Razne stvari. Iz domačih krajev. (Mil. knez in škof) so darovali za dijaško kuhinjo mariborsko 30 K. (Imenovanje.) Deželnega sodišča svetovalec v Mariboru, dr. Maks Bouvier, pride kot državni pravdnik v Celovec. Adijo, nobena slovenska solza ne pote6e za njim. (Zeleznica ob Sotli). Zelezniško ministerstvo ie z odlokom z dne 24. sept. dalo Štefanu pl. Daubachyiu v Zagrebu dovoljenje za navadnotirno železnico od Dobove pri Brežicah proti Blagonskemu, Starivasi, Polju in Sv. Križu pri Rogatcu. (Iz Slov. Bistrice) nam pišejo: Ker nimamo tukaj Slovenci trgovine z železnino, treba bo nam misliti na ustanovitev take trgovine. Zvezo slovenskih zadrug prosimo že sedaj potrebnih nasvetov. — V Spodnji Polskavi pa nameravajo ustanoviti veliko konzumno društvo, ako se ondotne narodne razmere kmalu za Slovence ugodno ne spremenijo. (Duhovniške spremembe.) Odpust je dobil č. g. kapelan v Teharjih, Jožef Kržišnik, da dovrši na Dunaju modroslovne študije. V zavod Camposanto v Rimu je sprejet č. g. Avguštin Stegenšek, doslej kapelan v Selnici. Prestavlieni so čč. gg. Ivan Jurko iz Slivnice pri Celju na Sladko goro, Anton Miklič iz Sv. Vida pri Ponikvi v Makole, Jakob Palir iz Št. Eme pri Šmarju v Selnico nad Mariborom, Miroslav VolCič iz Sladke gore v Teharje. V začasni pokoj je stopil č. g. Janko Šanda, dosedaj kapelan v Makolah. (Učiteljske plače,) kakor jih [e sklenil na§ deželni zbor, so dobile najvišje potrjenje. Od julija naprej bodo dobivali učitelji plače po novi uravnavi. (V vojno šolo) na Dunaju je sprejet nadporočnik g. Martin Majcen. Imenovani je štajarski roiak. (Pri Malinedelji) agitira za socijalno demokracijo nek Edi, čevljar na Vrhovnjaku ter priporoča in vabi ljudstvo na list «Rudeči prapor.» — Pošteno slovensko ljudstvo, pozor! (Zreče.) Daleč na okoli znani zidar Jurij Skaza ie na cesti Vitanje-Dolič, sodeč da se bo prevrnil voz, z voza skočil tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo, desno pa močno poškodoval. Čeravno je ponesrečenec oseba že priletna, vendar je upanje, da bo rnogel opravljati kmalu zopet svoje delo. (Pišece.) Končali smo z vinsko trgatvijo. Vina bo približno manj kot lani, a to, kar je, je dobro, ker so vinogradniki skrbno odbirali zdravo grozdie od nezdravega. Cena }e že sedaj višja od lani od 18—26 kr. liter. Vinski kupci, požurite se! — Z novim letom dobimo novo pošto, ki je zelo potrebna. A čudno je od našega prečudnega gsp. barona, da hoče imeti pošto za svojo visokorodno osebo blizu svojega grada, vsi drugi pa naj bi iz Pišec hodili dober četrt ure prek hriba k pošti. To bi bilo lepo, to ne sme biti! Upamo, da bo poštno ravnateljstvo ukrenilo pametno po dejanskih razmerah, in se ne bo dalo motiti od muh posameznika. — Pod vodstvom čč. gg. lazaristov smo obhajali roženvensko tridnevnrco. Obhajancev je bilo okoli tisoč. (Iz šole.) Gosp. Miros'av Šijanec, učitelj na Cvenu pri Ljutomeru, je imenovan c. kr. učiteljem na državni deški Soli v Pulju, gosp. Ivan Vrščaj, bivši učitelj v Ljutomeru, v zadnjem času na Dunaju, pa suplentom na c. kr. učiteljišču v Kopru. Gosp. K. Kveder, podučitelj v Račah, je dobil enako mesto pri Sv. Juriju ob iuž. želez. (Mariborsko učiteljišče.) Ker si je vadniški učitelj, g. Jakob Marin, vsled padca s kolesa zlomil levo nogo, nadomestuje ga v šoli gosp. F. Lichtemvallner, učiteij na okoliški šoli. (Zavedne občine.) Več občin mariborske okolice na pr. Poljčane, Studenice, Makole je prosilo za odstranjenje samonemškega pečata pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Mariboru in nadomeščenje s slovenskonemškim. Prošnje so se naredile na notranje ministerstvo in so se oddale gosp. poslancu Žičkarju. Obenem se je tudi prosilo za slovensko uradovanie pri mariborskem glavarstvu. Da bodo prošnje uslišane, naj se vzdramijo tudi druge občine, posebno one po Slov. goricah. Občine se naj ne ozirajo na glavarja Kankovskega, kateremu bržkone take prošnje ne bodo ljube, ampak naj upoStevajo svojo narodno dolžnost. (Nemški hinavci.) Kersmo v zadnjem uvodnem članku poročali, da bi se proti Slovanom postopalo celo drugače, tudi s puSkami, ako bi delali take nemire kot Nemci zadnji čas, zavračali so nas nekateri nemški štajarski listi, da to ni res, da le ščuvamo ljudstvo. Še iste dni so prinesli nemSki časniki novico iz Dunaja, da se delajo za dan, ko se razveljavijo jezikovne naredbe, skrbne in previdne priprave. V vseh večjih krajih na Češkem bo isti dan pripravljeno vojaštvo in orožništvo. Da bi se take priprave naredile tudi za Nemce, kadar nameravajo rogoviliti, čutili bi se Slovani vsaj enakopravne. Sedaj pa? (Slovenska zavarovalnica) Ker je glavni zastopnik banke «Slavije», gosp. Ivan Hribar, sovoditelj one stranke, ki po svojih glasilih strastno napada cerkev in slovensko duhovSčino, sprožil je »Slovenski list» misel o slovenski zavarovalnici zoper ogenj, pri kateri se naj v prvi vrsti zavarujejo vsa cerkvena poslopja na Slovenskem. V kratkem se bo vršilo ustanovno zborovanje. (Nemci so krivi.) Da so bili vseh nemirov v Celju, ko so prišli tjekaj čeSki dijaki, krivi edino le Nemci, dokazujejo neprestane obsodbe Nemcev pri celiskem sodišču. Zopet se nam poročajo nove obsodbe. Mestni uslužbenec pl. Sonnenburg je bil obsojen zaradi psovanja na 10 gld. globe in hlapec Leskošek, ki se nahaja v nemSki službi, na 14 dnij zapora. — Sin celjskega župana Stigerja je bil dne 9. t. ra. obsojen na 30 gld. globe, ker je slovenskim damam zasramujoče žvižgal. (Rajši v Dravo, nego v zapor.) Dne 4. t. m. so prijeh delavca Antona Tuscha v Magdalenskem predmestju zavoljo tatvine. Ko so ga gnali čez dravski most v zapor, vspne se Tusch naenkrat čez ograjo ter skoči v Dravo. Vse to se je zgodilo tako hitro, da je policaj videl svojega varovanca šele, ko je padel v vodo. Rešiti ga niso mogli več, tudi trupla še niso našli. (Učitelj Gostinčar) je bil v nedeljo v Ljubljani. Udeležil se }e po kolesarski dirki koncerta, kjer so se temu narodnemu mučeniku prirejale srčne ovacije. Nosili so ga po dvorani. Nemški listi so silno jezni, da so Slovenci, posebno vrli Žalčani učitelju Gostinčarju priredili povsod sijajen sprejem, ko je prišel iz celjskega preiskovalnega zapora. Zahtevajo, naj se ga nikakor ne postavi pred celjsko poroto, ker je baje v njej preveč Slovencev. Kakor slišimo, resnično ne pride pred porotnik, ampak pred posameznega sodnika, kjer se mu bo treba zagovarjati zaradi prekoračenja potrebnega silobrana. (Nova železnica.) Prihodnje leto se začnejo izdelovati načrti za železnično progo Velenje-Kamnik. (Nova Štifta) pri Gornjemgradu. Naš vrli občinski zastop je sklenil dne 1. oktobra prositi namestništvo, da se podržavi celjsko redarstvo z ozirora na napade, kteri se vršijo na mirne, po svojih opravkih v Celje prihajajoče Slovence in njihove goste. (Kranjske novice.) Za učenje ruskega jezika se je v Ljubljani oglasilo 154 oseb. Ako bodo vstrajali, se bode za nekaj let za vsakim vogalom v Ljubljani čulo rusko govorico. — V Ljubljani se mudi mlad ruski učenjak gosp. Konstantin Radčenko ter proučuje narodopisne in krajevne razmere slovenskega naroda. — L. 1897 se je vknjižilo na kranjskih posestvih čez 11 milijonov novih bremen. Razbremenila pa so se zemljišča samo za štiri milijone. Tako propada kmetski stan! — V Strnici pri Postojni je požar vpepelil celo vas, razven 5 hiš. Postojnske ognjegasce je na poti ustavil medved, ki se ni hotel ganiti s ceste. — Javna poučna predavanja preskrbuje slovenska krščansko-socialna zveza Liubljančanom vsako sredo. Posnemanja vredno! (Poslanca Robiča) je povabil ministerski predsednik grof Clary k sebi na posvetovanie. (Eako nemški listi hujskajo!) Nečuveno je, kako nemški listi hujskajo proti Slovanom. »Miinch. N. Nachr.« pišejo o avstrijskih Slovanih: »Čehi nameravajo iztrebiti nemški narod«, »Slovan se da le tedaj omikati, ako zna nemški«, »Slovanskega slovstva ni«, »Slovani niso veliko bolj omikani, kakor Culukafri in Hotentoti«, »Slovani so docela manjvredni narodi«. Toliko laži, obrekovanj in nespameti skupaj more le napisati samo nadut nemški časnikar. (Celjsko državno pravdništvo) toži občinski zastop občine celjska okolica in pa celjski okraj zaradi razžaljenja celjske policije. Razžalienje se je storilo s tem, da sta ta dva zastopa zahtevala podržavljenje celjske mestne policije. No, zatožencema gotovo ni vroče, tožbo bosta že vedela postaviti v pravo luč! (Poziv.) »Slovenska krščansko-socijalna zveza« dobiva od mnogih strani pozive po dobrih gledaliških igrah, primernih našemu ljudstvu. »Zveza< ima nekaj takih iger pripravljenih in bi jih izdala v posameznih cenenih snopičih, ako se oglasi potrebno število naročnikov. Opozarjamo na ta poziv sosebno društva na deželi, ki naj se v prvi vrsti zapišejo med naročnike. Zadošča naznanilo na dopisnici. Ako se do 1. noverabra oglasi zadostno število naročnikov, izide okolu 15. novembra 1. snopič. Naznanila naj se pošiljajo odboru »Slovenske krščansko-socijalne zveze« v Ljubljani. Najboljše bi bilo, da društva naročč toliko iztisov posameznih iger, kolikor je v igri ulog. (Kolovozi po vinogradih.) Iz vinorodnih krajev nam pišejo: Zadnja Stevilka Vašega cenjenega lista je prinesla za nas vinogradnike neveselo vest, da bomo kaznovani, ako ne popravimo dostojno cest po vinogradih. Na katero željo je izdan ta deželno odborski odlok? Gotovo na željo kakih par nemških gospodov, ki se ne morejo gladko kakor po mestnem tlaku pripeljati v svoje vinograde. Mi mislimo, da bi se ravno tem na ljubo ne smele popravljati ceste med vinogradi, kajti za mestne mehkužneže je dobro in zdravo, da si malo pretresejo svoje lene kosti. Mi sicer nismo proti popravljanju cest med vinogradi, toda deželni odbor bi moral vedeti, da to ne gre tako lahko in zato nam tudi ne bi smel pretiti s kaznijo. Ceste po vinogradih so navadno jako dolge in popravljanie bi stalo ogromne svote, kojih pa mi kmetje nimamo. Deželni odbor pa nam gotovo ne bo pomagal, saj nam niti okrajnih cest noče vsprejeti v svojo oskrbo. Našim nemškim bratom je bolj naklonjen. Pa če tudi bi nas dolgost cest ne strašiia pred popravljanjem, vendar se moramo vprašati, kako jih naj popravimo, da bo poprava nekaj časa trpela ? Toliko klancev, po katerih teče voda, toliko senčnih krajev, toliko hribov in nižav, hvala lepa, gospod deželni odbor, popravo takih cest lahko vzamete Vi v svojo skrb. Bomo videli, 6e tudi Vam ne bo denarja zmanjkalo. Ne preganjajte nas kmetov s preti ranimi zahtevami, ne vznemirjajte nas s kazniio, sicer bomo vstali mi kmetje, kakor en mož ter zaklicali: «Spodnji Štajar nam pustite pri miru, tukaj smo mi gospodje!» Opomba uredništva: Proč od Gradca! (Jezikovni zakon za celo državo.) V izvrševalnem odboru desnice se je sklenilo, da hočejo stranke, zastopane v desnici, izvajati skupni program, delati za udejstvenie jednakopravnosti vseh narodov Avstrije in zahtevati parlamentarno, večini vstrezajočo, vlado. Tudi je bil vsprejet predlog Povšeta in tovarišev, da se mora jezikovni zakon skleniti za vso državo. (Prošnja.) Slavnim županstvom in prečast. župnim uradom po Dolenjskem in Štajerskem: Marijana Blažetič, rojena Hadalin iz Klavž pri Podmelcu št. 53, GoriSko, odišla je leta 1864 od tu se svojim drugim možem Ivanom Blažetič na Dolenjsko (Mahov malin) in potem ni za njima nikakega sledu. Nje sin iz prvega zakona, Štefan Božič, barvar v Klavžah (Podmelec), iskal jo je tam 1. 1870, pa je bila, kakor se mu je pravilo, baie odišla na Štajersko, in vse povpraševanje po nji je bilo zaman. Zato }e naprošen vsakdo, komur je kaj znano o osodi označene Marijane ali o nje možu, naj blagovoli sporočiti to upravništvu »Slovenca« ali pa farnemu uradu v Podmelcu (pošta Podmelec). (Iz Sevnice) se nam poroča: Pretečeni mesec je tukaj ženica A. KoSar, rojena na Blanci, izpolnila 100 let, a kljubu visoki starosti še }e močna in zdrava, goni kravo na pašo in cepi drva. Letina pri nas je taka-le: Mošta smo dobili precej več od lani in prodajamo liter po 16—20 kr. Krompirja je obilo in je lepo debel. Žita so bila bolj slaba, ajda pa prav lepa. Slive so pri nas obrodile kakor že dolgo ne in smo jih prodajali po 1—2 gld. stari vagan. (Iz slovenjebistriškega okraja) nam poročajo: G. Ludovik Kresnik je silno vznemirjen, da mu slovenski listi sedaj pred volitvijo izprašujejo njegovo narodoo vest. Pa saj ne more tajiti, da si je tega sam kriv. Pri nas, kjer si stojite dve stranki nasproti, slovensko-kmečka in nemško-mestna, treba se je sedaj v zadnjih trenotkih pred volitvami strogo držati svoje stranke. Ludovik Kresnik sicer sam sebe še zmiraj šteje za Slovenca, toda kako mu naj naša slovensko-kmetska stranka zaupa, ko pa se ravno sedaj vedno posvetuje pogovarja in brati z nemško mestno gospodo ter jo hvali ter nekatere nemškutarje tudi imenuje pred ljudstvom kot Slovence. Lud. Kresnik se bo tako dolgo posvetoval in pogajal z Neraci, da na zadnje ne bo ne ud okrajnega šolskega sveta, ne ud okrajnega zastopa, in celo nazadnje tudi ne več — občinski predstojnik v Crešnjevcu. Potem pa lahko stopi v politični penzijon ter v njem premišljuje, kako daleč pride kmet v slovenjebistriškem orkaju, ki noče odločno hoditi s kmetsko-slovensko stranko! (Zrtva celjskih tolovajev). Uglčdni narodnjak gostilničar g. Vrankovič iz Braslovč je tudi prišel gledat pozdrav Čehov v Celje. Na rahločutnega moža je čudno vplivalo živinsko tuljenje in žvižganje celjske nemške sodrge. Ko je šel potem domov, je vračajočega udaril neki nemški junak od zadej po glavi, prišel je domov ves razburjen ter se ni več pomiril, nego so ga morali pretečeni teden odpeljati v norišnico v Gradec. (Žitne cene.) Dne 11. t. m. so bile cene na dunajski borzi: Pšenica za jesen 8 gld. 54 kr., za spomlad 8 gld. 84 kr., rž za jesen 6 gld. 96 kr., za spomlad 7 gld. 37 kr., turšica za september-oktober 5 gld. 48 kr., za majjuni 5 gld. 70 kr., ove3 za jesen 5 gld. 20 kr., za spomlad 5 gld. 68 kr. Iz drugib krajev. (Ministerski predsedniki.) Grol Clary je od leta 1848. že 25. minister - predsednik in 22. pod sedanjim vladarjem. Metternichu so sledili le-ti ministri-predsedniki: grof Kolovrat, baron Pillersdorff, baron Wesenberg, knez Schwarzenberg Cpod istim je stopil Fran Josip I. na prestol), grof Buol-Šchauenstein, grof Rechberg, nadvojvoda Rajner, grof Belcredi, grof Beust, knez Carlos Auersperg, grof Taaffe, pl. Plener star., vitez Hasner, grof Potocki, grof Hohenwart, baron Holzgethan, knez Adolf Auersperg, pl. Stremayr, grof Taaffe, knez Windischgratz, grof Kielmansegg, grof Badeni, baron Gautsch in grof Thun. Kakor vidimo, so bili dosedaj skoro vsi ministri-predsedniki Nemci in plemenitaši. (Obsojen Slovenec.) Nek ljubljanski trgovec se je pri kontrolnem shodu oglasil z besedo «tukaj» namesto z besedo «hier.» Dobil je za to pet dni zapora. Tako se nam vsiljuje nemščina! Iz Trsta pa poročajo listi, da so se tam smeli oglaSati vojaki brez kazni tudi v italijanskem jeziku. Take pravice imajo Slovenci v Avstriji! (Nasprotnica omike?) V katoliski cerkvi je 74 redov, ki se bavip z ijudskim poukom in izmed teh redov imajo samo šolski bratje 1442 sol in 324.180 učencev. Za vse te Sole država in dežela ne dado nič in se vzdržujejo z milodari. Ali je torej katoliška cerkev nasprotnica omike? (Najdaljšo brado) ima neki 72 let stari kovinski delavec v Vandennu na Francoskem. Mož je 160 cm visok, njegova brada je pa 3 in pol metra dolga. Kadar gre na sprehod, ima brado pod pazduho zvito, po zimi pa jo zavije okoli vratu, da ga varuje mraza! (Svatbe.) Nadvojvodinja Štefanija se baje misli omožiti z ogrskim grof. Elmerjem Lanyayem, ki je nastavljen pri avstrijskem poslaništvu v Londonu. — Grški princ Nikolaj se zaroči s hčerko črnogorskega kneza, s Ksenijo. Ksenija biva zdaj v Petrogradu ter je znana kot nenavadna lepotica. (Koroške novice.) Okrajnim glavarjem v Velikovcu je imenovan g. Fr. MayerhoJer pl. Gruschiibel. Nemec, ki ne zna slovenski. — Beljačanom je cesar dejal, ko se mu je poklonilo odposlanstvo občinskega sveta: «Ne pozabite, da ste Avstrijci*. Beljčani so namreč radi večkrat preveč nemški. — Deželno sodišče v Celovcu je določilo, da mora okrajno sodišče v Beljaku sprejemati slovenske tožbe in jih v slovenščini reševati. (Najmlajši nadvojvoda; Nadvoivodinia Marija Vaierija je porodila dne 9. t. m. v Valseju nadvojvoda, kateri bo krščen v soboto dne 14. t. m. Pri krstu bo navzoč tudi presvetli cesar. (V Srbiji) so razmere jako žalostne. Vse vzdihuje pod težo Milanove samoljubnosti. Človek ne ve več, kako bi storil Milanu prav, ali kako bi delal, da bi ga vsaj ne razžalil. In če se čuti Milan razžaljenega, potem gorje človeku! Rusija težko gleda ravnanje Milanovo in gotovo bo tako dolgo delala, da spravi Milana čez srbsko mejo. Bog dal, da se ji to kmalu posreči. (Poskušen umor soproge.) Kakor poroeajo z Dunaja, je po noči dne 2. t. m. 281etni posestnik Lutz iz Offenbacha na Bavarskem ustrelil dvakrat iz revolverja proti svoji ženi, ne da bi io zadel, potem pa je samega sebe nevarno ranil s tremi metki. Vzrok tej rodbinski drami \e ta, da je Lutzu zašla žena na kriva pota: nahajala se je pod nravstvenopolicijskira nadzorstvom. Mož jo je prosil, da se poboljša in vrne k niemu: a ko vse lepe besede nič niso pomagale, je poskusil umor, radi česar se bo nnel seveda odgovarjati pred sodiščem. Lutza so spravili v inkvizitno bolbolnišnico. (Luccheni.) Dne" 21. novembra se bode končal za Luechenija samotni zapor. Po postavi se mu zapor ne sme podaljšati. Luceheni se vedno strogo drži hišnega reda jetnišnice. Dve celici ima. V prvi je njegovo »stanovaje«, v drugi izdeluje šatulje. Obe celici skozi okna ne dobivate samo dnevne svetlobe, celo solnce večkrat posije v samotni Lucchenijev zapor. Luccheni mnogo čita. Zelo rad bi bral časopise, katere vedno zahteva. Doslej je došlo nanj samo 12 pisem, v roke jih je dobil 11. V pismih so bili samo pobožni pozivi k pokori. Jedno pismo je bilo šifrirano in si ga policija ne more raztolmačiti. Morilec avstrijske cesarice se ie v zaporu precej odebelil. Mnogim poštenim ljudem se slabše godi, nego Luceheniju. (Otrok v smrtni nevarnosti) 2-letni sinček uradnika Vlaha zašel je na v bližini se nahajajočo železnično progo postaje Svatonoviške na GorenjcAvstriiskem ter se tam, ne da bi ga kdo opazil, igral s kamenčki, ko je kmalu na to pripihal v postajo osebni vlak. V zadnjem hipu opazil je otroka vlakovodja, toda bilo je že prepozno in vlaka ni mogel ustaviti več. Vlak je sunil otroka k tlem, in ne da bi se zganilo, ležalo je dete na tleh. In glej čudo, ostalo je, potem ko je ves vlak vozil čez malo telesce, nepoškodovano! Dobil je Ie par neznatnih prask. (Kotel je razletel) na ruskem parniku «Nikolai» blizo Petrograda; trije mornarji so mrtvi, eden težko ranjen. V strahu in neredu, ki je nastal vsled eksplozije, je palo nekaj oseb s krova in so se potopili dva možka in ena ženska. Društvene zadeve. («Pevsko in brabio društvo Maribor«) v Mariboru naznanja Slovencem v Mariboru in okolici, da priredi dn6 3. decembra t. 1. zvečer ob 6. uri v veliki dvorani »Narodnega doma« Miklavžev večer. Vspored, katerega pravočasno objavimo, bo za Maribor posebno zanimiv in sicer petje, tamburanie, komičen prizor in jedna igra; glavna točka bo seveda »Miklavž« s spremstvom, ki bo pridne otroke obdaroval, a hudobnim tudi pokazal svoj upliv s »parkelji«. — Zadnjič smo nekoliko oSibali, da društvo ne dobi podpore od rodoljubov, na katere se je zaupno obrnilo. Danes uže lahko poročamo zadovoljslvom, — da doneski uže po malem dohajajo. Vrinila se je tudi neljuba pomota, ker g. predsednik dr. Pipuš ni darovai 3, ampak 6 K. — Kdor iz prijaznosti novo prerojenemu društvu hoče kaj pokloniti, naj blagovoli doposlati na predsedništvo: Dr. R. Pipuš, odvetnik, Maribor. (V »Narodni dom«) III. nadstropje naj dojdejo slovenski mladeniči in gospodičine, ter se vpišejo v bralno in pevsko društvo. — Casopisov je veliko, kakor tudi knjig na razpolago. Vpisuje se vsak dan od 7 ure zvečer. (Za šolo na Muti) poklonil kvartet s kibici 13 kron. (Bralno društvo) v Št. Pavlu pri Preboldu priredi 15. oktobra po večernicah društveno zabavo. Gospod M. Jelovšek bo imel podučni govor o živinoreji in potem sledi srečolov v korist bralnega društva. (V Braslovčah) se snuje kmetijska zadruga, dotično zborovanje bode vodil gosp. Ivan Kač iz Zalca, na dan 15. t. m. ob pol četrti uri popoldne v prostorih gsp. Antona Plaskana v Braslovčah. Ker se posebna vabila ne bodo razposiljala, vabi tem potom k mnogobrojni udeležbi najuljudneje osnovalni odbor. (Načelništvo Zveze spodnještajarskih zadrng) se je zbralo dne 9. t. m. v mariborskem «Narodnemu domu» ter si izvolilo namestnikom načelnika dr. R. Pipuša, blagajnikom Jož. Cerjaka in tajnikom A. P. Korošca. Zajedno se je poskrbelo vse potrebno za vknjiženje Zveze. Zveza vabi sedaj vse štajarske rodoljube, da pristopijo v njeno kolo bodisi kot udi bodisi kot podporniki. Ud Zveze lahko postane vsaka zadruga in vsak posameznik, ki je že ud kakega zadružnega zavoda in ki vplača enkrat za vselaj 10 K pristopnine ter vzame vsaj en delež a 30 K. Podpornik Zveze postane lahko vsakdo. Rodoljubi, ako hočete, da Zveza deluje točno, vspešno in vplivno, pristopite k njej ter ji vdahnite življenje z denarjem! (Kmetijska zadrnga) pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je ustanovljena. Na nedeljskem shodu je takoj pristopilo 40 kmetov k zadrugi in se je tudi takrat izvolil odbor. Živeli za napredek svojega stanu vneti jakobški kmetje! Sosedje, ki še nimate^zadruge, ustanovite si Jo tudi vi! (Vabilo k društveni zabavi), katero priredi bralno društvo v Št. Pavlu v Savinjski dolini dne 15. t. m. popoldne ob pol 4. uri v gostilni pri Peku v prid lastni blagajni in Solski mladini s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Poučni govor o kmetijstvu govori g. Jelovšek. 3. Srečolov. 4. Prosta zabava. K prav obilni udeležbi vabi odbor. (Pri Sv. Jakobu v Slov. gor.) se bode dne 24. t. m. vršilo slovesno odkritie nagrobnega spomenika tamošniemu umrlemu učitelju g. Rudolfu Hergouthu. TovariSi in znanei naj s svojo prisotnostjo pri odkritju pokažejo svetu, kako drag jim bil prerano umrli tovariš. (Parnik) «Southowark» družbe «Red Star Linie,» v Antwerpenu je vsled brzojava z dne 3. oktobra srečno dospel v New-York.