Slovenci! vsi zdaj zakličimo:
Avstrijanom v lepi sad!                     Slava! Slava! iz serca,
Njim in nam sveto bogastvo             In še enkrat ponovimo:
Lepši kinč ko venec zlat.                 Živi srečna Avstrija!
Vemo sicer, da priprosta naša beseda ni merjena po pravilih učenega pesništva, pa ker iz serca pride, upamo vendar, da bode milostno sprejeta. — Vinski ters je pri nas zlo velik zrastel, tak, da ga moramo pri verhu odrezovati; grozdja se je obilo prikazalo, pa je že gnjiti začelo, ker zmiraj dežuje; vina bomo dosti imeli, pa kislo bo, ako se vreme bolj ne zbrihta. Korun že tudi na nekterih krajih gnije. Pšenica je lepa in smo je obilo naželi, le na nekterih mestih se je je rija prijela; tam je drončka in černa, tedaj tudi plenjala ni. Sena je bilo letos dosti; tudi otava je lepa, če nas le vreme ne bo motilo ob košnji. Ajdina lepo kaže. Hrušek in sliv (češp) je dosti, jabelk nič, orehov srednjo mero. Pšenice vagan velja 3 flv 30 kr. do 4 fl.; vino se še dobi štertinjek po 50 fl.      J. Zurman, župan.
-----   278   -----
¦ Od sv. Ane v Slovenskih goricah  24. avgusta.
—  Šestnajst let je minulo, kar smo v naši fari zadnjikrat slovesnost nove meše*) obhajali. Slava pokojnima učnikoma Zernecu in Verleču: v zahvalnem spominu omenujem per-vega, ki je našemu novomešniku v tretjem normalnem razredu uenik bil; ponosito omenujem tudi drugega, ki je že mnogo učencov za gimnazij prigojil, kteri so zdaj že deloma na vseučiliščih, deloma v zadnjih gimnazijskih šolah. — Pre-derznem se Vam, drage „Novice", nekoliko priobčiti od nove meše gospoda Kukovca na velike meše den: naj bo rojakom veden spominek, in hvala vsem, ki so Ančanom v čast slovesnost povikšali. Bila je mariborska mestna muzika z voditeljem gosp. Martini-om, ki je god počastila z blagimi glasi Hayden-ove meše F.; pri darovanji smo culi slavitno zloženi Martini-ov ofertori; voditelj sam je zanimivo igral svoj violin-solo in milo je alt-solo spevala njegova hčerka Ivana; med pevci se je posebno skazal gosp. Ruri. Pesem za god nove meše je zložil gosp. prof. Raic, za čvetoro-glasbeni zbor jo je zložil gosp. Miklošič, učitelj realnih šol.
—  Vse pričujoče je serčno ganil slovesni nagovor, ki ga je imel gospod profesor Raic. Govoril je: kaj je duhovnik ljudstvu glede etičnega, znanstvenega in materijalnega blagostanja, dokazovaje vse na zgodovinski podlagi, in kako da se ima ljudstvo vesti proti duhovnikom. Prav vredno našega goda je bila cerkev napravljena. K cesti Ančanom in gospodoma župniku in kaplanu se naj šteje, da se nista ne stroškov ne truda bala, Božjo hišo z novim kinčem olepšati. Napisi nad vratami in nad altarom opletene maje, ki so stale od farne hiše do cerkvenih vrat: vse to je slovesnost povikšavalo. Po dokončani meši smo vsi gostje šli na Ku k ovce v dom, kjer je gostovanje bilo v lepo okin-čanem šatoru. Vesela godba, napivi in napevi so nas razveseljevali tri dni do pozne noči. **) Gostov je bilo okoli dve sto, štirje profesorji, sosedni župniki in kaplani, mnogo drugih gospodov, tudi dijaki so gostoljubno bili sprejeti, in slava jim! v svojem vesolji niso pozabili rojstvenega godu našega milega cesarja: s gorečim sercom so popevali ^cesarsko pesem" in vsi nazoči ž njimi. — Naše igre in veselice pri gostii pripovedovati bi me preveč oddalilo od predmeta svojega; rajše bom drugokrat kaj o tem in če bi Vam prigodno bilo,***) nekaj o imenu naše gore Kri-henberg (Kremberg) govoril in od lepega razgleda na nji.
Šumanov.
Iz dolenskih Toplic 20. avg. šr. — Ne vem, ali je vsakemu meščanu tako veselo pri sercu, kakor je meni bilo, ko sem preteč en i teden po dolenski cesti iz Ljubljane z namenom odrinil, prijetne pa že zdavno ne obhojene kraje vnovič obiskati, znance in prijatle svoje pozdraviti in pri ti priložnosti tudi svoje zdravje v Toplicah okrepčati. Mislil sem si, da tako mora ptičici pri sercu biti, kadar iz kletke uide in vesela v bližnjo hosto leti, pozdravit ljube svoje in stare znanke. Ljubo mi je bilo tudi o tem potvanji svojega prijatla, učenega gospoda J. za tovarša imeti, kteri je v zgodovinskih rečeh zveden kakor malo kteri. Izvolila sva pot v Toplice čez Žužemp erk, od kodar sva se že po novi lepo ravni cesti na Dvor peljala, kjer sem priložnost imel fužine ogledati, ktere zdaj večidel le peči,   vodonose   za železnico  in   mašine   za  kolodvor lijejo.
*) Potovaje unidan s predragim prijatlom svojim, gospod prof. Terstenjakom, po Gorenskem so nam častiti gospod kaplan Krajnskogorski pravili, da ljudstvo v okolici Krajnske Uore (Kronau) tudi namesto „maša" govori meša — spet nov dokaz, kako malo vredno je ravnanje tistih slovenskih pisateljev na Krajnskem, ki po ozkem kopitu kakošnega malega kota hočejo strojiti obširni slovenski jezik! Vred. **) Z gosp. prof.vTerstenjak-om sva bila unidan tudi na slovesni novi meši v Senčurji poleg Kranja. Tu so nam gospod profesor pravili, da gostovanje na novih mešali terpi na Štajar-skem večidel po 3 dni, in da učenci gimnazijskih šol imajo povsod pravico se udeležiti take slovesnosti. Vred. ***) Nam drago bo.                                                                 Vred.
— V Toplice pridši sem se močno začudil jih tako prazne najti, da že dolgo ne tako, česar Topličanom, kteri so dobri in postrežljivi ljudje, in pa Toplicam, ktere so bolje za zdravje od marskterih drugih, tudi neprijatel ne more želeti. Da so zdravilne toplice tako zlo zapuščene, menim, da so dolga pot in okorne ceste krive, ktere večidel čez hribe peljejo in človeka tako neusmiljeno pretresejo, da zdravemu človeku ni ljubo, bolniku pa še toliko manj všeč. Nadjamo se, da vse to bode že drugo leto drugače, kadar bo nova ravna cesta od Grosupelj čez Videm na Dvor v Toplice dokončana. Želeti bi pa bilo dalje tudi, da bi se v Toplicah, kakor drugod, za kratek čas gostov sploh bolje skerbelo in da bi se napravile kakošne reči, ktere bi utegnile ljudi bolj vabiti in jim tukajšno prebivanje veselo in kratkočasno narediti. Na priliko hočem le opomniti, da bi tukajšni fantje kaj lahko, ako se petja in muzike poprimejo, večkrat pred gradom peli ali igrali; saj bi tudi za-nje brez dobička ne bilo! Dobro bi tudi bilo, da bi se poti za sprehajanje olepšale in popravile; prijazni rožni vertiči pri hišah naredili in drevje zasadilo, da bi se bolniki, če v bližnjo hosto iti ne morejo, tu sprehajali. Se ene potrebne naredbe moram opomniti, in stavim, da mi bodo Topličani prav dali, in mi vsi gosti, kteri zunaj grada stanujejo, bojo hvaležni. Ce dežuje, morajo bolniki, kadar iz kopve grejo (j>ri kteri priložnosti so večidel le na pol napravljeni in v kakšnih copatah), do doma po lužah in blatu gaziti, kar gotovo ni zdravo. Prav bi tedaj bilo, da bi top-liški kerčmarji in posestniki od grada do svojih hiš kam-nitne steze napravili. Kamna tukaj ne manjka, in gotovo se jim bodo stroški povernili! — Rojstni dan presvitlega cesarja se je tudi tukaj slovesno in veselo obhajal; zvečer poprej je bila soldaška kosama s transparenti kaj lepo razsvitljena in muzika je po vasi igrala, drugo jutro pa so zvonili in možnarji so pokali, da je bilo kaj. Ob desetih je bilo slovesno cerkveno opravilo za srečo in blagor našega Cesarja. — Letina ni slaba; le pšenica in oves nista veliko prida; vse drugo dobro obeta, posebno ajda, proso in tur-šica; repo so bolhe in gosenee zlo objedle, pa se še utegne popraviti; tudi sadja bo dosti. Pri Stražah, Semiču in pri sv. Duhu je toča to leto mnogo škode naredila; sicer pa nogradi dobro kažejo, če bo le toliko toplo, da jagode dozorijo.
Iz Mirne peči na Dolenskem. J. J. — Letina je pri nas letos dosihmal slaba, ker petkrat je že to leto toča bila, nikolj sicer po celi fari, vendar vsakikrat v kakem kraji močno; plohe so bile tako hude, da so po brežinah strašno veliko persti odnesle in napravile škodo veliko; tudi rija je žitu močno škodovala. Zatega voljo dosti gospodarjev ni imelo kaj žeti in tudi semena niso pridelali. Kar zdaj še na polji stoji, dobre pridelke obeta, če še kaj hudega ne pride; krompir pa bo gotovo gnjil, ker krompirjevec je hipoma ves čem postal, kar je navadno znamnje bolezui. Vino v vinogradih, kjer toča ni pobila, prav bogato kaže, al lanske kapljice ne bo, ker je vreme premerzlo.
Z Verhnike. Preteklega 23. avgusta ste tukaj dve posebne slovesnosti skupaj zadele: ena bolj za samo domačijo, namreč šolska preskušnja, druga veljavna za vse avstrijanske dežele, namreč obhajanje veselega rojstva presvetlega Cesarica. Pač prav primerjeno se je pokazalo, da je oboja slovesnost prišla v eno jutro, in da je god mladega cesarskega sinka obhajala ravno tudi mladost, ki utegne kdaj živeti pod njegovo, Bog daj! blaženo vlado. Veliko masno opravilo so imeli častitljivi gosp. dekan Andrej Pečar z duhovnimi pristojniki vred; razun mnozega ljudstva so bili vpričo z gospod predstojnikom, Franc o m Strohmaier-jem, vsi kantonski uredniki. Šolska mladost pa je bila prišla praznično oblečena s svojim banderom, na kterem rudeč križ med belim blagom v središču kaže Kristusa z otročiči, in pa sv. Alojzija, kterega mladostnega priporočnika učenčki vsako  leto  praznično obhajajo z mašo
na lepem griča sv. Trojice. Del učencov in učenk je imel precej v cerkvi, med svetim opravilom, kos svoje preskušnje, namreč v petji; za vse slovesno opravilo so namreč peli sami šolski otroci, in sicer kaj izverstno; tudi glasbo s trobentami in pavkami so opravljali zgolj sedanji ali pred malem bivši verhniski učenci. Po takem naj se iz mladega pri novem zarodu budi tisti občutek za dom in cesarja, ki se močno giblje slednji čas v persih vsacega pravega Av-strijanca, bodi si, da ga tudi ne budi grom stoterih topov, kakoršen se je razlegal ob rojstvu presvetlega Cesarica po vsem cesarstvu. Pri preskušnji, ki je sledila po slovesnem cerkvenem opravilu, se nočem muditi z dolgo besedo, da ne povzamam tega, kar vsak popisovavec šolskih preskušinj zopet in zopet ponavlja. Toliko naj povem, da šolska soba se je kazala v tistem kinču, zastran kterega je bilo ob učeniških pomenkih že govorjenje; vidila se je podoba Zve-ličarja na križu, podoba mladostnega priporočnika sv. Alojzija, podoba presvetlega cesarja in preblage cesarice, okrog po steni, in sicer vse podobe s cvetlicami lepo ovenčane. Med posamskimi rečmi, za ktere se je vprašalo, se je razodevalo, da uk nemščine s slovenščino sklenjen, kakor je priporočevan za šole po večjih krajih na deželi, se da že tako izpeljevati, da učencom utegne saj nekoliko hasniti. Veselilo je poslušavce, zvediti, kako so otroci že vedili poštevati novi dnar s starim vred; med otroci, ki so pisali na tablo, pa so posebno pogledovali dečka, ki je z levico prav ročno in čedno pisal; desno roko mu je bil namreč še celo majhnemu zdrobil voz, in odrezati se mu je mogla čeloma. H koncu naj še pristavim, da število učencov, ki so razdeljeni v dve sobi, je tudi zdaj, poletni čas, segalo obilno čez 100; pozimski čas, ko ne moti paša in poljsko delo, jih je bilo čez 200 skupaj. Sklep oboje slovesnosti je storila cesarska pesem s končnim veselim klicom: Živi presvitli Cesaric!                             Hicinger.
Iz Kranja 27. avg. L. E-n. — Preteklo sredo je poslal neki gospodar hlapca z dvema konjema na njivo orat, blizo ktere njegov bčelnjak poln bčel stoji. (Bčelnjak je vsako leto večidel le s ptujimi bčelami napolnjen.) Ubogo živino so muhe zlo nadlegovale, in s čem drugim si je mogla v hudi vročini muham braniti, kakor s repom okoli sebe mahaje. In glej! ko hlapec z obema konjema blizo bčelnjaka priorje, se, ko bi trenil, truma bčel iz bčelnjaka na oba konja in hlapca zakadi. Hlapec jo je sicer hitro po polji upihal, vendar pa jo je že dovelj od bčel skupil. Konja v oralnik vprežena sta nekoliko časa pri miru ostala, potem pa se na tla vergla, ker so ju bčele le prehudo pikale. Bližnji hlapci bi bili radi pomagali, pa si niso blizo upali. Naposled so vendar konja odpeljali in ju v vodo gnali, ter ju dolgo notri imeli. Toda bčele, ki so bile zavoljo mahajočih konjskih repov hudo razdražene, so ju tako opikale, da sta kmalo — poginila. Naj bode ta nesreča vsem gospodarjem, ki imajo na polji opraviti, v poduk in svarilo, s konji varno okoli bčel hoditi!
Iz Visokega nad Kranjem.* Vdrugič letos nas je pretekli petek velika nesreča zadela: strašen ogenj je pokončal kmetom 21 pohištva z vsemi drugimi poslopji: podi, kozolci itd. vred; tako strašen je bil požar, da je celo trava krog in krog pogorela. Ljudomili gosp. baron Anton Zois iz Berda so nam sicer berž poslali mnoge pomoči za gasiti, — pa kaj, ker je gorelo vse tako hitro kakor suha slama in je voda deleč! Kakor slišimo, imajo le trije gospodarji svoje pohištva zavarovane, — vsi drugi so zanemarili to pomoč. Blagi gosp. baron Zois so vsakemu pogorelcu darovali po 10, najubožnišim celo po 15 goldinarjev. Bog Jim poverni Njih ljudomilost!
Iz Ljubljane. Kdor gre memo frančiškanske cerkve in vidi odre ob nji, naj se potrudi kakih petsto stopinj dalje v šentpetersko predmestje do gosp. Matevža Šreiner-ja, izdelovavca cerkvene oprave iu mnogover-stnega srebernarstva;  — ne bo se kesal, da je to pot storil,
-----   279   ------
ker vidi! bo veličansko podobo lavretanske Matere Božje z Ježčekom, kaj lepo iz kupra izdelano in z zlatom okinčano, ktero bojo kmali postavili verh cerkve nad velikimi vratami na tisto mesto, kjer sedaj prost križ stoji. Visoka je ta podoba 13 čevljev; kotlovine ali kupra se je za-njo potrebovalo blizo 5 centov, železa pa za notrajno zvezo podob blizo 4 cente; na glavi ima Mati Božja zlato krono, nad krono križ, in nad križem je strelovod. V vseh delih je viditi lepa razmera; obličje je prijetno, cela postava veličanska; nabor ali zgibje plajša je lepo po natori posneto in umetno izdelano. Blizo leto in dan je imel gospod Sreiner s šterimi izurjenimi pomočniki opraviti, daje dodelal veliko delo; al ni čuda, ako se pomisli, da podoba ni vlita, ampak iz kuprene plos-čevine kovana, tedaj najmanja stvarica do največje z roko izdelana. Osnovo podobe iz platna napravljene je naredil gosp. Kurz žl. Goldensteinski, kteri je, kakor smo slišali, tudi osnoval novo lice (fasado), ki ga bo nek dobila cerkev naših častitih frančiškanov, kterim so posebni dobrotniki pripomogli k napravi gori imenovane podobe, ktera bode lepšala hišo Božjo pred mestom, pa tudi povzdigovala hvalo mojstra, ki jo je tako umetno izdelal in s tem delom vnovič poterdil, da je zaslužil medaljo, ki jo je že leta 1844 v ljubljanski obertnijski razstavi prejel. Naj tedaj, kdor more, stopi k gosp. Šreiner-ju in ogleda podobo od bliz, ker mično bode pozneje, kadar se bo podoba gori visoko nad Ljubljano lesketala, reči: jez sem jo imel blizo sebe!
Iz Ljubljane. Razglasite, drage „Novicett sledečo pesmico, ki jo kot ^ljubezni iskrice" novorojenemu cesariču daruje slovenska mladina:
Vemo. da vencov na sto se že vije, Sladkih precutov miljone že klije, Kteri, Ljubljenček, do Tebe puhte; — Vendar bi radi mi revčki podali Tudi se vencek Ti k zibelki zali, Kterega spletlo je naše serce.
Rožce ljubezni in vdanosti vnete Prejmi od nas, oj preblaženo Detel Sreča naj sije v življenja Ti krog! Angeljcek Božji naj varno Te vodi, Zvezdica naša Ti vedno nam bodi! Slava naj venca in živi Te Bog!
A. Praprotnik.
Iz Ljubljane. Naše cukrofabrike ni več! Strašen ogenj ponoči v sredo jo je pokončal od verha do tal čisto čisto vso; le na enem koncu je ostalo stanovališe cukri-narskih gospodov, na drugem pa hrami za derva in stala; vse drugo sila veliko in 6 nadstropij visoko poslopje, kjer imajo mašine, kuhajo cuker in so imeli zaloge cukra spravljene, je pogorelo, in gori še danes, že šesti dan po pervem ognji. Škoda je strašno velika, ako se pomisli, da razun velikega poslopja je blizo 20,000 cent. cukra zgorelo, so vse drage mašine pokončane in je obilo drugih priprav razdjanih. Celo noč, pa še drugi dan je tekla Ljubljanica od tod vsa černa in sladka od sirupa, ki je tekel v vodo, čeravno so ga otroci in babe lovile v lonce in ga je nalovila nektera babiira na cente. Fabrika je sicer, kakor smo slišali, zavarovana za 680,000 gold. pri več asekuran-cijah; pri graški je poslopje zavarovano za 85,000 gold., — čez vse to je še vendar škoda velika. Kar pa ni ogenj pokončal, je pokončala tolovajska derhal, ktera je v stano-vališču, do kterega ni ogenj segel, pokradla kar je mogla, ali pa razdjala in razbila drage reči, posode, zerkala, peči in drugo pohišje. Res, bi ne bili verjeli, da imamo take tolovaje v Ljubljani! Kako se je ogenj pričel, še ni za gotovo znano; slišali smo, da imajo enega delavca zaper-tega, na kterega leti sum, da je po njegovi nemarnosti ali kakor koli se fabrika unela. Velika sreča le, da ni bilo celo noč nobene sape; če ne, bi bile šle cele Poljane in morebiti še več predmestij; v največji nevarnosti pa je bila
živinozdravilska šola, ktera je tikoma fabrike in ima pod streho nad štalami vse polno merve. Dolgo bo terpelo, preden bojo sozidali novo fabriko na požarišču stare; pa bo mogla tudi varniše zidana biti kakor je bila ta in pa nna, ki je pred 28 leti na tistem mestu tudi od verha do tal pogorela, kjer dan današnji predivnica stoji; če ne, se bo tretjič ravno tista nesreča zgodila, ktero Ljubljail-čanji že dvakrat obžaljujejo. Ce že druge poslopja morajo ognja kolikor moč varne zidane biti, toliko bolj morajo biti take fabrike, kjer noč in dan gori in je toliko goriva in gorljivega blaga spravljenega. Naj bo naši novi fabriki v zidanji izgled tista, ki je v Novem mesta blizo Dunaja!
-----    280   -----