LEPA BESEDA CIGANU — BOB OB STENO!
Ostri ukrepi povračilo za nasilja!
Neizprosno povračilo bo zadelo predvsem delomrzne in brezposelne Cigane
Tri dni po krvavem pretepu na gasilski veselici v Otočcu, ki so ga povzročili Pijani in nasilni Cigani iz okolice Novega mesta, je bil
pri podpredsedniku občinske skupščine v Novem •ttestu, Avgustu Avbarju, krajši posvet. Zbrani predstavniki občinske skupščine. uprave za notranje zadeve, milice. Centra za socialno delo, medobčinskih jttšpekcijskih služb in družbeno političnih organizacij so obsodili nasilja in ^■uga kazniva dejanja, ki J*b delajo Cigani in ki se v zadnjem času tako hitro tožijo. ter predlagali ostre ukrepe, s katerimi brzdali predrzne, k prekrškom nagnjene pripadnike ciganskega rodu v okolici Novega mesta.
Siauscicru podatki povedo,
lastnini, ropali, se pretepali ~~ večkrat do k rvi, izsiljevali in napadali občane in z jvugiiru podobnimi dejanji k^ili postave. Veliko kaznijo dejanj so naredili oboro-s puškami, z brzostrel-^ > revolverji in noži. Čeprav Podatki dovolj povedo o »Šasijam predrznosti cigan-v key& prebivalstva, pa ne po-snf° vse8a; mnogo dejanj Ploh ni prijavljeno, ker se bojijo maščevanja ci-rjl^kib sosedov. O nasiljih spovedujejo občani na obi-
PRAZNIK GORJANSKEGA BATALJONA se je v nedeljo spremenil v praznik vsega Podgorja: blizu 3000 ljudi je prišlo od blizu in daleč na proslavo ob 25-letnici ustanovitve Gorjanskega bataljona! Vrhpolje s sosednimi vasmi je doživelo slavje, kakršnega pod Gorjanci v tem predelu po vojni še ni bilo. — Na sliki: nekdanji komandant bataljona tov. Franc Pirkovič-Cort je pravkar odkril spomenik sredi vasi, ki bo večno pričal o ljubezni podgorjanskih ljudi do svobode, resnice in domovine. (Foto: Tone Gošnik)
Vedno moramo najprej računati na lastne sile!
»Dosedanje izkušnje so nam kažipot tudi v obrambi pridobitev revolucije. Obramba dežele in ukrepi za to obrambo so sestavni del vsega, kar delamo in ustvarjamo. Zato noben ukrep v tej smeri ne more vzbujati dvomov ali ustvarjati psihoze neposredne nevarnosti. Čeprav moramo storiti največ kar je mogoče, da do najhujšega ne pride, bo naše delo bolj mirno, bolj zavestno in bolj učinkovito ob dejstvu, da smo pripravljeni, da smo storili vse tiste organizacijske ukrepe, ki so potrebni, da se v primeru nevarnosti vsa Slovenija skupno z drugimi narodi Jugoslavije vzdigne v vseljudsko obrambo sleherne pedi svoje zemlje. Zato je pripravi obrambne sposobnosti potrebna kontinuiteta, neodvisna od dogodkov zunaj.« JANEZ VIPOTNIK, predsednik republiške konference SZDL Slovenije — ob letošnjem 22. juliju.
stih
ne.
TREBNJE: kmalu črpalka tudi na drugi strani avtomobilske ceste
Trebanjska bencinska črpalka je v zelo kratkem času opravičila obstoj, saj proda že več goriva kot marsikatera starejša in bolj znana Petrolov« Črpalka Zato
ni čudno; da so se pred nekaj dnevi zglasili pri občinski upravi predstavniki tega podjetja in zahtevali, naj bi čimprej uredili dokumentacijo za gradnjo še ene črpalke na drugi strani oeste. Po njihovem zagotovilu bi lahko začeli takoj graditi, tako da bi črpalka lahko začela prodajati gorivo že proti koncu letošnjega leta.
Svoboda drugih narodov je tudi naša svoboda!
Nedeljska vročina 23. julija zjutraj in dopoldne ni zadržala doma skoraj 3000 ljudi,
da no bd pohiteli v prijazno
Vrhpolje pod Gorjanci. Združenji borcev NOV iz občin Krško in Novo mesto sta privabili v to zavedno partizansko vas množico ljudstva od blizu in daleč na proslavo 25. obletnico ustanovitve Gorjanskega bataljona. Dobra organizacija (znova so se izkazali naši izkušeni intendanti, »zaledne službe«, propagandisti
pn predstavnikih obči-kjer zahtevajo: »Rešite
in drugi!) je veliko pripomogla, da se je v nedeljo razvi-
lo	v Vrhpolju pravcato ljudsko slavje, kakršnega smo bili vsi veseli.
Okrašena vas je bila že od ranih ur na nogah. Kmalu po
10.	uri so ob zvokih harmonike prikorakaJd na okrašeni trg sredi vasi, kjer stoji novi spomenik NOB, preživeli borci in borke Gorjanskega bataljona z nekdanjimi komandanti. komandirji in komisarji Toplo jih je pozdravljalo Ijudsifevo in strumno so se zvrstili pred vaščini in številnimi gosti. Slavje je začel predsednik občinskega zdru-
ženja ZB Novo mesto Miloš Jančič; med gosti Je pozdravil Staneta Bivaka, sekretarja republiške zveze ZB NOV, predstavnike občinskih skupščin in političnih organizacij občin Kršfco in Novo mesto ter vse druge. Raport o stanju v bataljonu je sprejel nekdanji komandant bataljona Franc Pirkovič-Čort, ld je nato tudi toplo pozdraivtil zbrane borce, aktiviste in domačine.
Tovariš Pirkovič je obudil najprej spomine na usodni leti 1941 in 1942, ko smo bili postavljeni pred najtežjo preizkušnjo v svoji tisočletni
zgodovini. Slovenski narod naj bi bil izginil s površja zemlje — saj se ni hotel pokoriti fašistom, vendar pa se ni zgodilo tako! Okupacija je rodila vseljudski upor proti zavojevalcem, Komunistična
(Nadaljevanje na 5. str.)
Veseli zaključek na Peclju
V	soboto. 29. julija, bodo imeli zaključek elektrifikacije naselja Pecelj pod Zabukav-jem. Po dolgem priaudevanju in iskanju pomoči vsepovsod Je eflektrifikacr.Jski odbor Po-oeJj le zbral sredstva — seveda ob veliki pomoči samih prebivalcev — za elektrifikacijo naselja, zato bo veselje še toliko večje. V teh dneh bodo delavci Elektaro Celje, PE Krško, montirali zadnje števce v stanovanjske hiše in priključili transformator.
^ Ciganov!«
Kazniva dejanja Ciganov so s ^^ti pomnožila, odkar je Pednja meja za kazenski {/^on pomaknjena s 5.000 veri 000 S din. Cigani se za-da »je treba že veliko PreJ^*’ da jih bo zateklo *°je- Tako lahko kme-(če 6^0 250 kS krompirja še Je 1 ^8 100 S din), pa so in , las ubežali pregonu — zakonu!
Na posvetu so povedali, da nevadrino, da je z nSTkJT “J®*** samopaš-
z lepo besedo, z zgledi, s pomočjo, kakršne drugi občani skoroda ne poznajo — vse to se od Cigana odbije kot bob °d stene — je treba ciganskemu prebivalstvu zastaviti jiekoliko drugačno pot v civilizacijo, kot velevajo teorije “V izkušnje drugih. Human, l^iren način reševanja cigan-vprašanja je obrabljen neuporaben, zahtevan Je "**°iji način v okviru zako-Podaje.
^ Organi ki se ukvarjajo s /ganskim vprašanjem v no-(1^mešici občini, so pozvani, zahtevajo od Ciganov iz-J^jevanje vseh dolžnosti le uživanje pravic!), ki tožene vsem občanom. Pa naj ne bi bila enkrat-’ niarveč stalna naloga.
so Se več takih
Na vrata trka reorganizacija
Koliko je sindikat danes potreben delovnemu človeku?
Na nedavnem plenumu centralnega sveta Zveze sindika-
Socialno varstvo in stari zakoni
V	Novem mestu se pripravljajo na vsedolenjskl posvet o predpisih in zakonih s področja socialnega varstva. Socialni delavci zatrjujejo, da so primorani delati po deset do dvajset let starih zakonih ln predpisih in da tako delo gotovo ne more biti učinkovito. Na dolenjskem posvetu bodo socialni delavci izmenjali misli o delu s svojih področij ter oblikovali stališča za ureditev zakonov in predpisov.
tov Jugoslavije v Beogradu, je prišlo do polemike tam, kjer bi se je najmanj nadeja-
li.	Predsednik centralnega sveta je namreč predlagal, da bi ustanovili komisijo, ki bi raziskala vsa vprašanja v delu sindikatov, da bi potem lahko sprožili širšo debato o reorganizaciji in današnjih nalogah sindikatov. Temu so ugovarjali nekateri člani centralnega sveta, češ da je povsem Jasno, kaj in kako naj danes sindikat dela, in da je koristnejše, da se člani angažirajo za uresničevanje stališč, ki so bila sprejeta na Petem kongresu ZSJ pred tremi leti, kot pa da se izčr pa vaj o v razpravah o reorga-
nizaciji, ki za »sindikat ni aktualna«, kot so rekli.
Komisija pa je vendar bila ustanovljena in Plenum bo počakal njeno poročilo, preden izda dokončni sklep. Ob tej priložnotsi je rekel neki član sveta, da »prav to, ker niti v centralnem svetu niso enotni, najbolj zgovorno priča, da Je res potrebna širša razprava o nalogah in načinu dela sindikatov na sedanji stopnji razvoja naše družbe«.
Razprava se je začela
Kako naj v sedanjih pogojih sindikati delajo, o tem že
(Nadaljevanje na 2. str.)
Obiskovalci Planinske koče na Bohorju bodo imeli odslej lep Izlet k obnovljeni partizanski bolnišnici na pol ure oddaljenem Travnem lazu, kjer se je v soboto zbralo na slovesnosti nekaj sto ljudi, borcev NOV in ranjencev, kj so se nekoč tu zdravili. — Na sliki: ena izmed prvih skupin nekdanjih ranjencev in borcev NOV ter izletnikov, ki je 22. julija obiskala Travni laz in njegove Čudovite hoste. (Foto; Mirko Vesel)
Priprave na konferenco samoupravljavcev iz Spodnjega Posavja
V ponedeljek, 24. Julija, so se srečali v Brežicah predsedniki občinskih sindikalnih svetov iz Sevnice,
Krškega in Brežic. Posvetovali so se o možnostih za skupno konferenco samoupravljavcev t spod-
njem Posavju, ki naj bi jo organizirali jeseni. Na to misel so prišli spričo ugotovitve, da so problemi, s katerimi se srečujejo ljudje v delovnih organizacijah, zelo sorodni v vseh treh občinah in bi Jih lahko skupaj Obravnavali.
OD 27. JULIJA DO 6. AVGUSTA Nekako od 30. julija do 3. avgusta nestalno s pogostnimi padavinami ln ohladitvami, v o-stalem lepo vreme.
Dr. V. M.
Št. 30 (905) L. XVIII NOVO MESTO, četrtek, 27. 7. 1967
DOLENJSKI LIST
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Ha vrata sindikatov
trka reorganizacija
(Nadaljevanje s 1. str.)
razpravljajo na številnih sestankih sindikalnih podružnic, na skupščinah občinskih sindikalnih svetov in na konferencah samoupravljalcev. To dejstvo je sprejel tudi republiški svet sindikatov Slovenije in med 9.000 delavci organiziral anketo, v kateri je 42 odst. tako ali drugače izrazilo svoje nezadovoljstvo z dosedanjo aktivnostjo sindikata.
Ta podatek vsekakor kaže tudi to, da sindikati ne delajo docela v skladu z zahtevami delavcev, razen drugega tudi zato, ker ni docela jasna vloga in mesto sindikata v samoupravnem sistemu. Za tako dinamično družbo, kot je naša, so tri leta (kolikor je * minilo od zadnjega kongresa sindikatov) doba, ki lahko prinese, in v tem primeru je tudi prinesla, mnoge velike spremembe, mimo katerih tudi sindikat ne more.
Sindikat je potreben!
Vse to je bilo upoštevano, ko je bila predlagana komisija. Med drugim je predlagatelje zaskrbelo tudi dejstvo, da se o sindikatu čedalje bolj razpravlja — zunaj sindikata. Premajhna učinkovitost sindikalnih organizacij je dobrodošla tistim, ki sindikata tudi doslej niso želeli. So primeri, da so nekatere delovne organizacije pod vzele tudi praktične akcije, da se sindikat razpusti. »Vzrokov« je več, pravijo: delavci nimajo od sindikata nobene koristi, sin-cEkaflne podružnice so nedelavne in nimajo svojih stališč, delavcu sindikat ni potreben, ker ima svoje organe samoupravljanja in podobno.
S. Kraigher in S. Kavčič sprejela priorja pleterske kartuzije
V sredo, 19. julija, sta predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher ki predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič sprejela na vljudnostni obisk dosedanjega priorja kartuzije Pleterje dr. Josipa Edgarja Leo-pokLa-Lavova in novega pri-cnga Janeza Drolca ter ostala z njima v daljšem razgovoru. Pomenka in sprejema sta se udeležila tudi predsednik komisije SRS za verska vprašanja Boris Kocijančič in tajnik komisije Franek Sladič.
Na Filološki fakulteti v Beogradu, na'primer, je skupina profesorjev, med njimi so bili tudi znani člani ZK, sklenila, da je sindikat odveč in je v kolektivu izsilila celo referendum. Večina članov sindikata je mislila drugače kot pobudniki referenduma, toda ti tudi po porazu gotovo niso postali manj prepričani o potrebi, da se sindikat ukine. Sindikalna organizacija je v tem primeru »zmagala«, niso pa bili odstranjeni tisti, ki so hoteli zaustaviti njeno delo.
Delavcu je sindikat potreben, mora biti le malo dru-gačen, kot je sedaj — to je bistvo dosedanjih razpravljanj o vlogi in mestu sindikata danes. Nadaljnja razpravljanja, ki bodo gotovo zajela sindikalne organizacije od vrha do spodaj, bodo pokazala, kakšne so spremembe, ki jih hoče vnesti v svojo organizacijo delavski razred, toda že sedaj se je odkrilo nekaj značilnih stvari.
Zaščitna vloga sindikatov
Pri nas je namreč precej zanemarjena zaščitna vloga sindikatov. To je posledica dolgoletnega pojmovanja, da smo družba, ki jo je vzpostavil delavski razred in da v taJri socialistični družbi nimamo pred kom ščititi delavca. Sodeč po dosedanjih razgovorih v sindikatu, in o sindikatih, je tako pojmovanje ocenjeno kot preuranjeno.
Zaščita delavca, ta tradicionalna vloga sindikata, mora v delu sindikalnih organizacij dobiti več veljave. Praksa najbolj priča, da je dovolj takih, pred katerimi je treba delavca zaščititi. Razen administracije in samovoljnih posameznikov potrebuje delavec včasih zaščito tudi pred njegovimi lastnimi organi samoupravljanja, ker se včasih poistovetijo z upravo in s posameznimi vodilnimi ljudmi. To nalogo bo sindikat nedvomno najbolje opravljal, če bo skrbel za izpopolnjevanje sistema samoupravljanja in za dosledno delitev po delu. Obenem pa mora biti sindikat tudi organizacija, na katero se bo delavec ali ves kolektiv zmeraj lahko obrnil in ki ga bo zmeraj podprla in mu pomagala, da bo dosegel svoje pravice.
Očitki sindikatu
Sindikalne organizacije pa bodo seveda morale poskrbe-
Š te vil na ameriška mesta in države so zajeli hudi rasni nemiri, ki so že doslej zahtevali nekaj desetin človeških življenj in na tisoče ranjencev. Začelo se je v mestu New-ark blizu New Yorka, kjer je nekaj dni divjala prava vojna med črnci ter belo policijo in vojaki. Ko so v Newarku nerede zadušili, so z novo silo izbruhnili v Detroitu, od tam pa se razširili še v druga mesta: Toledo (država Ohio), Combridge (država Maryland) in New York.
Trenutno je najhuje v Detroitu, mestu, ki ima že »tradicijo« rasnih neredov. V tem središču ameriške avtomobilske industrije, so bili hudi neredi leta 1943, ko je bilo ubito 37 ljudi. Po zadnjih poročilih je bilo v sedanjih nenvrih ubitih že 23 o eh, več kot tisoč je ranjenih, oblasti pa so zaprle že preko 2000 črncev. V mestu divja prava rasna vojna. U-vedli so policijsko uro, guverner države Michingan Romney je razglasil obsedeno stanje, 12.000 narodnih gardistov in policajev pa s tanki obkoljuje črnsko četrt.
Lokalne oblasti so zahtevale od predsednika Johnsona, naj v mesto pošlje 5000 zveznih vojakov, ki naj bi pomagali zadušiti nemire. Johnson je to zahtevo sprejel in 1500 zveznih vojakov je odšlo proti središču mesta. Tako se je po 24 letih prvič spet zgodilo, da zvezna armada pomaga {Hi zadušitvi črnskih demonstracij in nemirov.
Medtem ko nemiri v Detroitu in drugih mestih še trajajo in zato še ni mogoče orisati celotnega položaja, pa se vendar že ves svet sprašuje, kje in kakšni so vzroki dogodkov Pravzaprav moramo reči, da se
krat obljubljale, da bodo skušale resno rešiti rasni problem v ZDA, ki je predvsem socialne narave. Toda lepim besedam niso sledila tudi enakovredna dejanja. Tudi sed3; n ja Johnsonova vlada je izrekla nič koliko obljub, toda dokaj manj je zares storila. Pri tem ne gre samo za pomanjkanje dobre volje, ampak tudi za to, da ZDA trošijo ogromne vsote denarja za vojno v Vietnamu in zaradi ogromnih vojaških izdatkov so hudo prikrajšani vsi načrti za gospodarske in socialne ukrepe, ki naj bi izboljšali položaj najrevnejših slojev v ZDA. In med najrevnejšimi sloji so prav črnci
Obljube, ki že dolga leta ostajajo v zraku, seveda ne morejo 7& dovoljiti črncev. Ti počasi prihajajo do spoznanja, da se ni mogoče zanašati na besede »bele« vlade in da morajo več storiti tudi sami. Rezultat tega spoznanja je, da večji del črnskih organizacij postaja vse bolj radikalen in zahteva vse ost* rejše ukrepe v boju za državljansko enakopravnost. To ostrejšo usmeritev je izpričala zlasti konferenca »črne sile«, ki je bila te dni v Newarku. in katere se je udeležilo okrog tisoč črnskih voditeljev. Od vlade so Zahtevali vrsto konkretnih ukrepov za izboljšanje položaja ameriških črncev, sprejeli pa so tudi načelo, da imajo črnci »pravico do upora, kadar menijo, da so ogroženi in je to njim v prid«. Ostrina sklepov črnske konference v Nevvarku in hudi nemiri pričajo, da so temnopolti Američani že močno izgubili potrpljenje in da rasna rana sodobne Amerike postaja vse bolj boleča in nevarna.
ponovno sprašuje in daje že stare odgovore, saj tako rasni neredi, kot njihovi vzroki niso od včeraj, ampak so ena najstarejših in najhujših ran ameriške družbe.
Oglejmo si samo nekaj najbolj splošnih podatkov, črnci sestavljajo okroglo deset odstotkov ameriškega prebivalstva, živijo večinoma v velemestih v posebnih četrtih, kjer so na splošno življenjske razmere precej slabše kot v »belih«
Rasni problemi Amerike
delih mest. Od kongresa ZDA so že večkrat zahtevali, naj sprejme zakon o državnih subvencijah za najemnine in graditev stanovanj v črnskih četrtih velemest. Vendar kongres takšnega zakona ni hotel sprejeti. Odstotek črncev med nezaposlenimi je veliko večji kot odstotek belcev, črnci težje dobivajo službe. Zgovorni so tildi drugi podatki: po velemestih tretjina črnskih otrok živi v nesrečnih zakonih, med črnci je osemkrat več nezakonskih otrok kot med belci, četrtino črnskih družin preživljajo ženske itd., itd.. Vse to dovolj jasno kaže, da so črni Američani v primerjavi svojimi belimi sodržavljani v neenakopravnem položaju, da so državljani »druge vrste«.
Razne ameriške vlade so že več-
ti, da svojega vpliva in moči ne bodo vpregle v službo primitivnih pojmovanj o proizvodnji in družbenem razvoju, kakršnih je pri nas, zlasti v določenih okoljih, še veliko.
Med očitki delavcev na račun sindikalnih organizacij je tudi ta, da sindikat ni dovolj samostojen v odnosu na upravo, samoupravne organe in druge poMtično-družbene organizacije. Kaže, da ti očitki najdejo vse več odmeva tudi v vodstvu sindikatov. O tem je v uvodu govoril na plenumu CS ZSJ tudi sekretar Centralnega sveta Marjan Božič, ki je rekel: »V današnjem času potrebujemo sindikat, ki bo samostojno, izvirno in dovolj odločno delal in ki bo videl predvsem osnovne probleme delavskega razreda in delovnih ljudi. Sindikalna podružnica mora imeti svoj program dela, ta program pa mora izhajati iz stvarnih problemov delovne skupnosti. In imeti mora tudi svoja stališča, ki naj jih formulira angažiranost vsega sindikalnega' članstva.«
S. VUČKOVIČ
Še sto brigadirjev v Mokronogu
V počastitev 25. obletnice ustanovitve Gubčeve brigade in za obč nski pravnik v Trebnjem bo od 2. do 24. avgusta prišlo na pomoč pri ©radibvi vodovoda, Martinja, vas—Prelesje še kakih 100 mladincev in pionirjev. To bo že 4. brigada mladih prostovoljcev, ki bi radi dali svojemu kraju dobro pitno vodo, pomaga pa jim budi mednarodna mladin-
Elektrarna v Žužemberku?
EJektro Ljubljana - in Turbomstituit iz Ljubljane se zavzemata za gradnjo hidroelektrarne manjše moči na jezu pod Žužemberkom. Z deli naj bi pričeli in jih končali še letos. Z novo elektrarno bodo povečali moč električne energije v Žužemberku.
ska delavna skupina. V tretji miladinsko-piordiski brigadi, ki je na delu od 14. julija, pridno dela 40 pionirjev in
mladincem. Svoji brigadi so daU ime po brstih Lončaričih,
izmed katerih so 4 dali življenje za svobodo kot borci NOV. Požrtvovalno delo mladih brigadirjev, pri katerih dostikrat nadomešča telesno moč budri navdušenje in neverjetna prizadevnost, se že pozna.
Prav bd bilo, da bi požrtvovalnim mladincem in pionirjem iz Mokronoga ter drugih fcrajev v trebanjski občini pomagale tudi delovne organizacije na Dolenjskem: brigada je brez sredstev, vse pa je treba kupiti- Razposlali so prošnje za pomoč v razna podjetja, vendar nd pravega odziva.
Pogoj za sprejem mladincev in pionirjev v 4. brigado je, da stanujejo doma, med-
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
■ DAN VSTAJE V SLOVENIJI. Ob dnevu vstaje slovenskega naroda so bile podeljene nagrade za najboljša umetniška dela s tematiko iz NOB. Ob tej priložnosti je predsednik republiškega odbora ZZB NOV Franc Leskošek-Luka med drugim dejal, da je kvaliteta nagrajenih del izrazita. Zavedamo se namreč, da bomo učinkovito posredovali revolucionarne tradicije le z znanstveno dognanimi in umetniško prepričljivimi deH
Na slavnosti ob podelitvi nagrad vstaje slovenskega naroda je Franc Leskošek-Luka tudi rekel, da so nam dogodki v preteklosti opomin, da se ne bi ponovilo gorje. Po končani vojni smo se znašli zmagovalci pred prazno mizo. Morali smo začeti znova. Gnal nas je entuziazem boja in pripravljenost na premagovanje vsakršnih težav. Tako je postala naša domovina bogata, močna in spoštovana. Toda marsikdaj s«io prezrli tiste trajne človeške vrednote ljudi, ki so bili ne samo pripravljeni na žrtve in odrekanje, temveč so se tudi zavestno žrtvovali z namenom, da s tem pomagajo ustvarjati novo življenje. To napako je naša socialistična družba dolžna popraviti.
Dan vstaje je slovensko delovno ljudstvo proslavilo s številnimi prireditvami, odkritji, spominskih obeležij bi drugače. V Slovenski Bistrici so podelili domicil Pohorslđ brigadi, v Dekanih so odkrili spomenik padlim, na Pesku so postavili spominski kamen itd. Slavja so bila tudi v Dražgošah, v Hrušici in drugod. Predsedniku slovenske skupščine
Sergeju Kraigherju so poslali čestitke in najboljše želje za razvoj in napredek SR Slovenije predsedniki skupščin vseh bratskih republik.
■ PROTI ODPUŠČANJU DELAVCEV. Na razširjeni seji predsedstva republiškega sveta ZSS in predsednikov občinskih sindikalnih svetov, kjer so obravnavali osnutek sklepov devete razširjene seje republiškega sveta ter
Da se ne bo ponovilo gorje!
program teh sklepov, so se zavzeli za selektivno politiko kreditiranja in proti odpuščanju delavcev. Sindikati se bodo zavzemali za tako kreditiranje, ki bo omogočalo bolje razvitim in organiziranim ter živi jenjsko sposobnim delovnim organizacijam odpiranje novih delovnih mest.
■ OBETA SE NAM DOBER PRIDELEK. Ker so v Vojvodini poželi že precej pšenice, se že da sklepati, da bo letošnja letina bolj-$a od lanske. Računajo, da bo znašal povprečni pridelek pšenice na vseh 370.000 hektarjev najmanj 34,5 metrskega stota. V Sta-peru pri Somboru znaša pridelek 60 mtc na hektar. V Makedoniji računajo na najboljšo žetev po vojni
■ ODOBRILI DODATNA SREDSTVA BOSNI IN HERCEGOVINI. Na seji ZIS so na priporočilo zbora narodov odobrili dodatna sredstva SR Bosni in Hercegovini ter AP Kosova in Metohije, ki jh bodo v letu 1967 porabili za financiranje družbenih služb. Zvezni izvršni svet je nadalje odločal o cenah in rezervah pšenice. Dopolnil je tudi odlok o uvozu blaga, katerega uvoz je pogojno prost. Po spremenjenem odloku bodo vse delovne organizacije po prevzemu obveznosti o odkupu klirinških deviz v letošnjem letu lahko prosto uvažale tudi s konvertibilnega področja proizvode, za katere je predpisana taka oblika uvoza.
■ PROTI ZVIŠANJU POŠTNE TARIFE ZA PREVOZ IN DOSTAVO ČASOPISOV. Skupščina PTT podjetja je seznanila poslovno združenje časopisnih podjetij z namero, da hi zvišali poštno tarifo za prevoz in dostavo časopisov, tako da bi se ti stroški povečali od sedanjih 950 milijonov starih dinarjev na 1950 milijonov starih dinarjev letno. Združenje časopisnih podjetij to zahtevo zavrača kot neutemeljeno med drugim tudi zato, ker časopisna podjetja ne morejo samostojno določati ceno svojih listov. Tudi zvezni izvršni svet, pred katerega je prišel ta spor, ni soglašal z zvišanjem poštnih tarif za prevoz in dostavo časopisov. v
■ PRAZNIK POD RATITOVCEM. V Sorici pod Ratitovcem so v nedeljo lepo proslavili 100-letnico rojstva velikega slovenskega impresionista Ivana Groharja.
tem ko imajo malico “* že]1 silo v brigadi. Kdor prijaviti, naj se se te ^ si v štabu brigade!
KRATKE
Z RAZNIH STRAN!
■ RUDARSKA NESREČA — v najbogatejšem rudniku zlata »S svetu »VVestem Deep Le vel a« ’ Južnoafriški republiki, je zarad* zemeljskega useda prišlo do hud« nesreče, ki je zahtevala 50 smrtnih žrtev, 49 rudarjev pa je bilo P°* škod o vsmih.
■ PAPEŽ V TURČIJI — pape* Pavel VI. je v torek prispel *** dvodnevni obisk v Turčijo. To J® po dvanajstih stoletjih prvič, da je poglavar rimske cerkve obiskal Istanbul, ki je bil nekoč središč* pravoslavne cerkve. Papež se je v Turčiji pogovarjal o miru na Srednjem vzhodu, o zaščiti svetih kr*' jev v Jeruzalemu in o združitvi katoliške in pravoslavne cerkve.
■ »ZAPRTI BODO STO LET« -r Grški notranji minister Patakos J® izjavil, da bodo politični zapornik*’ ki so internirani na otoku GyarO»> ostali tam tudi sto let, če ne podpisali izjave, da se odrekaj0 vsakršni politični dejarvnosti. N* tem pustem otoku v EgejskeO* morju je zdaj 2.650 zapornikov.
■ SUKARNO BO MORAL
SITI DOVOLJENJE — Poveljnik vojaškega garnizona v Djakarti je P®j veda!, da bo bivši indonezijski predsednik Sukarno odslej vsakokrat zaprositi za dovoljenj®’ če bo hotel priti v Djaksrto. B*"? predsednik zdaj živi v svoji denci v Bogorju. nedaleč od P,v' nega mesta.
■ TAK KO MIKI NA POLJSKOJ* — Japonski zunanji minister Tak c® Miki je v torek dopotoval v Savo. Pred tem je bil pet dni obisku v Moskvi, kjer se je p0*®! varjal z Gromikom in Kosign*°
o gospodarskem in političnem * delovanju med Jopansko In Sovj* sko zvezo.
■ ENAJSrTKRATNI UMOR " Na Zahodni Javi v Indoneziji J«, vlaku neki vojak nenadoma streljati na potnike in JO* ^§1
Ubil, več pa ranil. Potem je z vlaka in zbežal, vendar J prebivalci ujeli in izročili poliCU1
■ IZGNALI SO DIPLOMATA ^ Albanske oblasti so izgnale 1* žave nekega bolgarskega diP1
ta. Obtožile so ga »resnih 'n vokatorskih klevet na račun a* ske politike dobrega sosedstva •
■ HISA SE JE PORUŠILA brazilskem mestu Rio de J®"
se je porušila neka hiša in P" ^ pala dvajset delavcev. CeP1*!. je našli šele tri trupla, mrtvih vseh dvajset. ,
■ ZAUPNICA LABURISTOM,, Britanski spodn H dom jc v „p-z ta glasov! vr«ne
nlco laburistični gospod***** UtikL
20 LET - 20 LET - 20 LET - 20 LET - 20 LET - 20 LET - 20 LET
KRŠKO: pšenica je pod streho
Do leta 1970 povprečen hektarski donos 40 stotov — Če ne bi VELEŽITO Celje prevzelo pšenice takoj, bi imeli velike težave s skladiščenjem — Mnogi kooperanti so pridelali že letos po 38 do 44 stotov zrnja na hektar!
Žetev pšenice v krški oblini še ni končana. Letos so želi s sedmimi velikimi in enim malim kombanjem. Skoraj pri vsakem kombanju je bil tehnik, tako da ni bilo zastojev kakor prejšnja leta.
Toča na Bizeljskem
^ejšnji teden je na Bizeljskem padala toča, ki je napravila na vinogradih precej škode. Najbolj prizadeto je bilo Orešje, vzhodni del Zgornjih Žale in Bizeljska vas. Zanimivo je, da toča skoraj poškodovala listov, pač pa samo grozdje.
Agrokombinat je imel zasejano pšenico na 150 hektarih. Planirali so, da bo povprečen donos 35 stotov na hektar, oziroma da bodo pridelali okoli 500 ton pšenice. Po zadnjih podatkih pa je povprečen donos 38 stotkov na hektar. V podjetju menijo, da bodo do leta 1970 dvignili povprečen hektarski donos na 40 stotov. Letos so imeli v Agrokombinatu posejano -samo pšenico san pastore. V naslednjih letih nameravajo sejati tudi druge sorte, čeprav je pri njih san pastore pokazala najboljše rezultate.
Srednje strokovno šolstvo ne sme postati slovenska hiralnica!
K.er se priporočilo republiške skupščine o začasnem financiranju srednjega strokovnega šolstva v SRS v letu 1967 — sprejela ga je decembra lani — slabo uresničuje in se je strokovno šolstvo zaradi tega znašlo v zelo kritičnem položaju, sta republiški in gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije na svoji zadnji seji razpravljala o tej problematiki ter sprejela naslednje sklepe:
1. Skupščinsko priporočilo za začasno financiranje strokovnega šolstva v Sloveniji v letu 1967 je treba dosledno uresničiti, saj je to najvišji samoupravni dogovor v republiki. Dolžnost sleherne gospodarske organizacije je torej, da prispeva za strokovno šolstvo najmanj 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo v teku letošnjega leta. Za to so odgovorne tako delovne organizacije kot °bčinske skupščine, ki jih omenjeno priporočilo za-vezuje.
uk 2- Skupščina v celoti podpira prizadevanja in epe izvršnega sveta, da bi se zagotovilo dosledno skupščinskega priporočila, in daje vso družbeno - politične organŠ^e^n°^U^L^°rsS zbornica ustanovile v koordinaciji z izvršnim svetom z namenom, da bi v neposredni akciji na ravni samoupravnih organov delovnih organizacij zagotovili redno izpolnjevanje s priporočilom naloženih obveznosti.
3. Glede dolgoročnejše ureditve problemov strokovnega šolstva daje skupščina polno podporo predlogu izvršnega sveta, da v zveznem merilu sprejmejo predpis, ki bo omogočal republikam, da urede financiranje strokovnega šolstva v skladu s svojimi specifičnimi potrebami.
4. Poslanci obeh zborov, ki sta sprejela priporočilo skupščine za začasno financiranje strokovnega šolstva v Sloveniji v letu 1967, so tudi sami dolžni z vso odgovornostjo, ki jo terja sedanji položaj, vključiti se v akcijo v svoji volilni enoti, oziroma v delovnih organizacijah, ter tako neposredno prispevati ‘ k doslednemu uresničevanju obravnavanega skupščinskega priporočila.
5. Tem sklepom mora takoj slediti konkretna akcija samoupravnih organov v vseh občinskih skupščinah in delovnih organizacijah, ki so v za-°stanku s svojimi prispevki, da le-te takoj poravnajo, tekoče prispevke pa redno plačujejo ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov.
V Agrokombinatu so zelo zadovoljni, ker jim je Vele-žito iz Celja takoj odkupilo in prevzelo pšenico, kajti v nasprotnem primeru bi imeli velike težave s skladiščenjem. Do sedaj so Veležitu poslali že 300 ton pšenice, kar je več kot polovica pridelka. Obratu ljubljanske Semenarne v Celju so poslali 55 ton semenske pšenice, ki so jo pridelali v obratu žadovinek, kjer je bil donos 43 stotov na hektar.
»Pigmy-Radio« pri ELEKTROTEHNI v Novem mestu
V prodajalnah ELEKTROTEHNE v Novem mestu in Krškem prodajajo transi-storske sprejemnike francoske znamke PYGMY-RADIO. Sprejemniki so čedne zunanje oblike in lepo opremljeni. Vgrajene imajo tudi priključke za vato anteno. Sprejemniki so različnih modelov in označeni s številkami: 1105, 901, 707 itd. Cena teh sprejemnikov je nizka.
Mokrice bi radi razširili
Kolektiv gostišča GRAD MOKRICE računa, da bo kmalu prišel na vrsto za preureditev grajskih prostorov, sicer bo turizem v tem kraju brez prihodnosti. V poslopju, v katerem je zdaj farma piščancev, nameravajo urediti depandanso. Kmetijski zadrugi bodo seveda morali odšetiti odškodnino, da si bo na drugem mestu postavila novo gospodarsko poslopje.
•	•	v	v
bejmisca
Za prašičke malo kupcev
24. julija so pripeljali kmetovalci na novomeški sejem 777, pujskov, prodali pa so jih samo 279. Kupci menda zaradi precejšne vročine niso prišli, zato so cene tudi tokrat ostale dokaj nizke. Manjši pujski so šli v denar po 8000 do 15.000 Sdin, večji pa po 16.000 do 28.000 Sdin.
V Brežicah slabši promet
Zaradi praznika je bil prašičji sejem dan prej, v Pe' tek, 21. julija. Obisk kupcev in dogon živali je bil majhen. Pripeljali so 100 prašičev do tri mesece in 10 nad tri mesece starosti. Prvih so prodali 25 po 7 Ndin za kalogram žive teže, nad tri mesece starih pa le 5 po 6,50 Ndin.
AVTOMOBILISTI!
ZDAJ JE CAS
za zimsko protektiranje gum! - Ne vozite z gladkimi in izrabljenimi gumami, ker drsijo in s tem ogrožajo varnost vožnje!
Gume vam solidno pro-tektira
PRDTEKTD R - VU LKAN
LJUBLJANA, Smartinska 64 - telefon 310-072
AVTOPLAŠCE VAM PROTEKTIRAMO V 14 DNEH
M0RFM1SI Qi/DP! ne boste imeli, če zaupate popravilo va-
IfUDLIlBn 011 l\DI ŠEGA AVTOMOBILA RENOMIRANI IN PRIZNANI
AVTOMEHANIČNI DELAVNICI
SGP PIONIR
■ NOVO MESTO, Kettejev drevored 37
(Bršlin, pri železniški postaji) in
■ METLIKA, pri vinski kleti.
□ servisni pregledi in garancijska popravila vozil ZASTAVA, RENAULT, TAM
□ splošna in generalna popravila vozil vseh vrst
□ zamenjava motorjev po preizkušeni metodi na vozilih ZASTAVA in TAM
□ avtokleparska in avtoličarska dela
□ tapetniška dela, mazanje in pranje	-	.
□ tehnični pregledi vozil vseh vrst
NAJNOVEJŠE: v kratkem bo urejen
servis za vozila VOLKSVVAGEN
20 let izkušenj in strokovnega izpopolnjevanja vam zagotavljajo kvalitetne usluge v tehnično najbolj opremljeni avtomehanični delavnici na Dolenjskem!
Ledene „pesti“ divjale po Dolenjski
Toča je ponekod povsem uničila poljske pridelke — Škode še niso ocenili, računajo pa, da bo velika
Bliskovito neurje z močnim nalivom in točo, ki se je v ponedeljek zbesnelo nad našimi kraji, je pustilo hude posledice na posevkih, sadovnjakih in vinogradih ter poškodovalo več hiš in osebnih avtomobilov. V nekaterih belokranjskih krajih je škoda 100-odstotna, drugod pa 50-odstotna. Cenilci škode so takoj v torek odšli na teren.
Toča, debela kot moška pest, je sekala predvsem po belokranjskih krajih, uničevala poljske pridelke, sadno drevje, vinograde, ubijala šipe in opeko na strehah ter poškodovala več osebnih avtomobilov.
V nekaj minutah so ledene »pesti« zasule Metliko z oko-lico, Maline, Brezovo reber, Semič, Osojnik, Gradnik, Vrtačo, Omoto, žtrekljevec,
Podreber in Kal. Toča, debela kot kurja jajca, je bila po Žužemberku in okolici, klestila po Dolenjskih Toplicah, Podturnu in Uršnih selih ter drugih krajih.
V Črnomlju se je val drobne toče znova vsul ob 22. uri.
škoda, ki jo je povzročilo neurje, je ogromna, saj je toča ponekod povsem uničila
pridelke. Kolikšna je, bodo povedali cenilci, ki so takoj naslednje jutro odšli v prizadete kraje.
V Metliki in drugih belokranjskih krajih so starejši ljudje povedali, da ne pomnijo neurja s tako debelo točo- Tako so povedali tudi prebivalci vzhodnega dela novomeške občine, ki ga je pri-zadelo neurje.
V Novem mestu se je toča vsula okoli 15.30 med močnim nalivom, ki ga je že v zgodnjih popoldanskih urah naznanilo hropenje potemnelega neba. Toča je padala le nekaj trenutkov, bila je drobna in ni povzročila večje škode.
Iztržek I. polletja: 2,451.798 dolarjev
V juniju so 3 podjetja izvozila za 441.731 dolarjev izdelkov^
Industrijska podjetja iz novomeške občine so Novem mestu. Med manjšimi v juniju prodala tujini za 509.102 dolarja izdelkov, izvozniki velja omeniti še po-od tega za 337.909 dolarjev na konvertibilnem pod- djetji OPREMALES in LA-ročju. Za več kot 100.000 dolarjev so v tem mesecu BOD, ki sta letos (zlasti izvozili: KRKA (164.000 dolarjev), IMV (146.772) in OPREMALES) znatno oove-NOVOLES (130.959).
V prvem polletju je industrija prodala tujini za 2,451.798 dolarjev izdelkov oziroma za 1,127.329 dolarjev več kot v enakem času lani. Izvoz na konvertibilno področje se je povečal za 681.557 dolarjev.
Od januarja do konca junija so za več kot 500.000 dolarjev izdelkov prodali na tujih trgih:	NOVOTEKS,	(z
V nedeljo tisoči kopalcev na Kolpi
Vroči julijski dnevi privabljajo vsak dan množice kopalcev na Kolpo, ki je pred dnevi dosegla že 27 stopinj. Preteklo nedeljo je bilo rekordno število kopalcev, saj je bilo samo v podzemeljskem zavoju reke okoli 2000 ljudi. Podobna gneča pa je bdila tudi v Metliki, v Gribljah, na Vinici in vsepovsod, kjer je urejen dostop v vodo. Ko bo prihodnje leto zgrajena asfaltna cesta do Vinice, bo gotovo zanimanje za natftopilejšo reko v Sloveniji še naraslo.
metliškim obratom) za 850.000 dolarjev, KRKA 631.655, NO-VOLES 618.420 in IMV za 559.185 dolarjev. NOVOLES in IMV sta prodajala predvsem na konvertibilnem področju.
V letošnjem prvem polletju je svoje izdelke prodajalo na tujih trgih sedem industrijskih podjetij od trinajstih. Izvažala so le industrijska podjetja, ki imajo sedež v
čali izvoz.
Kmalu most v Zloganju
V Zloganju (v škocjanski okolici) bodo v kratkem za-čeli delati betonski most. Ljudje so prispevali denar in bodo pomagali delati. Nekaj sredstev je prispevala tudi krajevna skupnost. Most bo velika pridobitev za krajevni promet.
Strokovnim šolam moramo zagotoviti potrebna sredstva
V Ljubljani je bila 20. julija skupna seja predsedstva republiškega sveta ZSJ za Slovenijo in predsednikov občinskih sindikalnih svetov. Najprej so potrdili sklepe plenuma republiškega sveta sindikatov, v drugem delu seje pa so razpravljali o nalogah sindikatov pri financiranju drugostopenjskega šolstva, ki se nahaja v krizi S prispevki za strokovno šolstvo so v zaostanku skoraj vse občine v Sloveniji, tako
tudi večina dolenjskih. Zaostanek za prvo polletje znaša 733 milijonov S din, zato prejemajo nekateri predavatelji na strokovnih šolah le 80 odstotne plače.
Strokovno šolstvo je treba vrednotiti tako kot drugo šolstvo in mu zagotoviti rred-stva za nemoteno delovanje. Razen tega naj bi začeli s postopno selekcijo strokovnih šol, saj je znano, da je le-teh ponekod preveč.
K. O.
STANKO ŠKALER:
6
KOZJANSKI
ODRED
Nepozabno delo aktivistov in ilegalnega tiska
Ob vojaških uspehih kozjanskih partizanov pa ne gre pozabiti tistih dejavnosti, ki so jih pod izredno težkimi pogoji opravljali z največjo požrtvovalnostjo posamezni borci in aktivisti na Kozjanskem. To so bili ljudje, ki so na Kozjanskem organizirali in skrbeli za razvoj termik, partizanske sanitete, šolstva in kulturnih dejavnostih.
Priprave za organizacijo ilegalnega tiska na Kozjanskem so povezane z delom Ivana Luskerja-Dušana in segajo še v konec leta 1941 V zgodnji spomladi 1942 je začela Dušanova tehnika z delom v Mangi pri Planini. Tam so se pri Dobrškovih nahajali sekretar in član pokrajinskega komiteja KPR za severno Slovenijo Sergej Krajgher in To ne Žnidarič ter kurirka Cvetka Praprotnik-štefka.
Iz Mange so se člani pokra-
jinskega komiteja preselili v Podpeč pri Šentvidu k Mariji Sendci-Grabenski mami. Tu je delala tudi »Dušanova tehnika« najprej na podstrešju Grabenske hiše, nato pa v bunkerju, v katerega se je prišlo po skritem vhodu iz kleti. Bunker je imel tudi poseben izhod v bližnji potok, če bi prišla nenadoma nevarnost. V tem bunkerju so prebivali tudi člani Pokrajinskega komiteja za severno Slovenijo.
Tehnika »Dušan« pri Grebenski mami v Podpeči je s presledki delala do jeseni 1943.
V letu 1944 se je Dušanova tehnika preselila na Bohor. Tu se je imenovala tehnika »France Prešeren«. Nahajala se je med vasmi Stranje in Ložce v bližini zaselka Zaje-sele. Tehnika se je nahajala na težko dostopnem mestu nad hudournikom, ker je bilo mogoče priti do nje le po sledi. Tu je delala tehnika ao avgusta 1944, ko se je zaradi
večje varnosti preselila na novo mesto v sotesko pod Zajeselami. To je bila večja in dobro opremljena partizanska tehnika na Kozjanskem. V njej je delalo dvanajst sodelavcev. Imela je štiri radioaparate, dva rotacijska "Stroja, en ciklostil ter tri pralne stroge. Vodja tehnike je bila Vida Ciimeiman-Tanja. Ured. nik radijskega vestnika je bil Lojze Avsenik, Jože Kunej pa razmnoževalec na rotacijskem stroju. Ostali člani so bili pomožno osebje in kurirji. Sovražnik je tehniko odkril in uničil 26. februarja 1945. Pri napadu je bil ubit le en tehnik, ostali člani so se rešili.
Kanec 1944 so nad Pamečami pri Jur kloštru istano-vili tehniko »Aškerc«. Sovražnik jo 'je v februarju 1945 odkril; na umiku je padlo šest članov tehnike, nekaj re jih je rešilo.
V začetku 1945 so na Kozjanskem ustanovili okrožno tehniko »Kozje«, na nekate-
rih izdajah se ta tehnika imenuje »Emil«. Pobudo za njeno ustanovitev je dal takrat-ii sekretar Kozjanskega okraja Dušan Špindler
Partizanske bolnišnice na Kozjanskem
Partizanska saniteta v VI. operativni coni, kamor je spadalo Uidi Kozjansko, je bila organizirana po sektorjih. Kozjansko je predstavljalo sektor I in ga je vodil dr. Adolf Drolc. Na tem sektorju so bile sledeče bolnišnice:
1. zasilna bolnica v bunkerju na Plešivcu nad Ložca-mi, kjer so se zdravih ranjenci XIV. divizije na pohodu na Štajersko;
2. partizanska bolnišnica v gozdu pri Zajeselah zahodno od Dobrovega;
3. partizanska bolnišnica R 8 v Nemškem grabnu pri Jur-kloštru pod Rudenikom;
4. partizanska bolnišnica R
8 na Volušu,
5. partizanska bolnišnica R
9 na Netopirju ter
6. premična partizanska bol-
nišnica na zgornjem Volušu v bližini kmeta Horjeka.
Zasilno bolnišnico na Plešivcu nad Lošcami so zgradili februarja 1944..Ker jim je grozila izdaja, so ranjence preselili v naravno jamo v Za-jesele. Po prihodu dr. Drolca so to bolnišnico zaradi slabae konspiracije in neznosnih higienskih razmer opustili.
Bolnišnico R7 so pričeli graditi prve dni julija 1944. Stavba je bila lesena, deloma v zemlji, velika približno 10 x X4m. Sprejela je lahko do 30 ranjencev.
Bolnišnico R-8 so zgradili na Volušu, na strminah proti Marofu in Jurkloštru. To je bila večja baraka, ki je v sili sprejela do 50 ranjencev. Ob glavnem prostoru je imela še prostor za pre-vezovanje ranjencev in zdravniško ordinacijo.
ODLOČITE SE TUDI VI: naročite si Dclenjski Ust no svoj naslov!
LOJZETU
LUŠINU
Na Vinicah pri Sodražici je 20-julija nenadoma umrl Alojz Lu^in. nekdanji aktivni udeleženec NOV in povojni družbeni delavec. kojni. Lušin se je rodil pred » leti v družini malega kmeta, zato si je moral že od rane mladosti služiti kruh. Ze pred vojno je du naprednega mišljenja, zato ga je okupacija na&la pripravljenega, ua vsega začetka je sodeloval v osvobodilnem gibanju, dokler ga niso
KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO
obvešča vse koristnike vseh vrst motornih in drugih vozil, da bo zaradi rekonstrukcije ceste
zaprta cesta IV/1 reda Mali Slatnik—Veliki Slatnik
Cesta bo zaprta od 31. 7. 1967 do 10. 8. 1967.
Uporabnike opozarjamo, da je obvoz možen po cesti Gaber j e—Crmošn j ice.
Italijani aretirali in vlačili po taboriščih. Po kapitulaciji Italije se je takoj vključil v partizanske enote, kjer je bil do konca vojne. Takoj po vojni je imel razne odgovorne funkcije v organih ljudske oblasti. Vrsto let je bil PJ®“' sednik krajevnega ljudskega odbora Sušje. Pokojni Luštn je bil med ljudmi znan kot poštenjak.
Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal v trajnem spominu, posebno nekdanjim bojnim tovarišem. —T
Na slovesnosti ob otvoritvi obnovljene partizanske bolnišnice na Bohorju so se 22. julija zbrali tudi nekdanji ranjenci, ki so se zdravili v tej bolnišnici. O pomenu slavja in dogodkih med NOB v teh krajih je govoril predsednik občinske skupščine Krško Stane Nunčič. (Foto: Mirko Vesel)
Sobotno slavje na Bohorju
Ne daleč od planinske koče na Bohorju, v težko dostopnem Travnem lazu sredi bo-horskih gozdov, je bila v soboto osrednja svečanost občine Krško ob dnevu vstaje. Tu je bila otvoritev obnovljene prve partizanske bolnišnice na Bohorju, v kateri so se leta 1944 zdravili ranjenci XIV. divizije. Na pobudo tovariša Miška Žmavca so bolnišnico s pomočjo gospodarskih organizacij obnovili prizadevni člani krajevnih organizacij Združenja borcev Senovega in Brestanice, člani planinskega društva »Bohor« s Senovega in turističnega društva Brestanica ter domačini iz tega kraja.
Svečanosti se je udeležilo nekaj sto ljudi, bivših borcev in ranjencev, ki so se nekoč zdravili v tej bolnišnici. Najprej je vse navzoče pozdravil
predsednik pripravljalnega odbora za obnovitev bolnišnice, prvoborec Karel Stre-ban. O pomenu slavja in o vstaji naroda tega kraja proti nemškemu okupatorju je nato govoril predsednik občinske skupščine Krško, Stane Nunčič. O življenju in zdravljenju v tej partizanski bolnišnici, ki je bila dostopna le po strmi hudourniški strugi, je pripovedoval nekdanji ranjenec v bolnišnici Ladislav Kiauta. Svoje spomine na težke trenutke je obudil tudi Alojz Zupanc-Tine, ki si je še posebno prizadeval pri obnovitvi bolnišnice. Vod mladincev predvojaške vzgoje je nato izstrelil častne strele. Sledil je kulturni spored, s katerim so sodelovali rudniška godba na pihala s Senovega, moški pevski zbor iz
Brestanice in pionirji z recitacijami.
Najbolj zaslužnim tovarišem pri obnovi tega partizanskega zavetja so podelili spominske diplome.
Gradbenik Pepe pravi: najsolidnejši temelj za novo hišo je hranilna knjižica DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO!
Dobite jo v Novem mestu, Krškem, Trebnjem in v Metliki ter pri vseh poštah- na področju teh občin!
Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih in krojih!
TOVARNA PERILA NOVO MESTO
OB 27. JULIJU DNEVU VSTAJE BOSNE IN HERCEGOVINE
Do gležnjev sem gazil kri...
H
Danes, 27. julija, obhaja bosensko ljudstvo obletnico vstaje. Delež tega malega, nekoč tako zelo zatiranega naroda, za osvoboditev naših narodov je ogromen. — Obnovimo ob prazniku bratske republike pričevanje pokojnika, ki opisuje grozljiv pokol iz novembra 1943. Muhamed Pivač, ki je julija 1960 umrl v Piranu, je v svojem življenjepisu napisal med drugim tudi tole:
»Sredi novembra 1943 je v našo vas, Muslimanski Vakuf, navalila grupa tridesetih četnikov, ki jo je vodil Svraka, eden izmed bratov zločincev (Mirko in Stanko).
Že v sosedni Petrovi vasi so zažgali hlev; ko so to zagledali naši vaščani, so se razbežali, kamor so pač mogli. Zagrabili so le otroke in kakšen kos oblačila.
Nas je zbudil sosed Rasim Pezič, ko je okrog 9. ure zvečer zavpil: »Bežite, ogenj!«
Moj oče ni hotel bežati. »Doma smo najbolj vami. Nikomur nismo nič hudega storili,« je govoril. Ni vedel, da bo to zanj in za nas usodno.
Družina Hamida Peziča, ki so bili naši prvi sosedje, se je med begom ustavila pri nas, da bi se skupaj skrili. — V pičlih tridesetih minutah so zbežali vsi vaščani v sosednjo vas Kukulje. Ko je zagorela hiša soseda Hudže, smo začeli bežati tudi mi. Nasproti so nam prišli četniki in vpili:
»Kolji, pali!«
Presekali so nam pot in nas napodili nazaj. Oče se je pričel meniti z njimi. Med tem so s poti privlekli Hadjero Pivač in ji streljali v trebuh. V hišo so nagnali mojo mater Seido, ki je nosila mojega trimesečnega bratca, za njo mene, ki mi
Je bilo 12 let, ter moja 8-letnega in 1*™™» iz,	~	ip0
6-letnega brata. Sledila nam je so- roke, ko je nosil v usta ugaslo P vr seda Fatima Cmojevič s 4-, 8- in in mi pripovedoval, da se mu 10-letnimi otroki.	izgubila »stara« m jo zdaj X**3-
Se so mi v ušesih poslednje besede mojega očeta:
»Ne tako ljudje, kaj so otroci zakrivili?«
Nagonsko sem se obrnil, bos stekel iz hiše in se skril za njo. K o so to četniki opazili, so stekli*® mano. Preskočil sem potok. Eks-Dlodirani metki, ki so jih izstrelj vali ztTmano, in zemlja, so me_ za' slepili. Med tekom sem udaril * glavo v jablano, se spet znašel potoku, se v njem potopil do v raspri tem pa se držal za vejo, ki J rešilno segala z brega nad voa • Nedaleč so goreli hlevi, mukalo g vedo in hrzali konji.
Drgetal sem od mraza, v oči je lila kri z rane na glavi. polnoči je prišel sosed, Hasan tak. Ko sva se prepoznala, sem izvlekel iz vode. Starcu so drge
Je nadaljeval govor-
NE POZABITE:
od 1. januarja 1967 dalje sprejemajo in izplačujejo
VSE POŠTE V SLOVENIJI hranilne vloge na hranilne knjižice DOLENJSKE BANKE IN
Hranilnice novo Mesto«
Gozdno gospodarstvo Brežice
razpisuje
po sklepu delavskega sveta podjetja
LICITACIJO
za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
• V petek, 4. avgusta 1967 bo ob 8. uri v pisarni na upravi podjetja v Brežicah, prodano:
1. Lesena stavba (logarnica) Netopir, GO Plani-nina pri Sevnici, zgrajena 1948 (za demontažo
in odstranitev) — izklicna cena 9.000,00 Ndin
2. Z opeko zidana lopa (garaža) za traktorje v Dobravi pri Globokem, GO Brežice, grajena 1963 — izklicna cena:	15.000,00	Ndin
3 Gozdarska koča »Cankarjeva bajta« v revirju Opatova gora, GO Kostanjevica s 4 manjšimi objekti — izklicna cena:	5.050,00	Ndin
4. Lesena stavba (žaga) Vrh pri Škocjanu z vso opremo za žago venecianko — izklicna cena:
23.000,00 Ndin
• V torek, 8. avgusta 1967, bo ob 8. uri v pisarni gozdnega obrata v Sevnici prodano:
1. Kozolec enojni pri logamici Pekel GO Sevnica — izklicna cena:	300,00	Ndin
2. Kozolec dvojni pri logamici D. Orle GO Sevnica — izklicna cena:	8.000,00	Ndin
3. Živinski hlev pri logarnici D. Orle, GO Sevnica — izklicna cena:	13.500	Ndin
4. Lesena lopa (hlev) pri logarnici Impolca GO Sevnica — izklicna cena:	1.500,00	Ndin
Interesenti morajo do začetka licitacije predložiti pismene (ofertalne) ponudbe.
Prednost imajo delovne in družbene organizacije ter društva. Po preteku 1 ure po začetku licitacije pa vse pravne in fizične osebe (zasebniki).
Vsi interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti kavcijo 10 % od izklicne cene s čekom, z vrednostnim pismom ali v gotovini.
Vsi objekti so interesentom na vpogled vsak dan od 6. do 16. ure do dneva licitacije.
Kradoma sem se bližal domu, ki je osvetljevala goreča in rušeča džamija. Na dvorišču je stokala j*1 se premikala velika temna gmo-ta- Bila je naša kobila, vsa opečena.
V na pol razsvetljeni hiši je bilo v&e mimo.
»Daj mi vode!« sem čul brata. Komaj sem stopil v kuhinjo, sem s&slišal pritajeni materin glas: »Poglej, kaj so nam storili!«
Mati je sedela na tleh, držeč v naročju bratca — dojenčka. Po prs-košu je bila vsa prebodena z bajonetom, hropeč je dihala, kri je **** iz nje, bratec je bil porezan po £°gah z bajonetom. Osemletnemu £ratu se je razsulo črevesje, po ro-je bil ves ranjen, šestletnega ®rata §o ubili z udarci bajoneta v °*"lo in srce. Oče je ležal za vrati jj^rtev. Strel v srce in rane po prs-nem košu.
.Ko so četniki nagnali naše v ku-^jo, je oče s svojim telesom hotel ruvati svoje in sosedove. Zaprl je j^ata za sabo in se naslonil nanje, so mu ustrelili v hrbet, je padel so vpadli v kuhinjo kot čre-a šakalov in klali, klali.
Šestletni brat bi bil ostal živ, saj z6 Je skril za štedilnik in se pokril blaaino. Ko pa ao zabadali ba-
jonet v mater, je zajokal in se
izdal.
Teta Hadjera je bila ranjena v želodec. Smrt jo je hitro rešila muk. — Soseda Fatima je ležala mrtva ob postelji, vsa v krvi; krčevito se je držala za razparana trebuh še po smrti. Ob njeni glavi iznakažen, s prebodenim očesom njen štiriletni sinček. Izpod poste-je je prijokala njena desetletna hči, ki se je tu skrila in ostala živa. Njen bratec je bil težko ranjen in je naslednji dan umrl v bolnišnici v Banja Luki.
Devetero mrtvih!
Zidovi‘poškropljeni s krvjo, postelja prepojena s krvjo, po kuhinji je tekla kri proti pragu, kjer je bil naklon, da sem jo gazil do gležnjev.
V obupu sem hotel obuditi očeta. Klical sem ga, ga tresel, in pri tem segel z roko v rano pod rebri. Mati me je odganjala in naročala, da vzamem sveženj z dojenčkom. Prevzemal rrfe je obup, strah, nepopisna tesnoba. Ko sem zapuščal prizorišče strahotnega pokola, so mi iz svežnja z dojenčkom odpadali kosi oblačil najmlajšega bratca. Spet sem našel starega Hasana.
Odpeljal me je k sebi domov. Da bi se ogrel, sem se kot klopčič
zvil v pečici še toplega štedilnika, a neprestano šklepetal z zobmi. Ni bilo toplote, ki bi mogla pregnati ta mraz, ki mi je segel v kosti, v drobovje, v srce.
#
Zdanilo se je. V vas so navalili SS-ovci in žandar ji. Kar nas je bilo ranjenih in še živih, so nas natrpali v dvoje vprežnih voz in odgnali v ambulanto v Novo Topolo, od tam pa šele popoldne v bolnišnico v Banja Luko. Tu je umrla mati, najmlajši bratec in dva osemletna fanta, živ sem ostal samo jaz.
švrakina četniška banda se je po pokolu v naši hiši in po požigu naše vasi umikala preko Vrbasa. Bili so sredi reke, ko so zapeli mitraljezi četniki Bundalne skupine so obračunali z njimi; švrakina banda se namreč ni hotela odzvati pozivu Bundale, da sodeluje v njihovih operacijah. Dobila je plaČtlo še to noč, ko je poklala vse moje.«
Dobila je plačilo. A nihče ni mogel obuditi nedolžnih, zverinsko pobitih svojcev, nihče pregnati spominov na noč, ki jo je prestal dvanajstletni Muhamed. Spremljali so ga vse življenje, vse do prerane smrti v letu 1960.
ZALKA GUZEJ
Svoboda drugih narodov
je tudi naša svoboda!
letos izrekli »domovinsko pravico Gorjanskemu bataljonu« na področju občin Krško in Novo mesto.
Navdušenje med borci bataljona in zbranimi je naraščalo in se prelilo v prisrčno odobravanje besed, ki jih je predstavnikom občin in orga nizacij nato spregovoril predstavnik bataljona. Sledil je prisrčen kulturni spored Šentjernej skih pevcev in mladine, vod vojakov JLA iz novomeške garnizije pa je že prej izstrelil častno salvo, too je tov. Pirkovič odknia spomenik na lepo urejenem prostoru sredi vasi.
Godba na pihala je dvigala razpoloženje, ki se je po odkritju spomenika nadaljevalo v nadvse prijetni družbi v zgornjem delu vasi. Ves popoldan in pozno v noč so odmevali zvoki pesmi in glasbil v Gorjance. Ljudstvo je z borci vred slavijo veselo srečanje s »svojim bataljonom«, kakor smo ta dan ponovno slišali mnoge domačine, zbrane od blizu in daleč v partizanskem Vrhpolju.	Tg
PARTIZANSKEGA SLAVJA in srečanja podgorjan-skega ljudstva s svojimi nekdanjimi borci, oficirji in aktivisti sta se med drugimi gosti udeležila tudi do-sedanji prior kartuzije Pleterje dr. Josip Edgar Leo-pold-Lavov (levo) in novi prior pleterskega samostana p. Janez Drolc (desno). — Foto: Tone Gošnik
Leto 1941 se je nagnilo v novo. Slutil sem nekaj pomembnega ifi veličastnega ob zvokih šolskega harmonija in violine učitelja Skoka. Potem smo peli v neposredni bližini italijanske karabinjerske po• staje. Peli smo slovenske pesmi, z nami so bili Skok, Vrtačnik, Benedičič, Cuk, Silo-viriac Peli smo glasno, kot
(Nadaljevanje s 1. str.)
Partija nas je popeljala v od-P°r in upor proti tujim okupatorjem, kar nam je prineslo na koncu tudi osvoboditev in svobodo. Podrobneje je opisal začetek vstaje pod Gorjanci, preraščanje gorjanske Partizanske enote v bataljon y maju 1942 in njegove vojaške naloge. Odpor proti okupatorju na tem delu Dolenjske pa je bil od prvega dneva vstaje najtesneje združen s političnim delom aktivistov med prebivalstvom, ki je iz vsega srca podprlo svojo ljudsko vojsko. To je bilo Podokrožje OP Gorjanci s svojimi terenskimi odbori in
zaupniki.
Samo zaradi neomajne enotnosti in volje vseh ljudi in vseh narodov Jugoslavije, je med drugim v nadaljevanju Podčrtal tovairiš čort, je bilo n»goče v naši državi doseči uspehe, kd nas pred vsem svetom upravičeno navdajajo s Ponosom. In res smo zaživeli svoje lastno in svobodno življenje, tako, kot si ga sami želimo in sami ustvarjamo. £as obnove porušene domovine je za nami, čas velikih novih uspehov mu je sledil — in tudi naši najhujši obrekovalci so morali popustiti pod težo dokazov napredka, ki smo ga dosegli v Jugoslaviji. Vedno smo biti aktivni borci za ustvarjalno sožitje med narodi vsega sveta — to pa nam je tudi prineslo ugled med vsemi narodi sveta. Naš glas se čuje med velesilami in je spoštovan, čeprav le-te ne izr biraj o sredstev, ko uresničujejo svoje temne načrte, vedno seveda »na hrbtih drugih, iai	svojih!« kot je de-
dol^L^rkovič. Zato je naša mk • Ve nadaljeval govorimo	4^50®“®:
za njihovo osvoboditev z vsemi silami, moralno in materialno, da bi olajšali njihovo borbo. Svobodoljubne sile na svetu so vsak dan močnejše. Kljub trenutnim neuspehom in porazom ideja svobode živi dalje in se vse bolj širi med narodi, ki žive ali v odvisnosti od drugih ali pa pod vlado domačih izkoriščevalcev«. Zato ima vsaka pomoč tem narodom izredno velik učinek, saj vedo, da niso osamljeni v svojih prizadevanjih.«
Tovariš Pirkovič je pred zaključkom pozval zbrane k enotnosti in čvrstemu delu, ki edino zagotavlja napredek, obo-je pa naj prepleta tovarištvo in požrtvovalnost, s katerima smo bili prežeta v najtežjih letih osvobodilne vojne.
Stane Nunčič in Franci Kuhar, predsednika občinskih skupščin Krško in Novo me sto, sta zatem pripela na bataljonsko zastavo, ki jo je razvil tov. Penca-Dečko, spominska trakova obeh občin, hkrati pa izročila bataljonu v usnje vezano spominsko listino, s katero sta obe občini
»Doživljali smo nekaj velikega, kar pa mi šolarji takrat še nismo mogli doumeti...« — 31. julija praznuje Loški potok svoj krajevni praznik
Takrat sem bil še zelo mlad, a vendar dovolj star, da sem lahko občutil prezgodnje usihanje pomladi in prehitro staranje otroštva, ki niti dotlej ni poznalo pravega smeha in veselja, še pred tem je bilo slišati nam nerazumljivo govorjenje o prenehanju dela in pomanjkanju zaslužka; ob bobu, zelju, krompirju in kavi smo pričakovali začetek svetovnega požara in občutili vse večji strah za obstanek in za golo življenje.
Bil sem še majhen, toda vedel sem, da se je začelo. Tisto strašno je bilo na oklicu že nekaj let, le da nisem vedel, da je to res, kar oznanjajo zamolkle detonacije in razbita vojska in za njo druga, našopirjena, motorizirana, z nerazumljivo govorico. Vse to bi bilo lahko za otroka pravljica, vendar je bila kruta resnica, ki ni poznala usmiljenja. Italijanske zastave in slavoloki so v meni povzročile nerazumljivo bol, zakaj bil sem še otrok ...
da se podira gora, kot da hrumi vihar iz bližnjih gozdov ... Peli smo mi — majhen zborček pod taktirko učitelja Skoka — prežeti z ljubeznijo do domovine, svojfh roditeljev in mož, za katere nismo vedeli, da so tvorci odpora proti okupatorju... Peli smo v šoli, v Travniku, v Malem logu ...
Potem so odhajali: Vrtačnik ... Skok... Padla sta in žrtotovala kri za domovino. Toliko, da smo vedeli zanju. Bilo mi je neizmerno hudo.
Obiskovali smo šolo, ki ni bila več šola, bila je žarišče odpora• proti zavojevalcem. Za petje 'pa je bilo že vse manj časa, dogodki so vse bolj zahtevali tudi dejanja.
Potem je v vročem julij-
skem soncu začelo nebo vedno pogosteje prehajati v krvavo rdeče večerno zarjo. Prihrumelo je tisto hudo, krvavo, ki je upepeljevalo poto-ške domove in terjalo človeška življenja. Ko sem zvedel, sem jokal. Jokal sem za učiteljem Benedičičem, jokal za vsemi. Pred menoj je bila le misel, da so za vedno odšli od nas... VINKO KOSMRLJ
Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem!
„Hitite trte vit’ sneg se že.. “
Minuli četrtek se je na partizanskem Rogu zbralo okoli 800 pionirjev iz vse Slovenije na proslavi 20-letnice ustanovitve pionirske organizacije. Razdeljeni v brigade so napravili pohod na Bazo 20, bolnico Jelendol in nadaljevali pot na Daleč hrib, kjer so imeli pravi partizanski miting. Pohoda so se udeležili tudi številni borci, ki so pionirjem pripovedovali o dogodkih med NOB na Rogu. — Na sliki: pred odhodom na pohod je pionirje pozdravil tudi predsednik ZZB NOV Slovenije in nekdanji komandant glavnega štaba slovenskih partizanov Franc Leskošek-Luka. (Foto Mirko Vesel)
MIRNA NA DOLENJSKEM
Khlingenfels
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »D JU RO SALAJ« KRŠKO
razpisuje
2 štipendiji na TSŠ Ljubljana
- oddelek za papir
Višina štipendije je 230 Ndin na mesec, gibljivi del štipendije pa znaša od 15 do 75 Ndin, odvisno od dijakovega šolskega uspeha.
Pogoji za dodelitev štipendije:
1. kandidat mora biti telesno in duševno zdrav,
2. kandidat mora imeti končano osnovno šolo z odličnim ali s prav dobrim uspehom.
Svojevrsten protest danskih delavcev
Delavci mesno predelovalne industrije na Danskem so nezadovoljni z nedavnim povišanjem plače — 12 orov na uro. Posebno ostro so izrazili to svoie nezadovoljstvo, ko je predstavnik de lodajalcev veleposestnik A. U. Juhi izjavil, da tudi on nima kdove kako velikih dohodkov. Ko izplača vse obveznosti, mu ostane na leto le 16.000 kron, tako da ima celo manjše dohodke kot
Valvasor o gradovih v dolini Krke
mesarji.
Da bi izrazili svoje nezadovoljstvo in se obenem ponorčevali tudi iz predstavnika delodajalcev, je 400 delavcev neke klavnice v pro-vincijskem mestecu Koldin-gu zbralo 4800 orov, tako da so »žrtvovali« po 12 orov in s tetn pomagali »revežu s tako nizkimi dohodki.«
Za ta denar so kupili pol kilograma mletega mesa, osem bavarskih klobas, košček salame, štiri paradižnike, tri banane, štiri vrečke začimb, tri cigare in zavitek toaletnega papirja. Vse skupaj so zavili v paket in ga poslali skupaj s pismom naslednje vsebine:
»Zahvaljujemo se vam za vaše nesebično prizadevanje, s katerim ste nam zagotovili 12 orov na uro več. Pošiljamo vam blago, ki ga je mogoče kupiti za 48 kron, kar ustreza urnemu povišku 400 delavcev. Zdaj si lahko izračunate sami, kaj lahko dobi za ta povišek posameznik. Zavedamo se da tega našega skromnega darila ne boste imeli dolgo, upamo pa, da bo to kljub temu dobrodošla pomoč ob vaših dohodkih, ki znašajo samo 16.000 kron na leto. Zavitek toaletnega papirja s 500 lističi boste lahko uporabljali dalj časa, posebno če se boste znašli v stiski. Upamo tudi, da vam bodo začimbe in tri cigare olajšale vaš neugodni finančni položaj«.
Ansambel Pittsburgh J Tamburitzans, ki g® J Violet Ruparcich in -O gurich, so na nedeljski J na Otočcu povabili f ska izseljeniška stično društvo °*° rješke Toplic*
Zavod za kult««0
Naši rojaki iz Amen* prikazali In zapeli pCSf ^ goslovanskih narodov
mi in plese iz Rusija ske in Amerike. V anj!| so plesne skupine, PeV ri, orkester in solist*-
A
Ansambel, ki ga b°ip%ie^ na Otočcu v okviru pribij*, lenjsko poletje 1967, pina nadarjenih mlajšiH ših rojakov ali potomcev Ijencev, ki se posebej
Zdrobljeno steklo pri Drnovem
24. julija popoldne se Je z ni*n avtom zagrebške IndustOJ® nafte peljal po avtomobili is Ljubljane v Zagreb Drago v* Tič. Pri Drnovem se Je na mobllu ta nepojasnjenega ra»w zdrobilo vetrobransko Voemiku ni bilo ndč, Škodo P« ocenili na 900 N din.
Motorist z ženo pod kolesi
21. julija zvečer se je **£££ Jerman la Tuševega dola iz Črnomlja z voeom, ki 8® l8 vlekel	konj	Na vozu ni	*^nJ
luči.	Z lučjo je proti leji
ceste svetila sopotnica, n ^ dela sredi voza Pri Svibnlk** vaz zavil na levo stran Tedaj	sta se	nasproti izza	otu	y
pripeljala na	motorju Jože	zv*
ta njegova žena, doma J* nikn. Motorista Je zapeljal v y nja, žival se je splašila, . jj. in njegova *ena pa sta	^
poma pod Kolesi voza. kje huje poškodovala in so Ju ^ ljali v bolnišnico. Škodo 90 nili na 300 N din
oviok®
m
an
SPREJEMA IN ODDAJA VASE ZELJE
TAMBUR^
Nastopil bo v n^e'
KLEVEVZ
Grad Klevevž. Kje leži. čemu tako ime. Lega gradu. Kralj Matjaž grad zavzame. Kako je gospostvo prešlo na Valvasorje in Mosco-ne. Zakaj so ga dediči Mosconi morali ponovno kupiti. Rod Kle-vevških. Sedanja lastnica gradu.
Klingenfels je dolenjski grad, ki se v kranjskem jeziku Klevevž imenuje. Leži pa od Ljubljane devet milj, dve od Novega mesta, na prijetnem, dobrem in rodovitnem, četudi na nekoli-kanj vzvišenem kraju. Klevevž je star in trden grad ali trdnjava.
Nemško ime Klingenfels izvira od skale, na kateri je grad zgrajen. Grič, na katerem je grad pozidan, je sicer ves skalnat, vendar pa znotraj popolnoma votel, od koder iz dveh velikih lukenj priteka voda, ki daje jasno vedeti, da je skala pod gradom popolnoma votla. To pa opazimo tudi potem, da je skala, če pri temeljih (ali tleh) gradu izseku jemo, nekako zveni. Ko so nekoč pri gradnji gradu delali v zemlji, se je to prav dobro slišalo: kadarkoli je namreč kdo po skali udaril, je ta zazvenela ali dala odmev in s tem znamenje, da je znotraj votla.
Kranjsko ime Klevevž pa prihaja od popačene ali napačne izgovorjave nemškega imena. S tem da so ljudje preskočili nekaj glasov in Klingenfels izgovarjali Klevevž, se je s stalno rabo ta napačna izgovorjava obdržala.
Grad je lepo in veliko poslopje, ki ga krasi velik stolp, znotraj pa ima mnogo sob in prostorov.
Naokoli je veliko vinogradov, rodnega sadnega drevja pa tudi rodovitnih njiv in travnikov.
Nekdaj je gospostvo Klevevž spadalo pod freismško škofijo. Ko pa je okoli 1. 1483 prišel kralj Matjaž s svojo vojsko iz Ogrske na Kranjsko, po njej ropal, davil, in kar je mogel s silo naskočiti, osvojil, so njegovi ljudje zavzeli tudi Klevevž in ga obdržali mnogo let. Tedaj so tudi deželsko sodišče gospostva Štatenberg nasilno priključili temu gradu. Kasneje je omenjeni kralj podaril to gospostvo kot fevd gospodu Juriju Tumu, ki ga je imel še okoli leta 1510.
Od gospoda Jurija Tuma dedičev si Je gospostvo z nakupom pridobil gospod Janez Krstnik Valvasor, ta pa ga Je v oporoki zapustil svojemu svaku
gospodu Francu Mosconu, ki je imel omenjenega gospoda Janeza Krstnika Valvasorja gospo sestro, gospo Katar rino, za ženo. Tako je torej to gospostvo prešlo od Valvasorjev na Mos-cone.
Mnogo let kasneje pa je freisinška škofija tej prodaji oporekala in je ni hotela priznati, temveč jo je s sodnim procesom izpodbijala in se tako dolgo pravdala, da so bili dediči Mosconi prisiljeni gospostvo znova kupiti. Tako je nato leta 1622 gospod Jurij Moscon znova kupil posestvo in si tar ko s papeškim in deželnoknežjim privoljenjem zopet pridobil gospostvo Klevevž z vsemi pripadajočimi fevdi. Po mojem mnenju je imel freisinški škof to gospostvo dejansko zopet v lasti tako dolgo, dokler si ga ni znova pridobil gospod Jurij Moscon. V tem času je bil v Škofji Loki in na Klevev-žu stotnik Jakob Schreiber, ki mu je kiilnski volilni knez in freisinški škof dal plemiško pismo in grb; pismo je bilo izdano v Wenndenu, v vojvodini Vestfaliji, 29. marca leta 1604. Dobro sicer vemo, da je nekoč živel rod z imenom Klevevški, ne morem pa zagotovo trditi, ali so ti Klevevški imeli na Kranjskem posestva in v lasti grad Klevevž, ker pač nisem mogel najti ničesar drugega kakor njih ime. Prav tako nisem mogel zvedeti, ali so ti ljudje bili plemiči ali le preprosti ljudje.
Kasneje si je grad Klevevž pridobil gospod Jurij Palenburg, čigar dediči pa so ga nato prodali gospodu Matiji grofu Strassoldu. Ko pa je ta leta 1686 v Karlovcu umrl, ima od tedaj grad v posesti njegova gospa vdova grofica, gospa Marija Kunigunda, rojena grofica Paradeiser.
Grad Klevevž stoji v šmarješki dolini nad potočkom Raduljo okoli 18 km od Novega mesta, 10 km od Mokronoga, ali 6 km od Škocjana. Med drugo svetovno vojno je bil požgan in je danes popolnoma v razvalinah.
Nepričakovana
dediščina
32-letna gospodinja Mary Smith iz New Yorka je bila zelo presenečena, ko ji je odvetnik poslal dediščino okrog 30 tisoč novih dinarjev.
Pred desetimi leti je Ma-ry Smith posodila v mestnem avtobusu starejši ženi dolar, da bi se lahko odpeljala domov, ker je izgubila torbico, žena si je zapisala Maryjin naslov in ji obljubila, da ji bo — ko bo nanesla priložnost — to uslugo vrnila. Kot kaže, na obljubo res ni pozabila!
otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke
Jutranjka
KONFEKCIJA • SEVNICA
CENJENI POTROŠNIKI!
Vsak kupec, ki bo v času od 15. junija do 31. Julija, ko tovarna praznuje stoletnico, kupil naš šivalni stroj »MIRNA« ali »MIRNA-VERITAS« in poslal en Izvod garancijskega lista tovarni najkasneje do 7. avgusta 1967, bo dobil od tovarne po pošti na svoj naslov nazaj 100 Ndin. — Prav tako bo imel vsak kupec pravico sodelovati pri
NAGRADNEM ŽREBANJU,
ki ga bo priredila »MIRNA« v svoji tovarni 8. avgusta 1967. Izžrebani kupci bodo dobili 4 šivalne stroje in 10 elektromotorjev.
TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« -
10 let slovenske gimnazije v Celovcu
Letos slavi slovenska gimnazija v Celovcu desetletnico obstoja. Ta ustanova dobiva med Slovenci na Koroškem vedno več zaupanja, saj se število dijakov vsako leto povečuje. Letošnje šolsko leto je maturiralo 37 dijakov.
Vsi dijaki ' so zelo prizadevni. Vsako leto priredijo glasbeno in telovadno akademijo, ki jo je letos pohvalil tudi avstrijski tisk. Spomnili so se tudi pisatelja Ksaverja Meška, Jurčičevih del ob 100-letnici prvega slovenskega romana in 100-letnice rojstva skladatelja Mateja Hubada. 21-članski profesorski zbor nadaljuje kulturno in vzgojno delo med koroškimi Slovenci tudi med počitnicami.
samo
prstni
odtisi
(ali pa še tega ne!) bo pustil vlomilec
v vaši hiši
namesto prihrankov, če jih ne boste pravočasno naložili na hranilno knjižico
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE!
Tovarna
šivalnih strojev »MIRNA«
z Mirne
na Dolenjskem
praznuje od 15. junija do 31. julija 1967 stoletnico šivalnih strojev »JAX-MIRNA«.
V tem tednu po znižanih cenah: ženske obleke, kom-bineže, flanelke, otroške kopalke, ženske puloverje — dobite pri:
OeleteUsfil« ČRNOMELJ
Pred dvestoto obletnico
Dolenjske Toplice slavijo letos 200-letnico termalnega zdravilišča — Na proslavo se že pripravljajo
■.........................
pOLE
T JE 1967
& PITTSBURGHA
‘ij* julija ob 20.30 v Gradu
Otočec
( ohranitev jugoslovanske kulturne dediščine.
Gostje prihajajo k nam iz Pittsburgha, mesta, ki leži ob reki Ohio v oddaljeni Pensilvaniji Mesto je ®ano predvsem po večjem številu znanstvenih zavodov, razviti kovinska kemični in steklarski industriji *** rafinerijah nafte.
^iston u#SOi r°jakov i* Amerike J« velika manifestacija « S™ domovino. Naši izseljenci bodo % nastopom oživili spomin na kraje,
"•Jer SO preživeli rano mladost ali
Pa bodo njihovi sinovi in hčere, ki se rodili na tujem, po pripovedovanju svojih staršev in dedov spoznali naše kraje in ljudi.
Občane, delovne kolektive in predstavnike družbeno političnih in kulturnih organizacij prosimo, naj organizirajo obisk Naj bo to manifestacija bratstva *ned narodi in manifestacija ljubezni do naših rojakov — naših izseljencev!
Po zgodovinskih virih je sedanje območje vrelca z okolico pripadalo v 13. stoletju družini pl. Reutenberg, katere dediščina je pozneje prešla na kneze Auersperg. Els-pet Reutenberg, dvoma dama avstrijskega vojvode Leopolda, se je 1385 poročila z gospodom Auerspergom in s tem so postale Dolenjske Toplice last Auerspergov.
Zdravilna terma je znana že nekaj stoletij. Gotovo so jo že od vsega začetka uporabljali za zdravljenje. Takratni prebivalci so si napravili ob izvirku preproste sedeže, ob slabem vremenu pa so se kopali pod skalnato sfcreiho. V drugi polovici 17.
stoletja je dal knez Ivan Vaj-kard Auersperg vrelec preprosto obzidati in napraviti streho. Sedanje kopališko poslopje, ki so ga pozneje tu fin tam prenavljali, je sezidal 1767 Jožef Auersperg. 1834 je požar uničil vsa poslopja na desnem potoku Sušice. Prostor pred kopališkim poslopjem je Auersperg odkupil fin ga spremenil v cvetlični park. Do 1895 je bilo zdravilišče večinoma v zakupu, nato pa so ga spet prevzeli Auerspergi Tega leta je požar upepelil skoraj vse hiše na desnem bregu Sušice. Knez Auersperg je hotel zdravilišče Se bolj urediti fin je pričel graditi poslopje sedanje restavracije.
G. D.
POTROŠNIKOM OB JUBILEJU
Se
QUENCE
I
kot rezultat modernizacije proizvodnje In sodobne tehnologije
40
^Jnejša
k *uta
'šS-^a
i r! samo navito Potrdila tudi
5>&Bka ȣ
!{S& atrijski Stii l Premikov k k 60 vrod-» VrS^1 le 2*8
.^C^ost ame-$ S ^ manj-N?V* Najmanj
*S>^uPl g
^-*tt zae S
*>4
H Valuta
> >OM Pa to* fo£_ T pad-
fr. Rov,ietna®-& * *£?* »“■ k’to
te***
S bra^u pia. \	^ ^ cru-
J ^ Padel za
^ te O doslovan-
Superavtomatske PRALNE STROJE in HLADILNIKE
as
prodaja
po najnižjih cenah JUGOTEHNIKA, Ljubljana
Pod trančo 2 - pri Čevljarskem mostu - telefon 23-881 do 23-884
ZOPPAS superavtomatski pralni stroj model 570:
ZOPPAS hladilnik 130 litrov:
ZOPPAS hladilnik 160 litrov:
75.000 LIT in 940 Ndin 30.500 LIT in 460 Ndin 42.200 LIT in 570 Ndin
JAMSTVO za pralne stroje: eno leto, za hladilnike pet let! - Dobava takoj! - Zahtevajte pojasnila! - Pišite nam! - Obiščite nas!
PRIPOROČA SE
Ji
»umiim
JUCOTEMNIIKA
LJUBLJANA, Pod Trančo 2 telefon 23-881 do 25-884
KDO JE PODNAREDNrK JOHAN?
■KjflH
mim
KMM Ul
Druščina Kraus - Pečanac
V Toplici je še vedno vladal mir. Izvedene so že bile vse priprave za ustanovitev topliške partizanske enote. Nemški poveljnik Prokuplja ni vedel, kaj bo v Toplici, ko je- sklenil sporazum s Kosto Pečancem, da ta prevzame s svojimi četniki in žandarji vso oblast, nemška enota pa bo odrinila na rusko bojišče. V tem mirnem vzdušju je prišel odlok, da se Nemci umaknejo, Pečanec pa naj zavzame Pro-kuplje in tako zamenja okupatorja.
Medtem pa so v okolici samostana Ajdanovec, ki leži na južnih obronkih Jastrebca, ustanovili topliški partizanski oddelek, ki je štel nad 30 borcev. Na ta način je bila dana možnost, da Johan pristopi k partizanom. Po vseh predhodnih preveritvah so sklenili, da bodo Johana odpeljali iz Prokuplja še pred odhodom njegove enote.
Partizan v nemški uniformi
S pomočjo zveze je 14. septembra 1941 prišel v ta oddelek in presenetil vse borce. Pripeljal ga je kurir Relja, ki je vzdrževal zveze med partijsko organizacijo v Prokup-lju in to enoto.
To srečanje partizanov z okupatorjevimi vojakom je bilo pri Bajčinskih kočah pod Malim Jastrebcem. Nenavadnost tega srečanja je bila podkrepljena še s tem, da je bil novi partizan v popolni opremi nemške vojske. Ko so ga zagledali, je več partizanov nehote skočilo k svojemu orožju, ker so menili, da imajo pred seboj sovražnika. Niti na to niso pomislili, da bi utegnil biti ujetnik, ker ga je vodil kurir Relja, kajti Johan je imel puško, torbico z municijo in vso drugo opremo. Ko pa je pristopil komandant oddelka Marko španac — vojaško ime Elisija Popovskega — in je krepko stisnil Johanu roko, so bili vsi partizani ponovno presenečeni: Niso vedeli tega, kar je vedel njihov komandant. Niso bili obveščeni, da bo prišel k njim Nemec, ki je zapustil okupatorjevo vojsko in se sedaj želi boriti proti nji.
Nezaupanje partizanov
Johanov prihod v našo enoto ni vzbudil pri borcih samo presenečenje, marveč tudi nezaupanje. Verjeli so zvezi iz Prokuplja in komandantu, na dnu srcu pa so z nezaupanjem gledali na Johana in njegove motive za prihod. Naslednjega dne je prisegel, pa je kljub temu še dalje ostalo nezaupanje.
Zdi se, kakor da Johan vsega tega ni opazil, čeprav je vedel, da imajo partizani polno vzrokov za nezaupanje. Zato je nestrpno pričakoval prvega boja, ker je želel, da bi vsem dokazal, da je prišel iz poštenih nagibov. Medtem pa je dokazal, da je odličen strelec. Vzel je svojo puško in pomeril v vrh drevesa bližnjega gozdiča. Vsi so ga pogledali, kaj počne, in opazili so, kako veverica skače z veje na vejo. Johan je pomeril in sprožil. Veverica je omahnila in padla, kar je povzročilo presenečenje vseh borcev. Ta dogodek je malo omehčal borce, da so se mu približali kot odličnemu strelcu. On je streljal, ne vedoč, da je municija silno dragocena za partizane. Novi tovariši mu tega niso zamerili. Prepričani so bili, da ne ve, kako težko je priti do nje in da si jo morajo priboriti od sovražnika. Topli-čani so se razveselili njegovih strelskih sposobnosti, ker je to pomenilo veliko okrepitev zanje.
Prvi orožar enote
Svoje vojaške sposobnosti je Johan pokazal tudi tedaj, ko je razstavljal orožje, ga čistil in sestavljal. To je bilo za marsikaterega borca pravo presenečenje. Tudi kasneje po prvih bojih je Johan ostal prvi orožar enote, ker je popravljal okvarjene puške. To je veliko pomenilo za oddelek, ki je imel zelo malo poklicnih vojakov, in še ti, kolikor jih je bilo, so bili mladi ljudje, ki še vojaščine niso imeli za sabo. Med njimi je bilo tudi nekaj tovarišev, ki so se borili v Španiji. Kljub temu je Johanovo strokovno znanje bilo neprecenljive vrednosti.
V enoti se je Johan najbolj spoprijateljil z najmlajšim topliškim partizanom Mališom. Bil je to trinajstletni deček, ki so ga ljubili vsi partizani. Zanj je bila vedno hrana, poiskali so mu tudi obleko in primerno orožje. V enoto je prišel nekaj po naključju, nekaj pa hotoma, in zaradi njegove mladosti so ga neradi sprejeli.
— Tovariši, vzemite me v partizane, je zaprosil nekoč, ko je srečal partizansko kolono, ki ji je bil na čelu Niko-dije Stojanović-Tatko.
— Kaj boš ti v partizanih! — je presenečen dejal Tat-ko. Saj si še premajhen. Ko boš zrastel, pa pridi!
— Ne grem domov, hočem med partizane! — je prav milo dejal deček. Borci so ga zavračali, fantič pa je vztrajno prosil.
— No dobro, pa pojdi! Bomo že kasneje videli, kaj naj storimo s teboj.
Mali Johanov prijatelj
Presrečni pobič, ki mu je nekdo takoj dal ime Mališa, je odšel s kolono in spotoma pripovedoval, zakaj se ni hotel vrniti domov.
Izgubil sem gospodarjeve svinje in je bolje, da se ne vrnem. In zakaj bi jih varoval za četnike, ko so vendar partizani dobri ljudje in se borijo proti okupatorju, je razlagal Mališa.
Ko so Mališa pripeljali pred komandanta Marka, se je ta najprej nasmejal, potem pa, ko so mu pojasnili, zakaj fantič ne sme domov, ga je sprejel v enoto za izvidnika.
9. JULIJA: ŽE 500 ODDAJ RADIA BREŽICE
Z malo denarja - veliko muzike!
Oddaje Radia Brežice poslušajo od Zagreba do Sevnice, od Bistrice ob Sotli do Novega mesta — Prizadevajo se izboljšati program, zato so izvedli anketo med poslušalci — Pomembna novost: v jeseni tudi radijske igre
Lokalna radijska postaja Brežice deluje kot enota Zavoda za kulturo. Svoj prvi program je začela oddajati 27. oktobra 1963 in je v tem času pridobila širok krog poslušalcev, saj predstavlja najboljši vir informacij prebivalcem brežiške in krške občine. 9. julija letos je slavila pomemben jubilej — petstoto oddajo. Lani je oddajala 445 ur programa: 144 govornega, ostalo pa glasbenega. Oddaje so trikrat na teden: v nedeljo, ob torkih in petkih, razen tega pa prenaša program
ljubljanskega studia z UKV oddajnika nft Kumu. V brežiški okolici je sedaj okrog 7 tisoč radijskih sprejemnikov, tako da pride en aparat na 3,6 prebivalca, torej ga ima praktično že vsaka družina.
Na brežiškem radiu sta tre. nutno zaposlena dva stalna delavca: urednik in tehnik, honorarno pa trije napovedovalci. Vsi se po svojih močeh prizadevajo za čim boljši program. S tem namenom so lani avgusta izvedli anketo med poslušalci, da bi izvede-
li	za njihovo mnenje.
NOVI PRISPEVKI ZA ARABSKO LJUDSTVO
V brežiški občini je sklep o pomoči žrtvam izraelske agresije že uresničen
V	prejšnjem tednu se je spet več delovnih organizacij v brežiški občini odločilo prispevati za arabsko ljudstvo enodnevni zaslužek zaposlenih. Te organizacije so: projektivni biro REG ION, Zavod za kulturo in Kreditna banka Celje — ekspozitura Brežice.
'Kmetijsko in trgovsko podjetje AGRARIA iz Brežic je zbralo od zaposlenih 200.000 starih din, v podjetju za popravljanje voz v Dobovi so prispevali 143.000 Sdin, stanovanjsko podjetje bo dalo prispevek enodnevnega zaslužka
zaposlenih iz sklada skupne porabe, osnovna šola v Dobovi pa bo dala po 1.000 Sdin na zaposlenega.
število delovnih organizacij, ki so se odločile, da bodo prispevale za arabsko ljudstvo, se je s tem povečalo. Nalogo bo opravil tudi preostali del sindikalnih podružnic, tako pa bodo v celoti uresničili sklep plenuma občinskega sindikalnega sveta in dogovor s predsedniki sindikalnih podružnic o pomoči žrtvam izraelske agresije.
IVAN 2IVIĆ
Ljudem vseh vrst poklicev so raposlali 500 anketnih listov in prejeli 312 odgovorov. Vsi so zadovoljni s programom; najraje poslušajo če stitke, poročila, glasbene želje, nove plašče in spomine borcev. Ker je brežiška občina izrazito agrarna, je priljubljena tudi kmetijska oddaja- Zelja vseh je, da bi program še razširili.
»Trudimo se, da bi želje poslušalcev vsaj delno izpolnili.
V	jeseni bomo začeli predvajati radijske igre, ki bodo gotovo naletele na dober sprejem pri naših poslušalcih. Nujno bi potrebovali vsaj enega novinarja, vendar ni denarja. Naši edini dohodki so od oglasov in reklam, predvsem pa od čestitk. Torej za malo denarja — veliko muzike!« je zaključil urednik brežiškega radia tov. Vlado Podgoršek.	—jk
Zanimanje za izlete v tujino
Dejavnost turističnega urada v Brežicah je predvsem prodaja vozovnic, turističnih spominkov, organdzacioa izletov, rezervacija hotelskih sob, posredovanje potnih listov in vizumov itd. Letos je veliko zanimanja za izlete po domovini, posebno pa v tujino. V prvem polletju je peljalo v tujino že 25 avtobusov, predvsem v Italijo in Avstrijo, po domovini pa peljeta vsak teden povprečno po dva avtobusa.
h r>"y ^	'	f
Na desnem bregu Save v Krškem betonirajo oporni zid za dohod na savski most. /Foto: J. Teppey/
Velika izbira hladilnikov v krški ELEKTROTEHNI
V prodajalni ELEKTROTEHNE v Krškem imajo ve liko izbiro hladilnikov domačih in inozemskih znamk: izberete si lahko kompresor* skega ali absorbcijskega. Hladilnik vam bo v teh vročih dneh nadomestil shrambo in s kuhanjem ne boste imeli nobenih skrbi! V tej prodajalni lahko kupite vse aparate in pripomočke, ki jih potrebujete v gospodinjstvu.
Pomanjkanje kisle vode
V Krškem je bilo prejšnji^ teden občutno pomanjkanje kisle vode. Na upravi Trgovskega podjetja »PRESKRBA« so povedali, da v Rogaški Slatini in Radencih ne morejo izpolniti vseh naročil. Preskrba je sklenila pogodbe za dobavo 18.000 litrov kisle vode na mesec; dobijo pa naj' več 8.000 litrov.
Denar za šolstvo izločen iz proračuna
Planirana vsota za izobraževanje se v krški občini letos povečuje za 8,5 odst., prora un pa za 7,3 odst. — Predlog odloka o virih in stopnji prispevkov za izobraževanje je bil sprejet brez sprememb
Še težave z zaposlovanjem
Predvidena gospodarska aktivnost ne bo dosegla take ravni, da bi lahko več zaposlovali — Absolvente naj bi napotili na strokovno usposabljanje — Predlog za enoten odstotek pri financiranju šolstva
Predsednik občinske skupščine Brežice Vinko Jurkas je skupaj z občinskim svetom 13. julija sklical posvetovanje, ki so se ga udeležili direktorji gospodarskih organizacij ter ravnatelji popolnih osnovnih šoi. Na dnevnem redu je bilo obravnavanje problematike zaposlova-
Skupna skrb za varstvo delavcev
KOVINI Bizeljsko, Kovinskemu podjetju Dobova in POSAVJU v Brežicah je inšpekcija dela predlagate, naj organizirajo skupno varnostno službo. Naloge a področja varstva so po novih predpisih zedo obsežne in zahtevne. Delovne organizacije jim ne bodo kos, če ne bodo "mele ustrezne strokovne službe. Ker pa si bodo manjša jodjetja to težko utedila, bodo morala iskati rešitev v sodelovanju, tako kot predlaga inšpekcija kovinskim obrtnim organizacijam.
nja v občini, financiranje strokovnega šolstva ter razgovor o pomoči arabskim narodom.
O zaposlovanju in zaposlenosti v občini Brežice je poročala predstavnica Komunalnega zavoda za zaposlovanje iz Celja, ki je med drugim poudarila, da predvidena gospodarska aktivnost ne bo dosegla take ravni, da bi lahko več zaposlovali. Zato je umesten predlog zavoda iz Celja, da bi predvsem absolvente napotili na strokovno usposabljanje (ne v zaposlitev) na ustrezna delovna mesta v delovne organizacije. Le-te bi bile dolžne praktikantu zagotoviti mentorja, ki bd skrbel za strokovnost dela, ki bi trajalo od treh mesecev do enega leta. Delovne organizacije bd praktikantu zagotovile minimalno nagrado, zavod za zaposlovanje pa prispevke zdravstvenega zavarovanja. Mlada bi tako dobili potrebno prakso, kar bi odgovaralo tudi razpisanim pogojem, predvsem pa bi kadrovske službe hitreje izbolj-
NOVO V BREŽICAH
■	NAD 1.000 AVTOMOBILOV se Je v nedeljo ustavilo v CateSkih Toplicah. Na letnem kopališču so zbrali z vstopnino 1,129.000 Sdin. Zaseden je bil tudi zimski bazen. Blagajničarka je tu prodala za 213.000 Sdin vstopnic. V obeh bazenih velja vstopnina 400 Sdin na osebo. Gostje so napolnili vse restavracijske prostore in strežno osebje je delalo brez oddiha. Prodali so ogromne količino pijač, ker je bilo izredno vroče.
:
iREZISKE EST1
■ OB KRKI SO BILI ZASEDENI NA PRAZNIK IN V NEDELJO malone vsi kotički na obeh bregovih. Zlasti v nedeljo je bilo ob reki veliko kopalcev. Na tisoče izletnikov si Je omislilo oddih vzdolž rečne struge od izliva do Cerkelj, Kostanjevice, Otočca in še naprej.
■ V ZGRADBI POLEG TRŽNICE je odprta nova čistilnica. 2e prve dni je imela veliko obiska. Prebivalci Brežic so oddajali obleke za kemično čiščenje dosedaj v Kr ško ali Zagreb, odslej pa bodo imeli čistilnico bolj pri roki.
■ IMtEŽIČANI SO DOBILI CEZ POLETJE dve novi avtobusni zvezi z Novim mestom in Ljubljano. Dopoldne je SAP vpeljal nov avtobus z odhodom iz Brežic ob 11.15, popoldne pa avtobus z odhodom iz Brežic ob 14.00 url.
sevale strukturo zaposlenih. Predlog je bil sprejet.
Ko so govorili o financiranju šolstva n. stopnje, so spaejedi predlog, naj bi se vse delovne organizaedje odločile za enotne odstotke, zbirati pa bodo pričeli tudi sredstva za graditev telovadnice pri gimnaziji.
Potem ko so sprejeli še informacijo o pomoči arabskim nairodom, so sklenili, da se bodo jeseni ponovno sešli, da proučijo gibanje gospodarstva v prvi polovici tega leta.	V.	P.
Narodni dom čaka na kupce
Delavski svet gostinskega podjetja v Brežicah je sklenil, da se znebi bremena, ki ga predstavlja zanj Narodni dom. Ta sklep je posredoval svetu za gospodarstvo, nakar je razpravljala o prodaji še občinska skupščina. Dom bodo prodali na dražbi najboljšemu ponudniku. Se naprej naj bi služil gostinstvu in turizmu.
Kolektiv Gostinskega podjetja se je odločil za ta korak, ker ne vidi nobenih možnosti za to, da bi odštel zanj letno po 20 milijonov starih din pet let zaporedoma.
Rajec še nima vodovoda
Vas Rajec v velikodolin-skem okolišu šteje 19 duš. Ljudje si že dolgo želijo, da bi si napeljali vodovod. Letos so se te misli resno oprijeli ln imeli so že nekaj razgovorov s krajevno skupnostjo. Seveda pričakujejo denarno pomoč, kolikor pa se bo le dalo, bodo prispevali sami
Skupščina občine Krško je na seji 17. julija določila stopnjo prispevkov, ki se bodo stekali v blagajno temeljne izobraževalne skupnosti. Ta korak pomeni začetek ustvarjalnega dopolnjevanja samoupravnega sistema v šolstvu. Nova ureditev finančnih virov sprošča večje možnosti za smotrno in racionalno razvijanje šolskega omrežja, modernizacijo učnega procesa in prilagoditev družbenim potrebam nasploh.
Po zakonu morajo občinske skupščine letos izločiti za izobraževanje najmanj toliko sredstev, za kolikor se povečuje njihov proračun, V Krškem je stanje dokaj ugodno. Planirani izdatki za ' izobraževanje se povečujejo za 8,5 odst., a proračun za 7,3 odst. Ce pogledamo predvidene izdatke za osnovno dejavnost šol, potem je slika še ugod-
Na novo določen prispevek za zemljišča
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča je občinska skupščina Krško v začetku lanskega leta sprejela v skladu z zveznim zakonom le za ožji gradbeni okoliš. Medtem se je razvoj mestnih naselij zelo na široko razmahnil in skupščine lahko predpišejo prispevek za širša območja. V Krškem so na zadnji seji sprejeli nov odlok s katerim uvajajo plačevanje prispevka na območju mest Krško in Kostanjevica ter v naseljih mestnega značaja: na Senovem in Brestanici. Kraji s slabšo komunalno opremljenostjo (Kostanjevica, Brestanica in Senovo) imajo za 20 oziroma 50 odstotkov znižan prispevek.	\
DROBNE S SENOVEGA
■ DISCIPLINSKA KOMISIJA
pri rudniku je poklicala na zaslišanje rudarje, ki brez vzroka ne pridejo na dela in tako povzročajo škodo kolektivu. Povedali so jim da Jih bodo odpusUh, če se ne bodo popravili. Takih, ki čakajo na delo v rudniku, je okoli 100
■ 21. JULIJA SE JE VRNILA z
letovanja v Vrsarju druga izmena rudarjev in njihovih svojcev. \ tretji izmeni, ki je tega dne odpotovala na morje, je bilo toliko ljudi, da so dom povsem zasedli. Kaže, da bodo tudi naslednje izmene polnoštevilne.
■ ŽETEV IN KOŠNJA STA NA senovakem območju končani. Nekateri kmetje so pridelali po 60 in več stotov pšenice na hektaru. Slabše sorte so dale slabši pridelek.	„
■ v ZADNJEM CASU SO IME LI na senovskem območju kar štiri samomore. Dva sta se obesila, eden se je ustrelil, eden pa je skočil pod vlak. Menijo, da je samomorom botroval alkohol
nejša. Ti se namreč povečujejo za 12,5 odst., torej za precej več kot je splošen odstotek povečanja proračuna.
V soglasju z izobraževalno skupnostjo bodo v drugem polletju izločili iz proračuna sredstva za osnovno dejavnost šol prve stopnje, za pedagoško službo, za izredne avtobusne proge, za štipendiranje prosvetnega kadra in za mlečne kuhinje.
Republiški zakon določa, da da se za izobraževanje namenijo tile viri: prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, del obč. pri-
V Termoelektrarni niso pozabili
upokojencev
V brestaniški Termoelektrarni
so letos dobro poskrbeli za dopust delavcev. Vsak zaposlen je dobil 25.000 Sdin. Tisti, ki gredo na dopust izven kraja bivanja za več kot 5 dni, dobijo vsak dan še 1500 Sdin. Prav toliko dobijo tudi družinski člani, starejši od 10 let. Otroci od 4 do 10 let dobijo 1000 Sdin, mlajši od 4 let pa 500 Sdin na dan. Za prevozne strožke dobijo člani kolektiva 8000 Sdin, družinski člani 4000 Sdin in otroci od 4 do 10 let 2000 Sdin. Razen tega lahko preiivijo dopust v vikendih podjetja v Poreču m Piranu. Zanimanje za letovanje na morju je zelo veliko, tako da jim je Združenje borcev odstopilo svojo vikend hišico.
Pohvaliti pa velja, da je Termoelektrarna dala upokojencem prav toliko denarja kot zaposlenim.
spevka iz osebnega dohodka od kmetijstva, samostojnega opravljanja obrti in samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter del občinskega prispevka od prometa na drobno.
Stopnja prispevka za izobraževanje od osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša v krški občini 2,9 odst., stopnja obč. prispevka od kmetijstva, obrti in drugi*1 gospodarskih dejavnosti 55 odst., občinski prispevek od avtorskih pravic in samostojnega opravljanja in tel nih storitev pa se bo v T' stekal za izobraževani'
Krški most
do 29. novembra
Gradnju lorškaga mostu po-' teka po načrtu. Predvidoma ga bodo podpli za dan republike. seda pospešeno gradijo cestni priključek na levem bregu Save, ne vedo pa še, kdo bo delal priključek n» desnem bregu.
Izvajalci del morajo most in druga dela končati do 1* novembra, da bi lahko most pred otvoritvijo še tehnično pregledali in izvedli vse preizkusne obremenitve. Ko bodo vsa deJa končana, bo za most porabljenih 945,840.000 starih dinarjev.
Ribez bo treba škropiti!
Kljub temu, da je čmd rebez letos v nekaterih krajih pozebel, je krški Agrokombinat odkupil 30 ton tega zdravilnega sadeža, kar je največ doslej.
V	krški občini pridelajo največ ribeza v okolici Rake in Ravni, to je na vinogradniškem področju. Agrokombinat sam ima zasajen črni ribez na 6 hektarih. Letos so morali zaradi pozebe posekati v Kostanjevici 2 hektara ribeza.
Agrokombinat je letos odkupoval ribez po 400 S din z» kilogram, kar pa še ni dokončna cena. Ce ga bodo lahko prodafli po višji ceni» bodo proizvajalcem še dopla' č&li. Lansko leto so doplačali 40 S din za kg. Zato imajo kooperanti zaupanje v Agrokombinat in upoštevajo nje* gove nasvete. Drugo leto bodo morali nasade črnega ribez® škropili. Ribezova rja napad0 namreč tudi zeleni bor, ki j® za to boJezen zelo občutljiv.
Tudi na Vidmu bo market
Trgovsko podjetje »PRESKRBA« je letos namenilo aa gradnjo novih in obnovo starih trgovin okoli 100 milijonov S din. Večino denarja bodo dali iz lastnih sredstev. Samo za novo trgovino v Kališevcu so dobili 10 milijonov kredita. Tu bodo zgradili trgovino s skladiščem, ki bo oskrbovala okolico KaliSevca, Gornje Blance in Bohorja.
Na Vidmu gradi »PRESKRBA« nov« stavbo, v kateri bo samo. postrežna trgovina^ bife in delikatesa. To bo velika trgovina tipa market Prejšnji teden so na Senovem odprli novo skladišče.
V	isti stavbi je še nova prodajalna Tobaka ln tržnica. »PRESKRBA« obnavlja oziroma bo obnovila še trgovini v Leskovcu in na Raki. V Kriškem bo nasproti sa-
mopostrežbe uredila dva razstavna proštoma za pohištvo. V nacrw imajo gradnjo trgovin tudi drugih območjih.
»PRESKRBA« ima sedaj , Poslovalnic in 129 zaposlenih. BJjr novim trgovinam ne bodo bistveno povečali števila zaposle*1*^' temveč bodo bolje razmestili danje delavce.
VESTI IZ KHŠKK O B CIM-
St. 30 (905) *
Svet za splošno upravo sestavljajo; Vendel Ficko (pred-sedn&), Zdravko Baloh, Ka-^ Žlender, Karel Kolman, Rudi Jonozovič, Franc Hru-S®var in Lojze Anzelc.
Svet za gospodarstvo in finance: Franc Ogorevc (predsednik), Maks Zemljak, Dra-|P Bizjak, Milan Levstek, [anci Avsec, Jože Timer, “tefan Seica, Fric Pečnik, Oton Sket, Stane Gerjevič 111 Stanko Camloh.
Svet za kmetijstvo in gobarstvo: Jože Pavlin (preds.), Knez, Rudolf Kokove, 'ubert Felicijan, Franc Sta Alojz Mihev, inž. Vida S“uperšek, Vlado Kobal in Konrad Sajdl.
Svet za urbanizem, komu-'Jalne in stanovanjske zadeve: "Ožko Papež (preds.), Meta Golob, Karel Kolman, Rudi Stopar, Frenk Valant, Franc vitman, inž. Jože Kolar, Ivan a8ode in Danijel Zevnikar. Svet za izobraževanje: inž. ^artin Novak (preds.), Niko Jože Petančič, Polde Hočevar, Ema Zemljak, Cve-^Blažič, Erika Petrič, Elica ^&nk in Angelca Krejan.
Svet za prosveto in telesno 0: Drago Bizjak (pred-5®^), Dušan Milost, Rudi štopar, Milka Senčar, Edi «autar, Zofka Krivec in Bo-
Jau Novšak.
Svet za zdravstvo in social--10 varstvo:	Frenk Valant
Preds.), Ivanka Kožuh, dr. herezija Žnidaršič, Štefka Ko-8 vsek, Anton Starc, Tilčka fupančič, Anica Hočevar, dr. GabriC Pungerčič 1° Zinka
Svet za narod«0 obramUo. Franc Moian (preds.), Jože Knez, Ignac Vintar, Jože Bo-
govič, Dušan Deisinger, Franjo Godeničar, Tone Medved, Rudi Malešič in Niko Pečnik.
Komisije za volitve in imenovanja:	Maks Zemljak
(preds.), Franc Avsec, Rudi - Malešič, Dana Dolinšek, Janko Rebernik, Jože Pavlin in Albert Felicijan.
Komisija za družbeni nadzor: Jože Jurečič (preds.), Mira Mohor, Dušan Brelih, Franc Puhner, inž. Albin Je šelnik, Rudi Pavčnik in Vojko Dvojmoč.
Komisija za prošnje in pritožbe: Mirko Dolinšek (predsednik), Božo Stojs, Franjo Pipan, Valentin Hribar in Albert Felicijan.
Mandatno imunitetna komisija občinskega zbora: Karel
S sevniških gradbišč
Stavbo sevniške konfekcije LISCA so pred kratkim v grobem že nadzidali, nadzidek pa bo za upravne prostore. Dela za hišo trgovskega podjetja tudi napredujejo. Kleti so že naredili in postavili opornike.
VESELJE V MIRENSKI DOLINI: CESTO ASFALTIRAJO!
Vendarle: prvi metri asfaltne ceste po Mirenski dolini! Prejšnji petek je novomeško Cestno podjetje začelo modernizirati to cesto, ki je med najbolj obremenjenimi, še ne asfaltiranimi cestami drugega reda v Sloveniji. (Foto: M. Legan)
V 6 mesecih več kot lani vse leto!
Kemooprema je imela v prvem polletju že 206 milijonov Sdin celotnega dohodka — Od januarja do junija so v podjetju povečali povprečne zasluzite od 61.600 Sdin na 73.100 Sdin — Da bi kovinarjem olajšali delo, so nedolgo tega kupili 5-tonski žerjav — Trenutno podjetju primanjkuje kvalificiranih delavcev, dela pa je na pretek — Podjetje, ki je bilo za nekatere ze odpisano, si vztrajno popravlja položaj
pred letom dni zelo pomanjkljiva. Nov žerjav bo olajšal premikanje težkih železnih kosov po proizvodni dvorani. Za letos predvidevajo, da bodo za opremo skupno porabili 20 milijonov Sdin, prihodnje leto pa bodo povečali tudi delovne prostore. Letošnji polletni prebitek, ki je ostal po plačilu vseh stroškov,. zagotavlja, da bodo to lahko uresničili.
Zadnje čase so poostrili delovno disciplino, v bodoče pa bo treba še izboljšati organizacijo dela. Z letošnjimi proizvodnimi uspehi pa je kolektiv že dokazal, da niso imeli prav tisti, ki so trdili, da bo v težavnejših razmerah Kemooprema morala prva zapreti vrata!	M.	L.
Z nižjimi cenami in s krajšim časom izdelave si je Kemooprema zagotovila dovolj deda v času, ko večina tovrstne industrije in obrti tarna, da pod tem soncem ni prostora za vse. še več: v kratkem času je celo podvojila vrednost proizvodnje, njeni delavci so delali pri pristanišču Bakar, zgradili proizvodno dvorano in naprave za kemično industrijo v Sežani, delajo v Lubljani in Škofji Loki. zaslužek pa si obetajo tudi pri gradnji elektrarne Plomin.
25 kvalificiranih ljudi — strugarjev, varilcev in klon-čavnlčarjev bi takoj sprejeli na delo, vendar jih ni mogoče dobiti, čeprav se zaslužki v tem podjetju stalno izbolj-
šujejo. Čudijo se, da se jena razpis desetih vajeniških mest javilo le manjše število mladincev, to pa gre navzkriž s trditvijo, da za mlade ni nikjer učnih mest!
V podjetju nenehno izboljšujejo opremo, ki je bala še
Upokojenci morajo plačevati sami
Pred kratkim so dobili»upokojenci trebanjske občine [a&ine ra plačilo prispevka za šolstvo, ki je bil po skupnem dogovoru uveden sredi prejšnjega leta. Nekateri so bili nad tem presenečeni, saj so bili doslej navajeni, da jim je v ta namen od trgoval denar kar komunalni ra vod aa socialno zavarovanje. Ker pa s tem zavodom ni bilo mogoče doseči sporazuma, da bi tudi vnaprej upokojenci na ta način plačevali svoje obveznosti, bodo morali v bodoče plačevati
Vel. Gaber: veliko za milijon dinarjev!
Sedanjemu svetu krajevne skupnosti v Velikem Gabru je potekel mandat. Od ustanovitve je imel 15 rednih in dobro obiskanih sej, na katerih so reševali perečo problematiko. Lotili so se predvsem komunalnih del, ker imajo slabe poti. Za popravila so se zanimale domala vse vasi.
Denar so dobili od najemnine za zemljišče, ki so ga dobili v upravljanje od občine, le-ta pa jim je dala še 463.000 Sdin kot dotacijo.
Oglašujte v DL!
ie h-i 1 nasadi kažejo, da bo letos boljša letina, kot i Dl,a lani. Pridnim rokam bo pri obiranju prvič magal tudi stroj. Na sliki je lansld prizor iz Kom-polja (Foto: M. Legan)
Skupaj so dobili okoli 1 milijon Sdin. S tem denarjem so pomagali popraviti pota v
MOKRONOG;, delo gre po načrtu
Obiskovalca kraja pot kar sama zanese na stari mokro-noški grad, kjer že dalj časa urejujejo okolico bodočega spomenika žrtvam v NOB. Otvoritev bo 3. septembra, ko bo v kraju veliko > zborovanje v čast 25-letnice ustanovitve Gubčeve brigade, čeprav je bilo sprva slišati precej pripomb na rovaš mo-kronoške sloge, se je to kasneje pomirilo, kar se je odrazilo tudi na delu, ki gre zdaj po predvidenem načrtu.
ŠENTJANŽ: razlastitev je družbeno upravičena
Šentjanž krajevna skup^ st si že dalj časa prizade-» > da bi preuredila tamkaj-lahl prosvetni dom, ki bi ga tudi osemletka, ki ni-lovorfvrostora ^ zimsko te-i^o, koristno uporablja benfri te™ pa je širši druž-ker teres zadel na oviro,
10o ^Pnišče noče prodati UrJ? zemljišča, ki ga preste v zahteva. Svet za go-
CESTE JE TREBA VNOVIČ KATEGORIZIRATI!
sevniški vestnik
spodarstvo in finance je predlagal razlastitveni postopek, sevniška občinska skupščina pa je v ponedeljek, 17. julija, sprejela ta predlog.
Podoben primer je tudi na Bučki, kjer lastnik ni hotel prodati krajevni skupnosti nekaj arov zemljišča, da bi lahko uredili dober dovoz do peskokopa. Krajevna skupnost mu je v zamenjavo ponujala oelo nekajkrat večje zemljišče, vendar je trmasto vztrajal in odklanjal zamenjavo. Tudi v tem primeru je skupščina izglasovala razlastitveni postopek.
To naj bi pripomoglo k boljši razporeditvi denarja, namenjenega za vzdrževanje občinskih cest
Redki so javni shodi na Dolenjskem, na	J?
ljudje ne pritožujejo zaradi slabih cest in vask ‘ P Prav tako je tudi v trebanjski obrani. Domačemu kom -nalnemu podjetju je bilo za letošnje leto določeno, ^naj z 21 milijoni občinske dotacije vzdržuje 69 km cest ^trtega »■Mia Pokazalo se je, da je to premalo za dobro vzdrzeva-nje, saj je bilo do konca maja porabljenih že 17 milijonov starih dinarjev, predvsem za popravilo cest zaradi zimske zmrzali in pomladanske odjuge.
Ko je upravni odbor občinskega sklada pred kratkim o tem razpravljal, je sklenil, da je treba ponovno ugotoviti obremenjenost cest in jih uvrstiti v posamezne rede in njim primerno zanje skrbeti. Menil je tudi, da je treba posamezne cestarje Komunalnega podjetja Trebnje določiti za posamezne odseke ceste in jih ločiti od gradbene skupine.
Gombišču, v zaselku Griče pri Zubini, Stebanji vasi, Cesti, Pristavicah in Dobravicah ter peš pot do postaje Gaber, pri gradnji vodovoda v Stro-njah in Malem Gabru. Prispevali pa so tudi sredstva za dodatno elektrifikacijo Velikega Gabra in asfaltiranje ceste skozi Bič. S pomočjo občine in krajevne skupnosti so v Velikem Gabru dogradili tudi blok za prosvetne delavce, čeprav se le-ti malo zanimajo za kulturo na vasi. To vprašanje bo morala rešiti krajevna skupnost.
LOJZE BARLE
GRMADA: načrt za kapnico je narejen
Te dni je bil dokončan nar črt za gradnjo skupne vaške kapnice na Grmadi pri Trebnjem, ki že vseskozi trpi veliko pomanjkanje vode, če je le količkaj sušno vreme. Račun je pokazal, da bodo za 35 ljudi, 49 glav velike in 35 glav male živine potrebovali kapnico, ki bo držala 80 m5 vode. Za tolikšno količino vode bo zadostovalo, da bodo prestregli padavine s streh petih večjih poslopij.
Predračun stroškov znaša dobrih 4. milijone starih dinarjev. Največ bodo morali prispevati ljudje sami z delom in prispevki. Grmada spada v krajevno skupnost Trelbnje, ki je podprla pobudo vaščanov.
tki;ka\jski;
NOVIČK
+	r	•	___
St- 30 (90Š7 ~Z\-----------------~	~	”	DOLENJSKI	LIST	13
Novi sestav svetov in komisij
Sevniška skupščina je v ponedeljek, 17.julija, imenovala naslednje svete in komisije občinske skupščine. Na predlog odbornika Franca Ogorevca je skupščina predhodno tudi združila nekaj svetov 8 sorodnim delovnim področjem.
Kolman (preds ), Alojz Zalašček in Ivan Jazbec.
Mandatno imunitetna ko- I misija zbora delovne skupno- I
sti:	Stanko	Bale (preds.), I
Marjeta Ficko in Anton I Starc.
Komisija za imenovanje direktorjev:	Slavko štrukelj I
(preds.), Vendel Ficko, Leopold Veber, Milan Levstek, Franc Avsec in Marinka Haf- I ner.
Komisija za odlikovanja:
Jože Knez (preds.), Stanko Sladak, Vinko Božič, Maks Bil« in Anica Požeg.
Okrožnica organizacijam RK
Občinski odbor RK v Sevnici je pred kratkim poslal I desetim krajevnim organi- I zacijam RK v občini okrož- I nico, v kateri jih poziva, naj obnovijo dejavnost. Med dru- I gim morajo osnovne organizacije do avgusta pripraviti delovne programe. Občinski I odbor je zlasti priporočil tesnejše stike RK z drugimi organizacijami na terenu. V jeseni bo občinski odbor RK dal pismena priznanja aktivistom, ki so v RK delali po 10 ali več let.
S. Sk.
LETOS TUDI ŽE Z OBIRALNIM STROJEM!
Zakaj ne bi tudi pri nas organizirali šolskih brigad za obiranje hmelja? - Za škaf nabranega hmelja: 190 Sdin - Kako se pripravljajo v sev-niškem KK »Zasavje« na letošnje obiranje hmelja
V kmetijskem kombinatu »Zasavje« v Sevnica se že pripravljajo na obiranje hme-
lja. Letos bodo prvič obirali tudi s strojem. Ta bo stal v I Loki pri novi sušilnici in I skladišču. Hmelj bodo s trak- I torjem vozili k stroju, ki bo I
cpruvll colo operacijo obira- I
nja in pripravil hmelj za su- | šenje. Stroj nadomesti pri polnem obratovanju do 250 I obiralcev, vendar še vedno I potrebuje 40 ljudi. Ker je l bila stara sušilnica premajhna, grad* kmetijski kombinat tudi novo sušilnico. Vse sku- I paj, stroj za obiranje hmelja I in sušilnica, bo stalo okoli I 90 milijonov S din. Polovico J sredstev jim je odobrila Ju- I goslovanska kreditna banka I v Beogradu, drugo polovico J pa bo prispevalo Združeno I podjetje za hmeljarsko proizvodnjo ter sami. Prednost I stroja je tudi v tem, da lahko dela v grdem ali lepem vremenu, medtem ko ljudje lahko obirajo samo v lepem vremenu.
Kljub stroju pa bodo še vedno potrebovali okoli 1500 ljudi. Zato so zdaj začeli akcijo za pridobivanje obiralcev. V kombinatu menijo, da so premalo povezani s šolami. Te bi lahko med počitnicami organizirale delovne akcije šolarjev, ki bi obirali hmelj. Tako imajo organizirano na češkem, kjer delajo zastonj, kmetijski kombinat pa bi to plačal. Vendar se do sedaj še niso pogodili. Letos bodo za škaf nabranega hmelja plačali 190 S din, za hrano in prenočišče pa bodo obiral-oi dali tri škafe obranega hmelja na dan.
O oprostitvah bo odločal svet
Ker se je v zadnjem času pojavilo na sevniški občinski upravi precej zahtevkov za oprostitev prometnega davka in ker skupščina ne zmore tega dovolj hitro obravnavati, je za to pooblastila svet za finance in gospodarstvo, da lahko odloča o oprostitvi družbenih dajatev. Prošnjam bo svet ugodil le v primeru, če bo oprostitev zahtevala širša družbena korist.
V občini je 242 brezposelnih ljudi
V kočevski občini je razen gozdarskih in kmetijskih enot vsa gospodarska dejavnost osredotočena v samem Kočevju. Manjši lesni obrat je še v Podpreski, ki zaposluje ljudi iz doline Drage.
Na zavodu za zaposlovanje delavcev v> Kočevju je prijavljenih v tem mesecu 172 brezposelnih žensk in 70 moških. V glavnem je to nekvalificirana delovna sila. Kvalifikacijo imajo samo: arhi-
Občinska sredstva so letos bolj skopa
V kočevski občini deluje 13
krajevnih skupnosti. Sredstva, ki jih dobijo od občine, so letos bolj skromna, saj znašajo komaj okrog 9 milijonov Sdin. Razen tega imajo krajevne skupnosti tudi lastne dohodke — nekatere več, druge manj.
Krajevna skupnost Pred-grad je dobila letos 1,7 milijona Sdin sredstev za izgradnjo vodovoda v Dolu. Investicije v ta dela se bodo lahko čez čas lepo obrestovale, saj postaja Dol vedno bolj privlačna turistična točka za domače in tuje goste.
Najbolj delovna je krajevna skupnost v Kočevju, ki se pripravlja na gradnjo ceste na Trato in na kanalizacijo. V načrtu je rekonstrukcija Tomšičeve ceste, ki bo stala okrog 40 milijonov Sdin. Skupnost skrbi tudi za urejanje parkov in ulic. Vseh
del krajevna skupnost s skromnimi sredstvi ne bo mogla sama opraviti. Nekaj denarja bodo morale prispevati tudi delovne organizacije.	P.	g.
tekt, stomatolog, kmetijski in gozdarski tehnik, maturant gimnazije, radijski tehnik, dva šoferja, dve šivilji in ena kuharica. Pravico zdravljenja ima pri socialnem zavarovanju 25 ljudi, denarno nadomestilo od zavoda pa prejema šest oseb. Število brezposelnih se bo še povečalo, ko se bodo prijavili tisti, ki so letos končali osemletko. Ker še niso dobili delovnih knjižic, se do sedaj niso mogli prijaviti.
Število brezposelnih v ob- . čini stalno niha. .Najbolj je zaskrbljujoča brezposelnost mladine, ki se izgublja v brezdelju, pride pod vpliv slabe družbe in predstavlja velik problem v občini.
Šest let glasbene šole
Prejšnji mesec je ni^ja glasbena šola priredila v avli nove šole v Kočevju zaključni javni nastop gojencev in s tem zaključila bogato šestletno obdobje delovanja.
V zadnjem šolskem letu je imela šola okrog 80 učencev, poučevali pa so trobila, klavir, violino in harmoniko. Čeprav je med učenci tudi precejšnje zanimanje za pouk kitare, niso mogli dobiti učitelja. Med letom so učenci izpolnili štiri samostojne
Tržaški Slovenci v Kočevju
2e lam je več izletniških skupin Slovencev iz Trsta obiskalo Kočevje. Ogledali so si mesto in pokrajinski muzej v Seškovem domu. Mesto jim je aelo ugajalo in tudi s postrežbo v botedu Pugled so bili zadovoljni, zato so obljubili. da bodo še prišli.
V nedetljo, 23. julija, so se rojaki in drugi Tržačani spet pripeljali g tremi avtobusi.
S poti po kočevski občini
■ POMOČ ZK STANOVANJA — Gozdni obrat KGP v Podpreski fe 11 načrtneje reflevati stanovanjska vprašanja. Vodstvo obrata bi rado, da bi fibnpcej aeddali poslovni prostor v Dragi, ker bi z obnovo sedanjih obratnih prostorov dobili troje stanovanj. So tudi za to, da bi t prihodnje dali več tki narja za obnove in nove hiše. ki jih žele zidati zaposleni.
■ SVET KOOPERANTOV rttl KGP — Obrat za kmetijsko kooperacijo kočevskega KGP bi rad omogočil zasebnim pridelovaloetn, da bi več pridelali. Zlasti skrbijo za vzrejo telet. Prizadevanja zasebnikov usklajujejo svet 11 kooperantov.
■ PREMALO RAZUMEVANJA ZA GASILCE — Vodstvo občinske gasilske zveze v Kočevju je ugotovilo, da Je v občini čedalje manj gasilskih enot ln čedalje manj gasilcev. Razlog vidijo v tem, da se v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih premalo zanimajo za gasilsko dejavnost. Tefla ve Imajo tudi s vzdrževanjem gasilstva, ker ne zadoščajo sredstva, ki Jih prejmejo Iz občinskega proračuna in občinskega gasilskega sklada.
A V KOČEVJU POTREBNO KO SCE — Potreba za javno kopališče v Kočevju je velika, saj se v Binži, ki ima slab tok, ni mogoče kopati. Maloštevilni kopalci so se zatekli v Mahovnik in na Breg. Večina meKanov se vozi na kopanje v Kolpo, Krko in druge vode.	v
Z nožem ga je v srce
IS. Julija se je ob 23.55 zgodil uboj r Stari cerkvi v hiši številka 36. Na domači zabavi sta se Jože Hodnik in Vid Poljak Jti sta bila vinjena, sprla. Poljak je raztrgal Hodniku majico, ta pa ga je zabodel z žepnim nožem v srce. Poljak Je izdihni, še preden je prispel rešilni avto.
OBESIL SE JE
21. Julija okoli polnoči se je obesil na vrtu 80 m od svoje hiše Jože Lavrič 't Koblarjev pri Ko-čevju. Pokojnik je Ul upokoje, nec Pogosto Je bil bolan. Na večer prod smrtjo je s prijatelji
Med njimi je balo več takih, ki so bUi že lani pri nas. Po ogledu mesta, muzeja in Se-škovega doma so imeli v hotelu Pugled skupno kosilo, popoldne pa so se preko Delnic in Reke vrnili domov proti Trstu.
Turistično društvo in Svoboda bi lahko še tesneje sodelovala z društvi iz Trsta in tako okrepila prijateljske vezi med obema mestoma.
Zabavna prireditev v hotelu Pugled
Hotel Pugled v Kočevju je priredil v nedeljo, 23. Julija, zabav, no prireditev na vrtu pri hotelu. ZA ples Je skrbel ocfcester gami-»ije JLA is Ribnice. Številna udeležba Je dokazala, da občani Kočevja radi obiskujejo zabavne priraUtve Nekateri » mnenja, da Je za družabno življenje v Kočevju še pomalo poskrbljeno.
Dobro bi bilo, da bi na večjih prireditvah pripravili tudi kultur-ni program, ki bi privabil še več obiskovalcev.
glasbene večere, sodelovali pa so še na številnih proslavah in drugih kulturnih prireditvah. Od glasbenih večerov, ki jih je priredila šola, naj omenimo le dva posebno uspela:	samostojen nastop
Mire Klunove na kitari in klavirju in Mozartov večer ...
Sola se je odločno vključila v kulturno življenje Kočevja, s čimer je opravičila obstoj. Zdaj si v mestu že težko zamišljamo kulturne prireditve brez instrumentalnih nastopov učencev glasbene šole. V mestu je že nekaj, ljudi, ki razmeroma dobro obvladajo kako glasbilo, na ta način pa lahko popestrijo različne prireditve.
Načrti šole za prihodnje leto niso majhni. Ce bodo imeli dovolj sredstev, bodo uvedli baletni pouk za otroke od 5. do 8. leta. Ker je ta pouk izredno drag, šola pa nima lastnih sredstev, pričakuje izdatnejšo pomoč predvsem od novoustanovljene občinske izobraževalne skupnosti. Vodja šole prof. Miloš Humek namreč poudarja, da je osnovni namen šole glasbena vzgoja vseh otrok, ki imajo za glasbo veselje in talent, če pa bi bil pouk (mislim baletno vzgojo) odvisen le od sodelovanja staršev, bi se šola žal spremenila v zavod privilegirancev, to je otrok staršev, ki imajo dovolj velike dohodke. Vzgoja naših otrok in njih srčna kultura nam morata biti toliko pri srcu, da bomo našli sredstva za tako šolo, zaključuje prof. Humek.
P. G.
Rinža je še vedno umazana!
Člani ribiške zadruge v Kočevju so zelo aktivni. Zadnje čase Je spet vse več upravičenih pritožb na račun KGP
večer prod popival.
Stoletni
kostanj
ogroža
ljudi
V Kočevju ni več starih zgradb, ki bi spominjale na preteklost. Je pe Se mnogo starih kostanjev. Posebno nekaj stoletij star kostanj za hišo na ljubljanski cesti daje s svojo visoko krošnjo lepo podobo mestu. Pred leti je turističnemu društvu uspelo, da se Je mogočno drevo ohranilo. O-krog njega so zgradili zidni venec, na katerem selo rada poseda mladina. Orjak p« Je ostarel in že v zimskem času jo pod pritiskom snega začel odpaU del mogočnega vrha. K sreči ni bilo nikogar pod njim, da bi ga debele veje zadele. 18. julija so se veje spet odlomile. Tudi tokrat niso nikogar poškodovale, čeprav se na tem kraju večkrat igrajo otroci. Kostanj je potrebno čim-
r| podreti, da ne bo povzro-kakšne hujše nesreče!
Kočevje zaradi onesnažene Rinže, saj je ta reka edino področje njihove dejavnosti.
Letos je površina Rinže spet močno prerasla z lokvanji. Pri tržnici in trgovini »Non-stop« je večkrat vse polno papirja, polen, kosov od zabojev in druge nesnage. Vse to pa ni v mesta v čast, posebno v turistični sezoni. Slišati Je bilo, da je ribiška zadruga dobila potrebna sredstva za čiščenje Rinže. Pred tedni so že pričeli delati, sedaj pa je spet vse mirno in umazanija na Rinži je ostala. Takšno stanje ni v ponos niti ribiški družini niti turističnemu društvu, še najmanj pa občanom mesta. Potrebno je, da umazanijo čimprej odstranijo, ker so sredstva zagotovljena in tudi delovne sile je dovolj!
Matični urad Kočevje
V Juniju ie bil rojen 1 deček, poročilo pa se je 5 parov. Umrlli so:	Ivan	Jazbinšok, delavec lz
Brega pri Kočevju, 36 let; Ignacij Brenčič iz 2eljne 27, 77 let ln Angela Stropnik iz Kočevja. Re4-ka coUn ati 57 lot
KOČEVSKE
NOVICE
sobotnega slavja v Novi Štifti
Partizanskega slavja na dan vstaje, 22. julija, pri Novi Štifti se je udeležilo veliko ljudi. Pred zbrano množico je najprej spregovoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ribnica Janez Picek, nato pa je odkril spominsko obeležje ter ga izročil v varstvo KO ZZB NOV Sodražica. Predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Sodražica Dane Samsa se je v krajšem govoru spomnil trpljenja in žrtev ljudi v vaseh pod Travno goro ter junaštva padlih borcev. Po govoru je vod JLA iz Ribnice izstrelil častne salve v počastitev
padlih borcev. V kulturnem delu programa je sodeloval moški pevski zbor iz Ribnice, recitatorki iz osnovne šole Sodražica in pripadniki JLA iz ribniške garnizije.
Po slovesnosti je bilo tovariško srečanje. Borci in drugi vaščani so obujali spomine na težke dni iz NOB. Številni udeleženci proslave so nato obiskali Travno goro, Grmado in druge turistične točke. — Na sliki: pogled na del udeležencev proslave v Novi Štifti
(Foto: Drago Mohar, Ribnica)
31. julij: praznik Loškega potoka
Prebivalci Loškega potoka praznujejo zadnjega julija krajevni praznik v spomiD na dan, ko so italijanski okupatorji požgali vas Travnik in v zameno za enega ali dva padla Italijana ustrelili 18 talcev. Vendar jim tudi to ni bilo dovolj- veliko ljudi so odgnali v taborišča na Rab, v Gonars, Padovo in drugam. V tastih dneh so fašisti ubili tudi pet učiteljev, ki so bili tedaj najbolj vneti pobudniki odpora. Postrelili so Mb pri Mrtaloru ob cesti Loški potok—Jelenov žleb—Glažuta.
Letos ne bo pomembnejših proslav ali prireditev, čeprav
je od teli dogodkov minilo je pomanjkanje požrtvovalnih četrt stoletja. Vzrokov je več, in sposobnih ljudi ter P°" najpomembnejša sta vse več- manjkanje denarja. K-
Igro bodo uprizorili jeseni
Kulturno umetniško društvo Ivan Vrtačnik iz Loškega potoka je nameravajo za letošnji krajevni praznik pripraviti predstavo dramskega dela. Ko pa je društvo začelo zbirati igralce, so kmalu ugotovili, da je na voljo premalo časa in premalo ljudi. Srednješolci so bili pripravljeni sodelovati, vendar bri morali pri tem pomagati tudi starejši igralci, ki pa v poletnem
času nimajo dovolj časa za te stvari- Sklenjeno je bil°> da bodo igro uprizorili jeseni-Razen igralcev primanjkuje tudi denarja. Trenutno Se ® poravnan dolg, ki je nastal takrat, ko so preurejali dom-Za napeljavo elektrike v n0_ vo kino dvorano dolguje društvo še 1,250.000 Sdin, pa**> po je dolžno tudi Gradbeniku iz Ribnice.
KMETIJSKA IZKUŠNJA IZ RIBNIŠKE OBČINE
Pridelovanje na koščkih ni donosno!
Razvojni program naj predvidi združevanje manjših parcel v večje — P°* trebno je nekaj novih občinskih odlokov
V ribniški občini daje kmetijstvo kruh precejšnjemu številu občanov, živinoreja Je tu že od nekdaj doma. Redijo plemensko živino, v zadnjem času pa predvsem mlekarice. Molža je donosna reč Pogodbena reja telet daje tudi precejšen dohodek. V kmetijstvu pa kljub temu
nekaj manjka. V mislih imamo razvojni program, ki bi moral nakazati tudi Specializacijo. Pogodbeniki bodo še nadalje pridelovali tržne presežke na našem območju in hkrati čedalje bolj uporabljali stroje. Seveda se dajo stroji uspešno uporabljati le na večjih površinah. Zato bi
ZA KRAJEVNI PRAZNIK LOŠKEGA POTOKA ISKRENO ČESTITA
VSEM DELOVNIM LJUDEM. POSEBNO PA KMETOVALCEM TEGA PODROČJA
Kmetijska zadruga
Loški potok
PRIPOROČAMO SE ZA SE ČVRSTEJŠE SODELOVANJE!
bilo nujno razdrobljeno zee®* ljo zložiti v velike PaTceZ.' Veliko kmetov je že za ? da bi tako napravili nekat pa nasprotujejo. Združeval. manjših parcel v večje opravili zlasti v ni krajih. Nedvomno fio pri tem pomagati tudi oDC**^ ska skupščina, s tem da ^ sprejela ustrezne odloke-trebna pa bo tudi P?*° gj krajevnih skupnosti, K morajo prizadevati zanflP dek v kmetijst/vu.
DROBNE IZ RIBNICE ^
%
rodile. Otroci In odras^ ¥ toš? veliko nabrali. Ker	go	i?"
gib hiSab tudi »*ov^W9S(:
Podklanca pri ^dlcalJP^ 1* gostinske prostore. Vs«*®*^voju povečanje zgradbe v P*2r. jca®®? turizma v tem kraju. s slapom privabljajo v®^ obiskovalcev.	^ro
■ RIBNICANISO
založeni s sadjem in prisj* Potrošniki so s t«*n, ^LdovoU1^ na trg tudi privatniki, . ocr^ ker imajo veCjo izbiro, pa ni bistvenih razlik. ojboiC*
■ S PKENOCIS«
Sc vedno na
lahko nudi le 15 P no druStvo pa	1»
pri privatnikih 18 P?? Jmo voj turizma ni dovolj	in
ta kmja, dobra potfng" dobno, ampak tudi sodkliterib ml Jena prt-noCiM«. JL,ti)il bodo gostje dobro P0"
KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA
obvešča, da se lahko v zadružni trgovini IZBIRA V RIBNICI vsi kmetovalci in ostali potrošniki založijo z vsakovrstnim potrošnim blagom in s kmetijskimi potrebščinami po konkurenčenlh cenah.
Z vezanimi vlogami pri hranilnem odseku zadruge si zagotovite višje obresti in možnost najetja kredita za modernizacijo svoje kmetije!
|{ E šivi'0
Kam s tistimi, ki so brez službe?
Pretekli teden je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Črnomelj razpravljalo o naraščajoči brezposelnosti v občini — Konec junija je iskalo delo 139 ljudi, od teh jih 97 nima zemlje — Sprejeli so več sklepov, ki pa nekaterim prav gotovo ne bodo všeč
Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga Smo-^ljska podružnica zavo-^ za zaposlovanje, je Predsedstvo sindikalnega ocenjevalo sedanji Položaj in analiziralo vzro-zakaj vse več ljudi o-~Ja brez dela.
Med 139 nezaposlenimi občini Črnomelj, kolikor *** Jih imeli pri zavodu konec junija le-r38* je 128 žensk in 97 oseb j*6® lastne zemlje, s kate-^ bi se lahko preživljali. ..vrstah nezaposlenih je 0 nekvalificiranih ljudi, pižjo izobrazbo, 1 s * z visoko ter 14 s©o, izučenih obrti. 7l(f/**atki so zaskrbljujoči še zato, ker je zna-, > aa bodo v nekaterih j^iektivih morali še zma-število zaposlenih. JJ^stvo občinskega jj^Jalnega sveta pa je kat« ®l ^i lahko z ne-ali . ukrepi zmanjšali ln^saj omlili sedanji po-slriJ' Sprejeli so nekaj S** in priporočil de-katft?1 • or8anizacijam, s _J^^pa se vsi gotovo
Tudi v Črnomlju shirajo prispevke
dnv-^ kratkim so vodstva beno-političnih organiza-imenovala koordinacijski Dotn°f- P°m°č žrtvam im-naustične agresije. Odbor obp2e	hirati prLspevke
Vovan- in delovnih kolekti-Ker je akcija široko
vseh°Vana in,a podporo organfc.eij, kaže že v UstVtu °a razmeroma lepe faln Računajo, da bo zbi-heca.^cija zaključena ko-zato prosijo vse jadnike, naj čimprej na svoje prispevke na po-račun Pri Ko-vjli-. banki Črnomelj šte-
Ka 50.^-746-4—75
^voje gostovanj v Črnomlju
t**n jr^* 21 • Julija iveter, Je Povabil v Črnomelj na f«fioo P««Mn ansambel Mb«-
le t ‘n^°|na dvorana poslušalcev
^fjfv^jaioe pt*anl Latin.
Prireditev }e bila v počastitev dneva
^	»ostoval v mostu
VARIETE. Na 5:	» bile 20.. 21..
JJoelm"	so številnim gle-
^avne	dresuro ftvaM.
tS®- h***™0 ^ spret-
scipline, da si namenoma ne prizadevajo za razvoj svojega kolektiva itd. Na žalost je med takimi tudi nekaj bivšdh borcev. Ker bodo morala nekatera podjetja v sedanji finančni stiski še zmanjšati število zaposlenih, bodo na vrsti za odpoved predvsem nedisciplinirani ljudje, ker jih bodo najlaže pogrešali.
Novi zavod že dela
Pred dnevi je začel delati .novoustanovljeni Zavod za kulturno prosvetno dejavnost v Črnomlju, ki je nastal z združitvijo Doma ljudske prosvete in Delavske univerze. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil imenovan Kamilo Weiss. V naslednjih 6 mesecih bodo v novem zavodu uredili vso potrebno dokumentacijo, statut in pravilnike.
Potrebne so nove zazidalne površine
Svet za gospodarstvo in finance ptri občinski skupščini Črnomelj je pred dnevi razpravljal o idejnem osnutku zazidalnega načrta za področje čardak (med Šolsko in Zadružno ulico) ter za stanovanjskimi bloki v Kanižarico. Odločili 90 se za tak idejni osnutek, da bo mogoče takoj izdelati zazidalni načrt za te površine.
Viniški poravnalni svet pohvaljen
V razpravi o delu pravosodnih organov so na seji 13. julija odborniki občinske skup ščine omenili tudi delo poravnalnih svetov. Poudarili so, da poravnalni sveti opravljajo svojo odgovorno dolžnost zelo uspešno in s tem razbremenjujejo občinsko sodišče. Se posebej so pohvalili delo poravnalnega sveta na Vinici, ki je v svoji mandatni dobi rešil s poravnavo skoro tri četrtine spornih zadev, o katerih je razpravlja!.
Višja preživnina
Več kot 60 mater na področju občine Črnomelj je lani za svoje nezakonske otroke zahtevalo višjo preživnino. Sodišče je okoli 30 primerov že obravnavalo in določilo, da morajo očetje nezakonskih otrok plačevati povprečno 9000 S din na mesec.
Š* flKi-r?:	**!&■*	—
* UPI
MPST -v
* % 11111
^ .W X ,
Sp
mm
V-
ne bodo strinjali, ker bo mnogo prizadetih.
1. Priporočajo vsem kolektivom, naj temeljiteje skrbijo za razvoj osnovne in razširjene reprodukcije, da bi lahko zaposlovali nove ljudi, ki imajo končano osemletko.
2. V delovnih organizacijah naj se pogovorijo s še zaposlenimi člani — upokojenci, da bi le^i svoja delovna mesta odstopili mlajšim.
3. Občinski skupščini bodo predlagali, naj ponovno obravnava uslužnostne dejavnosti in obrtništvo, ker je prav v tej panogi zadnje čase dokaj zmešnjav. Dogaja se namreč sledeče: stranke pokličejo obrtnike družbenega sektorja za razna popravila, ti pa svetujejo, naj del ne zupajo podjetju, temveč da bodo prišli popravit okvaro raje popoldne, v prostem času!
Delovne organizacije s področja komunalnih dejavnosti so zaradi takega odnosa svojih delavcev nedvomno prizadete, zato so bili člani predsedstva mnenja, da je treba popoldansko izredno obrt zajeziti ter redno zaposliti več de lavcev v družbenem sektorju.
Ko so razpravljali o tem, kako ljudem pomagati do kruha, so ugotovili še to, da imajo nekateri delavci in uslužbenci zelo malomaren odnos do dela in di-
975 inšpektorskih pregledov
Inšpektorji medobčinske inšpekcijske službe so opravili lani na področju občine Črnomelj 975 pregledov, izdali so 242 odločb in zaradi gospodarskih prestopkov ali kaznivih dejanj -poslali 13 prijav javnemu tožilstvu.
Čez umetno osemenjevanje ni več pritožb
Lani se je kvaliteta del pri umetnem osemenjevanju krav na črnomaljskem območju precej izboljšala, ta,-ko da zdaj ni več slišati pritožb. Prvič so bile umetno osemenjene 2003 plamenice, ; ponovno pa so jih osemenili le 418. Iz podatkov veterinarske inšpekcije je razvidno, da je bilo lani 331 umetnih ose-’• menitev več kot v letu 1965.
LESENEGA KOPALIŠČA V METLIKI ni več. Pred kratkim so ga podrli in zgradili sodoben objekt, v katerem so: restavracija, kuhinja, sanitarije ter več prostorov za omarice in kabine. (Foto: Ria Bačer)
NOVOTEKSOVI komunisti niso klonili!
Zahtevajo dosledno izvajanje stališč političnega aktiva in občinske skup* ščine v Novem mestu in v Metliki — Razčiščevanje zadev in odnosov še ni končano in ga bodo prihodnji mesec nadaljevali
»Priporočila občinske skupščine v Novem mestu je delavski svet tovarne NOVOTEKS izigral, povzročiteljem neredov pa dal odgovorne funkcije v organih upravljanja, ne da bi jih kaznoval.« Ta ugotovitev je rabila za izhodišče, ko so NOVOTEKSOVI komunisti 20. julija, na sestanku v metliškem obratu, politično ocenjjevali stanje v tovarni. V razpravi je sodeloval tudi član kontrolne komisije CK ZKS Jakob Žen.
Kazen za razbijače zborov volivcev
oCene<W. seji izvršnega odbora občinske konference 6ZDL Črnomelj so 2a !Heva)‘ delo minulih zborov volivcev, na katerih so se občani izrekali •etni krajevni samoprispevek — Sprejeli so tudi delovni načrt za naslednje 4 mesece in razpravljali o zdravstvenem domu
Nedvomno je res, da so januarski in kasnejši dogodki postavili na preizkušnjo vse napredne sile v tovarni, so poudarili. Komunisti, ki so s svojimi stališči podprli koncepte, kakršne je od tovarne zahtevala gospodarska reforma, pa so prišli kmalu v nemilost pri tistih, ki za te koncepte niso hoteli slišati. Mnenja in stališča maloštevilnih komunistov v vzdušju, kakršno je prevladovalo na sestankih kolektiva in organov upravljanja, niso mogla zmagati. Komuniste so ovirali na vsakem koraku in jih celo dolžili, da so krivi za nerede.
Podobno so doživljali člani kolektiva, ki so si »drznilia misliti in delati kot komunisti. Dobivali so anonimna pisma, poslušali grožnje z od povedmi in bili zastraševani. Delavne metode komunistov (sestanki, prepričevanja, ocenjevanje, analiziranje) šobile, kakor so menih na metliškem sestanku, premalo učinkovite. Morda so komunisti prav zaradi tega doživeli neuspeh pri kandidiranju in na volitvah v občinsko skupščino ter samoupravne organe, saj jih (z izjemo metliškega obrata) v novih organih ni.
Ob takem stanju, vzdušju.
Prijetna in vesela »TURISTIČNA NOČ NA KOLPI«
Minuli petek zvečer so v Metliki na Kolpi odprli nov kopališki objekt. V zgradbi je restavracija s kuhinjo, bife, 8 kabin za pmeobJačevanje in 56 garderobnih omaric. Cene za uporabo omaric kabin in za parkiranje so enotne: 1 novi dinar.
Otvoritev je bila v okviru letošnjih turističnih prireditev z naslovom »Turistična noč na Kolpi«. Prireditev so
začeli s promenadnim koocer-tom metliške godbe na potor la. Nastopili so še moški pevski zbor in folklorna skupina iz Metlike, vokalni solisti in humorist Toni. Nazadnje Je BETI pripravila revijo kopalnih obleik Na kopališču bo od sedej naprej vsako soboto in nedeljo ples. Razen tega bodo pekli tudi jamjčke, odojke, ražnjiče in čeivapčioe.
Ierence	občinske kon-
50 bili j L J® ugotovil, da vse* et?avru zbori volivcev VSei*i Lob6lni uspešni pred-^ste« , zaslugi prizadevnih . ^jevnih organizacij ^t°r trno vih aktivistov, P° zaslugi članov !*•	Političnega	akti-
S^ere Javali so tudi tiste k 0 UKrumJer zbori volivcev
^ uudTp°siunez-
• KI vedno na vseh
Novice
^nomadske
K O aa U N E
sestankih tjavdan kritizirajo, tokrat pa so si dovolili tudi žaljive in nesramne izpade v javnosti. Tiste posameznike, ki so se na zborih volivcev grdo vedli, je sklenilo predsedstvo SZDL predlagati* v kaznovanje občinskemu sodniku za prekrške.
Druga točka dnevnega reda je bila namenjena načrtom za bodoče delo organizacije do konca novembra letos. Dogovorjeno je bilo, da bodo vse krajevne organizacije avgusta pobrale članarino in skušale pridobiti nove Člane, urejale bodo evidenčne in blagajniške knjige. Septembra se bosta sestali sekcija za kmetijstvo in sekcija za družbeno aktivnost žensk, sklicano pa bo tudi širše posvetovanje o
aktivnosti mladine v družbenem življenju. Razen tega je na programu več javnih tribun o zunanji politiki, zaposlovanju in izobraževanju.
Oktobra je planirana druga seja občinske konference SZDL, zatem pa bodo konference po krajevnih organizacijah, ki bodo končane do konca novembra.
Dobršen del razprave se Je sukal okoli stanja v zdravstvenem domu, ker je bilo tudi na zborih volivcev spet nemalo pripomb na račun poslovanja te ustanove. Sprejeli so sklop, da bo občinska komisija za družbeni nadzor čimprej raziskala stanje ter na prvi občinski seji poročala o svojih ugotovitvah.
VELETRGOVSKO PODJETJE
KOKRA — KRANJ
obvešča cenjene potrošnike, da odpira
v METLIKI NOVO PRODAJALNO
OTVORITEV PRODAJALNE KOKRA
METLIKA
(Partizanski trg) bo 31. julija.
Na zalogi velika izbira tekstilnega blaga, lahke konfekcije, moškega in ženskega perila, galanterijskega blaga in igrač.
Konkurenčne cene, potrošniški krediti!
Za obisl^ se priporoča kolektiv prodajalne
KOKRA - METLIKA
nenehnem oviranju in neskladju stališč, zaradi česar je bila zelo težavna politična dejavnost, so postali nekateri komunisti v obeh osnovnih organizacijah NOVOTEKSA malodušni in so celo razmišljali o izstopu iz članstva ZK. Niso pa omahovali tisti komunisti, ki so bih prepričani, da imajo prav, da so bila pravilna stališča političnega aktiva in obeh občinskih skupščin (novomeške in metliške) do gododkov in sta nja po dogodkih v NOVOTE-KSU. Ti komunisti so prepričani, da zanje še ni ukč končanega, da se njihovo delo, kakršno jim nalagate potreba in čas, v organih upravljanja in kolektivu sploh Sele pričenja.
Na metliškem sestanku so se tudi dogovorili za enotno stališče, ki ga bo treba zastopati ob zahtevah metliškega obrata po samostojnem obračunu in obnovi strojnega parka. Poudarili so, da gre v tem primeru za samoupravno pravico metliškega obrata, ki jo morajo komunisti podpreti. To pa je že del programa, Id ga nameravajo sprejeti, že na tem sestanku so povedali, da bodo zahtevali od organov upravljanja, da bodo dosledno izvajali stališča političnega aktiva in občinske skupščine v Novem mestu in delali po naprednih konceptih za gospodarjenje.
* Umrl je Janez Težak
v petek 21. julija je v 57. letu starosti zaradi raka umrl Janez Težak iz Dol pri Suhorju.
Bil je med prvimi organizatorji osvobodilne fronte na tem področju. Leta 1942 so ga Nemci ujeli in ga zverinsko pretepli, tako da so mu posledice ostale za vedno. — Na pogrebu, ki se ga je udeležilo okoli 300 ljudi, se je pred mrliško vežico od njega poslovil najprej sovaščan-bo-recsStanko Težak, pred odprtim grobom pa še član ZB Jože Mihelčič.
METLIŠKI
tednik
|fck „Biti, ne biti - to je zdaj vprašanje!"
Letos bo treba zbrati za strokovne šole še okoli 170 milijonov Sdin — Delovne organizacije razpravljajo o prispevku, mnoge pa se tudi izgovarjajo: »Da, če bi bil ta odstotek že uzakonjen — zdaj je odvisen le od lepe
besede in prepričevanja ...«
■ 2U2EM BERSKO POKOPALIŠČE so pričeli urejevati. Najprej gradijo orodjarno, da bodo pozneje preuredili še mrtvašnico. Poleg orodjarne gradijo tudi manjši vodnjak in sanitarije. Delo vodi krajevna skupnost, ki je del sredstev priskrbela že lani, del pa v letošnjem letu
■ V STOPICAH DRUGA IZMENA — V torek, 25. julija, je prišla v Stopiče druga izmena mladincev, ki so poklicani za osem dni na predvojaško vzgojo. Mladinci iz prve izmene so se vrnili domov 23. julija. Vodstvo je bilo z znanjem in disciplino mladincev, ki se v Stopičah privajajo na vojaško življenje, zelo zadovoljno. Disciplino so kršili le trije, ki jih bodo predlagali za postopek j>ri pristojnem organu za prekrške.
■ 48 KATEGORIZIRANIH —
Komisija za kategorizacijo otrok pri novomeškem Centru za socialno delo se Je letos že štirikrat sestala in obravnavala 48 otrok. Odkar so v komisiji zamenjali nekaj članov, ima boljši uspeh.
■ POSLOVNOST PODJETIJ PRED ObSS — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu je pred kratkim obravnavalo problematiko poslovnosti nekaterih gospodarskih organizacij in razpravljalo o zbiranju pomoči za arabsko ljudstvo. Predsednik ObSS in član slovenske delegacije, ki je nedavno obiskala Ukrajino, je poročal predsedstvu o namenu in zanimivostih s tega obiska.
■ POGOVOR O SPOMLADANSKIH Dšl — V Novem mestu se je prejšnji teden sestal odbor za organizacijo delavskih športnih Iger in obravnaval že končani spomladanski del teh iger. Odbor je sprejel tudi sistem točkovanja, po katerem bodo vrednotili udeležbo in uspeh na športnih tekmovanjih. V septembru se bo pričel jesenski del delavskih športnih iger.
Delovne organizacije so morale do 20. julija odgovoriti, ali so pripravljene prispevati po 1 odstotek izplačanih osebnih dohodkov za financiranje strokovnega šolstva ali ne. Tako priporočilo, ki pa je ob hudem finančnem stanju že poziv, je nanje naslovila občinska skupščina po razpravi o položaju -strokovnega šolstva na seji, ki je bila pred tedni.
Ocenjujejo, da bodo delovne, predvsem gospodarske organizacije v novomeški občini letos izplačale okoli 17 milijard Sdin kosmatih osebnih dohodkov. Če bodo spoštovale priporočilo občinske skupščine (in republike) ter odvedle po 1 odstotek za strokovno šolstvo, bo zbrano okoli 170 milijonov Sdin. To je približno toliko, kot je potrebno dati letos strokovnim šolam za nemoteno delo oziroma kolikor je potrebno
Električarjev ni blizul
Krajevna skupnost v Škocjanu je prosila ELEKTRO v Novem mestu, naj izračuna, koliko bi veljala napeljava elektrike za sedem hiš na Goriški gori. Pri napeljavi elektrike bi veliko pomagalo prebivalstvo te vasice, znaten delež pa bi pristavila tudi krajevna skupnost. Na prošnjo novomeška poslovna enota ni odgovorila, niti ni poslala človeka v Škocjan. Brez odgovora je tudi lanska prošnja, naj bi v Škocjanu namestili nekaj novih luči javne razsvetljave.
zbrati, da bo občina lahko poravnala obveznosti do medobčinskega šolskega sklada iz prejšnjih let.
Po podatkih, s katerimi so seznanjene tudi gospodarske organizacije, je bilo do zadnjega maja vplačano nekaj več kot 22,7 milijona Sdin, ali tretjina tega, kar je bila občina dolžna medobčinskemu skladu v letošnjem pr-
‘ ŠKOCJAN: »vstopnina« v zobno ambulanto po 3 Ndin
15. avgusta bodo v Škocjanu odprli zobno ambulanto. Krajevna skupnost je podpisala pogodbo, po kateri bo odgovorna za »rentabilnost« ambulante. Da bi se izognili denarnim težavam, določeno, da bo vsak pacient ob vstopu v ambulanto plačal 3 Ndin. Pristojni so prepričani, da se ljudje ne bodo upirali plačati, saj bodo ~re-cej na boljšem kot do zdaj, ko so obiskovali zobno ambulanto v oddaljenem Šentjerneju. Do otvoritve bodo v ambulantne prostore napeljali vodo.
vem polletju. V drugem polletju mora občina razen tega zagotoviti še 74 milijonov starih din.
Prizadete strokovne šole z učnim kadrom in dijaki vred,. občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in drugi, ki si prizadevajo za nemoteno delo strokovnega šolstva, z velikim zanimanjem pričakujejo, kaj se bo izcimilo iz priporočila delovnim, predvsem gospodarskim organizacijam. Pričakovanje je tolikanj bolj dramatično, ker se vsd zavedajo, da je obstoj strokovnega šolstva potisnjen v roke organizacijam, ki so ta čas edine sposobne rešiti strokovno šolstvo.
Aprila letos se je pogreznil del cestišča pri Dolenjskih Toplicah. Do sedaj, ko gre skozi Dolenjske Toplice nekaj sto avtomobilov na dan, so postavili le opozorilne deske! Morda čakajo odgovorni činitelji na težjo nesrečo ali pa na konec letošnjega mednarodnega turističnega leta?
Žejni ne dajo denarja za vodo!
Iz krajevnega samoprispevka se je nabralo premalo denarja, da bi lahko začeli delati vodovode v Zavinku, Stari vasi in Grmovljah
V Škocjanu čakajo, da se bo z dopusta vrnil davčni izterjevalec in začel pobirati krajevni samoprispevek. Zaostanek je velik, saj so plačniki še za lani dolžni okoli 2 milijona Sdin, medtem ko je letošnji dolg znatno večji. Od zbranega denarja pa je odvisno, ali bodo začeli delati vodovode v Zavinku, Stari vasi in GrmovljalT ali bo spet ostalo v željah.
Prvoborec J. Golob - šestdesetletnik
Te dni je v krogu svoje družine in prijateljev proslavljal 60-letnico Jaka Golob iz Gradenca pri Žužemberku, zaslužen borec za pravice. Življenje jubilanta je bilo trdo in polno grenkih doživetij. Rodil se je kot osmi izmed trinajstih otrok v Jelovem pri Radečah. Komaj 18-leten se je zaposlil kot zidarski delavec v Trbovljah, kasneje je delal v papirnici Njivice pri Rade-
Šmarješke in Dolenjske Toplice zasedene
V šmarjeških in Dolenjskih toplicah sta hotela zasedena, letujejo pa predvsem domači gostje, čeprav tudi tujcev ne manjka. V Dolenjskih toplicah je razen tega trenutno zasedenih tudi preko 200 postelj v zasebnih turističnih sobah. «
Kopanje v odprtih in zaprtih bazenih privablja še številne prehodne goste, posebno ob nedeljah in praznikih. Zadnjo nedeljo Je bilo v šmarjeti več kot 1000 kopalcev, v Dolenjskih toplicah pa so jih našteli več kot 1500.
Ijani je odšel na Dolenjsko, sodeloval pri napadu na karabinjersko postajo in kasneje na sam Žužemberk, do konca vojne pa še v številnih bitkah v Suhi krajini. Tu, je spoznal svojo ženo Anico, ta• krat aktivno skojevko. Jaka je za svoja dejanja v NOB dobil čin kapetana I. klase in številna odlikovanja s spomenico 1941. Po vojni je bil logar za okolico Žužemberka, sedaj pa je že nekaj let upokojen, vendar se še vedno zanima za aktivnost družbenopolitičnih organizacij in za razvoj kraja.
Prijatelji in znanci mu ob jubileju iskreno čestitamo!
Načrt za ureditev vodovodnega omrežja v omenjenih vaseh je naredila škocjanska krajevna skupnost, ki je tudi predpisala krajevni samoprispevek. Že tedaj . so vedeli, da denar iz samoprispevka občanov ne bo zadostoval in so računah na pomoč občine ter novomeškega podjetja VODOVOD. Letos iz občinskega proračuna nimajo kaj pričakovati, ker še za druge dejavnosti nima dovolj denarja, kvečjemu lahko ra-
DOL. TOPLICE: domači in tuji gostje
Zdravilišče v Dolenjskih Tolpicah je letos dobro obiskano. Razen domačih gostov je tu precej tujcev, predvsem Avstrijcev, Nemcev in Italijanov V zdravilni vodi pa se je okopalo tudi že nekaj Angležev. -Gostje stanujejo v zdraviliški stavbi in pri zasebnikih.
čunajo na prispevek iz sklada za podeželske vodovode pri novomeškem podjetju.
Pavle Zupet, škocjanski odbornik, je rekel, da bodo načrt za vodovodno omrežje Za. vinka, Stare vasi in Grmovelj zaradi pomanjkanja denarja
občutno zmanjšali. Dodal je, da se ne da povedati, kje bodo vodovod najprej začeli delati, če bodo imeli dovolj sredstev za začetek. Pripomnil je, da so ljudje pripravljeni prostovoljno in brezplačno opraviti zemeljska dela.
V juniju so poslali plačnikom krajevnega samoprispevka zadnji opomin. Uspeh pri' čakujejo, ko bo odšel na teren- izterjevalec. Od tega, kaj bo ta opravil, je prtjg®^ odvisno, ali bodo še tos začeli delati vod0
Nesrečna vožnja sena z Roga
čah in v kranjski tovarni In-teks, kjer so ga izbrali za odbornika sindikata. Jaka se je že v mladosti vključil v vrste naprednih delavcev.
Leta 1941 se je povezal s komunisti in organiziral odhod ljudi v partizane. V tovarni se je spoprijel s kultur-bundovci in 17. okt: 1941 tudi sam odšel v partizane. Kot borec Gorenjsko-kranjskega, pozneje Cankarjevega bataljona, je sodeloval v znanih bitkah v Rovtah in Dražgošah. Po zdravljenju v Ljub-
ŠMARJETA: premalo teličk in piščancev za rejo
Novomeška kronika
■ ARKADNI STEBRI ZGOR NJE delikatese na Glavnem trgu so zelo nedostojno počečkani. Razen nespodobnih napisov so na stebrih tudi »lepi akti«. Za stavbo na Cesti komandanta Staneta 3 je pravo smetišče. Razen kupov peska so tu tudi kosi papirja in nalomljene palice, kar mestu gotovo ni v okras.
■ V OMARICI POČITNIŠKE ZVEZE v arkadnem hodniku trgovine Tekstil se Je prejšnji razpoki pridružila še večja, ki obeta, da se bo steklo vsak čas sesulo na tla.
■ OB 20 LETNICI SGP PIONIR ro člani podjetja napravili lepo razstavo nagrad in fotografij v izložbenem oknu lekarne.
■ PREO VHODOM v študijsko knjižnico Mirana Jarca so že dlje fikaa postavljene košarice s cvet-
jom, ki pritegnejo mnogo pogledov.
■ NAMESTO STARE in zane marjene plakatne omarice na stavbi slaščičarne na Glavnem trgu je postavljena nova, žal še brez napisa.
■ CRNI TULIPANI BODO od
slej naprej igrali, kot piše na plakatih, tudi ob četrtkih na vrtu Kandijskega hotela.
■ VROČINA JE PRI9ILILA stanovalce, da so ob popoldanskih urah ostali doma ali pa so odšli na kopališče, tako da je mesto ob tem času kot izumrlo. Nasprotno pa je zvečer, ko je na pločnikih zelo živahno.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA — v začetku julija so rodile Danica Berger z Mestnih njiv 4 — dečka, Milena VrSčaJ s Karlovške 8 — dečka in Rafaela Pajič lz Jerebove S -c* deklico.
■ ŠMARJEŠKI IN OKOLIŠNI kmetje redijo pogodbeno za kmetijsko zadrugo teličke in piščance. V hlevih petih pogodbenikov je ta čas okoli 70 teličk, trije pa redijo 4500 piščancev. Zanimanje za pogodbeno rejo je veliko večje in bi imeli precej več pogodbenikov, če bi dobili v rejo več živali. Teličk in piščancev za pogod beno rejo manjka.
H PŠENICA NA ŠMARJEŠKIH poljih' je obrodila, kot so si želeli. Pretežno so jo
Pocenili so gramofonske plošče
| V novomeški prodajalni ELEKTROTEHNE so znižali cene malih gramofonskih plošč domačih dn tujih izvajalcev od 1,50 Ndrin do 3 Ndin, cene veli kih plošč pa za 7 do 15 Ndin. Uvožene plošče so oenejše za 5 do 10 Ndin. Znižali so tudi ceno hladilnikom YEHI na 740 Ndin, kuhalnikom TOBI pa za 140 Ndin. Trgovina je dobro založena s pralnimii stroji različnih znamk, novost pa Jo CAN-DY 75.
že poželi, večini kmetov pa je pridelek spravil zadružni kombajn. Kmetje so se precej mehanizirali, saj lahko ta čas naštejejo pri zasebnikih tri traktorje, 18 kosilnic in več drugih pripomočkov za obdelovanje polj.
■ ODKUPNA POSTAJA V ŠMARJETI je letos kupila od nabiralcev okoli 300 kg zdravilnih zelišč, od tega kar 200 kg lipovega ovetja. Borovnic in drugih gozdnih sadežev so manj odkupili kot v prejšnjih letih, čeprav bolje plačajo. Predvidevajo, da bodo jeseni lahko odkupili okoli 30 ton industrijskega sadja. Tudi pridelek sadja bo letos manjši. Na šmarješkem območju so pred leti odkupili okoli 60 ton sadja.
20. julija popoldne je na gozdni cesti na Rogu zadela Fifoltovo družino iz Drenja pri Soteski huda nesreča. 65-letm Ivan Fifolt je s konji peljal voz sena od Pečk proti Soteski. Na ostrem ovinku
Trije vlomi in pol milijona Sdin škode
Matiji Hočevarju, 35-letne-mu Ciganu iz okolice Žužemberka, so dokazali, da je v minulih dneh vlomil na l?de čem kalu, v Cesti pri Velikem Gabru in Podlipi, pri čemer je bilo za okoli 500.000 Sdin škode. Domnevajo, da je Hočevar vlamljal tudi drugod. Najraje je iskal denar. Vlamljal in' kradel je v času, ko so bili ljudje na polju in niso dobro zaklenili hiš.
se je od oseja odtrgala veriga in začela udarjati konje po nogah. Konja sta se spla- . šila in zdrvela v dolino. Voz se je na ovinku prevrnil. Fi' folt je tako nesrečno padel z voza, da si je hudo poškodoval lobanjo in je nasred-njega dne v novomeški bolnišnici umrl. Veronika Fifolt, ki se je tudi peljala na vozu, ima zamotan zlom leve no ge, njenega sedemletnega sina pa je udarilo po glavi. Oba so odpeljali v bolnišnico.
Strela zažgala kozolec
24. julija ob 21. uri je med neurjem strela udarila v kozolec Antonije Kuhar iz Hrvaškega broda im ga zažgala. Poslopje je do tal pogorelo, zgorele pa so tudi večje količine žita, sena, gradbenega lesa in kmečko orodje, škodo so ocenili na 5 milijonov starih din.
m
Na podlagi odločbe št. 34-023/63-2 občinske skupščine Novo mesto je
OMEJEN OSNI PRITISK
na nekaterih cestah IV/1. reda:
1. na cestah: Poljane — Šmihel pri Žužemberku,
Crmošnjice — Gaberje — Mali Slatnik, na 2 toni;
2. na cestah: Šentjernej — Mršeča vas, Draga —
Maharovec, Šentjernej — Vrhpolje, Orehovica — Mokro polje, Žužemberk — Stavča vas, Poganci — Ruperč vrh, Šentjernej — Orehovica, na 4 tone;
3. na cestah: DolenjsKe Toplice — Uršna sela, Ra-
tež — Gaberje, Crmošnjice — Stopiče, Bršljin — Cešča vas — Zalog, Mirna peč — železniška postaja Mirna peč, Sadinja vas — Ajdovec, na 6 ton.
Uporabnike motornih vozil opozarjamo, da upoštevajo gornje omejitve. V nasprotnem primeru lahko pride do nesreč in velike škode, za katero podjetje ne bo odgovarjalo!
KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO
SLOVENSKO PRVENSTVO V BALINANJU
Stanovanjsko podjetje Kočevje
razpisuje
na podlagi 9. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št. 42/66) in Odloka o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Kočevje (Uradni vestnik Dolenjske št. 13/64)
IV. javno licitacijo za oddajo stavbnega zemljišča na področju mesta Kočevje in sicer:
1. Zemljišče za gradnjo večstanovanjskega bloka med Kidričevo in šeškovo ulico. Zemljišče leži v komunalno opremljenem področju. Izklicna cena
12,00	Ndin/m2, pri čemer niso všteti stroški priprave zemljišča.
2. Zemljišče za gradnjo skupinskih garaž za osebne avtomobile v Kidričevi ulici pri stolpnici IV. Izklicna cena komunalno urejenega zemljišča z načrtom za 1 garažo je 880.— Ndin. Pravico do nakupa imajo le stanovalci Kidričeve in šeškove ulice.
3. Zemljišče za gradnjo družinskih hiš v Podgorski ulici ob vznožju Mestnega vrha. Zemljišče bo opremljeno z dostopno cesto in kanalizacijo. Glavni vodovod je v bližini. Izklicna cena je 8,50 N din za kvadratni meter.
Pogoji:
Zemljišča pod 1. in 3. plačljivo najmanj 50 •/• ob podpisu pogodbe, drugo do 30. VI. 1968.
Zemljišče pod 2. plačljivo v celoti ob podpisu Pogodbe.
Objekt mora biti zgrajen v roku 3 let po pridobitvi zemljišča.
Prednost pri dodelitvi zemljišča imajo ponudniki, ki nudijo ugodnejše pogoje.
Prvi rok za vlaganje ponudb je 15 dni po objavi tega razpisa, nadalje pa po preteku 1 meseca. Ponudbe sprejema v zaprti kuverti z oznako »Zemljišče« Stanovanjsko podjetje Kočevje, Ljubljanska 19/1.
Ob smrti našega očeta, starega očeta in brata
Jakoba Kramarja
upokojenca
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so počastili nje-80v spomin, ga spremili na zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje ter sočustovvali z nami. p°sebno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam po-^^agali v težkih trenutkih, ter vsem znancem in Prijateljem za izraženo iskreno sožalje. Nadalje se ^hvaljujemo gasilskemu društvu Mirna peč in lovskemu društvu, ki sta se s svojimi člani udeležili pogreba. Vsem najlepša hvala!
Žalujoči:
hčerka Mici, nečaka Jožica in Tone, sestra Pepca in drugi sorodniki
Mirna peč, julija 1967
Osnovna šola Šmihel pri Novem mestu
razpisuje
prosto delovno mesto za
UČITELJA
za glasbeni pouk
(PU ali P)
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Celulozar drugi, novomeški Pionir 6.
V Novem mestu je bilo v soboto in nedeljo republiško prvenstvo balinarjev za četvorke. Udeležilo se ga je 16 najboljših slovenskih klubov, med njimi tudi dva z Dolenjske. Pionir iz Novega mesta in Celuloz&r iz Krškega sta dobila pravico sodelovanja na dolenjskem prvenstvu.
V predtekmovanju sta dolenjska kluba dosegla po en poraz in
RAZPIS
dveh javnih dražb v sevniški občini
OBČINA SEVNICA BO PRODALA NA JAVNI DRAŽBI:
1. Kmečko posestvo
bivše lastnice Marije KORECIN iz Gor. Radulj št. 65, si se sestoji iz vložnih številk 226, 411 ter 1568 k. o. Bučka.
Javna dražba bo 4. avgusta 1961 ob 8. uri v sejni sobi občinske skupščine Sevnica. Izklicna cena za nepremičnine, pripisane pri gornjih številkah, je
540.000	S dinarjev.
2. bivšo šolo v Podvrhu,
pripisano pri vložni številki 50 k. o. Podvrh, stoječo na parceli št. 134/5 te k. o. Hiša je v dobrem stanju in vseljiva. Od Sevnice je oddaljena 5 km in leži ob kamionski cesti v vinogradniškem predelu.
Javna dražba bo 4. avgusta 1961 ob 10. uri v sejni sobi občinske skupščine Sevnica. Izklicna cena za to nepremičnino je 1,500.000 S dinarjev.
Obeh dražb se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe, ki se izkažejo, da so pri odseku za proračun občinske skupščine Sevnica vplačale kavcijo v znesku 50.000 S dinarjev.
Poleg najvišjega ponudka plačajo zdražitelji tudi stroške zemljiško-knjižnega prepisa, cenitve predmetnih nepremičnin in stroške tega razpisa.
Interesenti dobijo podrobnejše podatke pri referentu za premoženjsko pravne zadeve občinske skupščine Sevnica.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja delovne enote
INLES RIBNICA
razpisuje prosta delovna mesta za
4 kvalificirane mizarje
za razna dela v obratu vezanih vrat
OD po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. — Nastop dela takoj ali po dogovoru. — Pismene prošnje sprejema komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnega razmerja
Rok prijave je 15 dni po objavi.
dve zmagi ter se tako uvrstila v nadaljnje tekmovanje. V sobotnem delu je Pionir dvakrat premagal odlično ekipo Polja iz Ljubljane, izgubil pa je s Skalo (Sežana). Rezultati: Pionir : Polje 13:6 in 13:1, Pionir : Skala 6:13, Celulozar : Modri val 7:13, Celulo. zar : Radovljica 13:9.
V	nedeljo so žrebali ostale ekipe. V eno skupino so prišli Pionir, Celulozar, Skala in Modri val (Koper). Ze v prvi tekmi je Celulozar premagal Pionirja a odlično igro 13:2. ' Skala je nato premagala Modri val s 13:7, nato pa igrala proti Celulozar ju in presenetljivo izgubila s 13:4. S tem se je Celulozar uvrstil v finalni del. Pionir Je nato po težki borbi premagal Modri val s 13:9. V
odločilni borbi za vstop v firmi* je Pionir po enakovredni igri v hudi vročini izgubil s Skalo s 10:13.
Celulozar Je nadaljeval s dobro igro tudi v finalu, kjer je premagal Anhovo, Skala pa je premagala Invalida iz Ljubljane. V borbi za prvo mesto je nato Skala premagala Celulozarja s 13:7, Invalid pa Anhovo s 13:5. Vrstni red najboljših ekip: Skala, Celulozar, Invalid, Anhovo, Brda, Pionir, Modri val, Vrhovci.
Tq je izreden uspeh dolenjskih balinarjev, ki ao ga dosegli naslednji igralci- Celulozar — Šušteršič, Škafar, Gelb st. la ml. ter Tuma. Za Pionirja so igrali: Hren, Legiša, Barbič in Mraz.
PIONIR: občinski in dolenjski prvak
Končano je tekmovanje balinarjev za občinsko to dolenjsko prvenstvo. Občinski prvak je bil brez poraza Pionir, ki mu sledijo Železničar, Lokomotiva, Loka to Poštar.
Zaključeno Je tudi ekipno prvenstvo Dolenjske. Na zadnjem turnirju v Novem mestu so bili naslednji rezultati: Pionir — p^iTraar 13:4, Debenc —
—	Celulozar 13:8. Tako benc 13:9, železničar — Pionir 13:10, Pionir — Debenc 13:9 to
Most ni zdržal tovornjaka
1«. julija je Novomećčen Franc Gorenc peljal prek mostu čes Krko pri Otočcu tovornjak, naložen s peskom. Most pevelike teže ni zdržal to se je udrl pod zadnjim delom tovornjaka
Zbil motorista in trčil v osebni avto
Huda nesreča se je pripetila 23. julija pri prilipah. Proti Ljubljani se je z osebnim avtom peljal Marko Kraljevič. Motorist Ivan Bukovin iz Cirnika je hotel Kraljeviča, ki je vozil počasi, prehiteti Tedaj se je za njima pripeljal z tmahnitn avtomobilom Vi-tomir Sunjič m Novega mesta. Sunjič, ki Je voaal na prekratki varnostni raadalji, je »del moto. rteta to C> *dl. še v Kraljevičevo vozilo. Motorist in sopotnik sta -se b^dora-nila to ao Ju odpeljali v tohtftai-oo. Štode Je bilo za 160 N din-
Motorist podrl štiri pešce
Franc Novak 1* Obrežje se je 23. julija dopoldne peljal na mo. tar ju te Bregane v Obreije. Zaradi velike hitrosti ga je pii nadvozu na ovinku zaneslo na lewo, koder so šli 50-letni Janez Bogovčič, 27-letni Janer Bogovčič, 31-letni Zvonko Bogovčič ta 2-let-na Alenka Bogovčič. Motorist je treščil v pešce in vse podrl, nato pa naglo obrnil motor to se odpeljal nazaj v Bregano. Janez Bogovčič. starejši. Je bdi huje poškodovan to w ga odpeljali v brežiško bolnišnico, drugi trije pa so dobili odrgnine po rokah to nogah
Železničar — Celulozar 13:8. Tako je prvenstvo osvojil Pionir z mi. nimalno prednostjo (boljši količnik) pred Celulocarjem, Železničarje min Debencem. Lestvica:
1 PIONIR	9	6	3	12	91:71
2. CELULOZAH	9	6	3	13	91:79
3. 2ELEZNICAB	9	5	4	10	87:80
4. DEBENC	9	1	8	2	73:112
Mraz in Verbič najboljši par
Občinsko prvenstvo Novega mesta v balinanju za pare Je prineslo nekaj lepih borb. V zaključnem delu osmih najboljših parov Je v prvi skupini zmagal par Legiša
—	Hren, sledijo Cvar — Sturm, Stalcar — Strumbl to Kisovec — Istenič V drugi skupind Je zmagal par Loke Skrij — Pucelj pred Mrazom — Verbičem.
V finalnem delu je par Pionirja Legiša — Hren odpravil Škrlja — Ziganteja s 13:5, par Železničarja Mraz — Verbič pa Sturma — Cva. ra s 13:4. V finalu Je nato tesno amagal par Marec — Verbič nad parom Legiša — Hren s 13:12.
Posavski planinci
Od 20. do M. julija je bila v Julijcih skupina 10 planlncenr, od tega je bilo 6 mladincev, starih le 16 let. Prvi dan Je bilo sicer slabo vreme, medtem ko je bilo aelo lepo vreme naslednja dva dni, tako da ao prehodili dolgo pot od Komne preko Sedmerih triglavskih Jezer na Prehodavce, Dolič to nato na vito Triglava — Kredarica — Planika do Vodnikovega doma na Velem polju. V ne. doljo so nadaljevali pot preko Uskovnice v Bohinj.
V petek ajutraJ bo skupina odpotovala a avtobusom v Avstrijo, Češkoslovaško to Madžarsko. Ce bo tudi v avgustu tako vreme kot doslej, bo planinsko društvo »Lisca« uresničilo svoj program izletov, saj Je snimanje v zad-
fiu aelo veliko
njem času
a. r.
Ob vsaki spremembi na* slova nam sporočite svo) stari In novi naslov!
Motorist podrl žensko
Jožefa Plantan s Mestnih njiv v Novem mestu Je nameravala 21 julija popoldne prečkati Cesto herojev pred Novakovo gostilno, ko je pridrvel motorist Ivan Veli. konja z Vinjega vrha In jo zbil. Plantancuva Je obletela ▼ nezavesti, v bolnišnici pa so ugotovili, da je dofcdla pretres možganov, rano na gtovt to odrgnine na lervi nogi.
dal?^Tavica? ^ 1111115 kako Pravlco? Kdo ti jo je pa 7? se še nocoj vse proda, da ne bodeš imela vrho P°d životom, kje imaš ti pravico se pritože-' Kaj si mi prinesla v hišo?«
besediv ue Liza ni nadejala; prvič je zdaj slišalaf to
či nni*.’ *Cak°r meč ji je segla v srce. Dolgo časa mol-
se « se ob stol z roko. Andrej sam je čutil, da
srairi ^renaElil; grdo, nemoško je bilo tako očitanje;
**rarn ga je bilo, zato izpremani glas ter govori:
B * 56171 U kdaj očital, da sem te vzel, kakor
nrSiLiIV>BUTJA°lS°ds fuutu 0%-az «itq is nv is pogrešala do sedaj, kaj?«
»Ti me ne umeješ, Andrej; jaz ne govorim zase; meni je vse prav, z vsem sem zadovoljna; ne bojim ne dela ne stradanja, ako je treba; in če bom morala na steredni iz hiše, v službo pojdem, za Jeklo; ali kaj bodo otroci? Za otroke govorim ne zase!«
Mož nič na to. čez nekaj časa povzame zopet Zena besedo:
„ »Ali smo res že tako daleč, Andrej, da ni več P°moči?«
»Kaj ne bo pomočil Nekaj dolga imam, časi so slabi, kdo je zdaj brez dolga? Neki sitnež iz mesta Pritiska. Nekako v zadregi sem res, pa se že "Opet izkopljem, kakor sem se do sedaj. Pusti me, ^ tebe ne potrebujem pomoči ne sveta, pojdi!«
»Ne, tako me ne odpraviš, Andrej! Zdaj prvič vJf^i B°vorim in morebiti zadnjič; zdaj moram ^ti vse. — Koliko Je tistega dolga?«
*, »Moja skrb, saj sem ti rekel, da tebe ne po-tr®bujem.«
ja* BOVOri tako, Andrej! Zakaj bi ti ne mogla remn P°maSavtiI moja dolžnost je storiti, kar mo-vsa i e^’ rada dam vse’ kar imam; vzemi in prodaj , kar si mi kdaj dal in kupil, zlatnino in srebrnicami ?razn^na krila, vse je tvoje; vzemi in prodaj, Re re^m° » te stteke. Kaj bi počela s to ^urnostjo? Mi nismo več, kar smo bili; drugo
življenje nam je začeti, po svojem stanu se nositi; siromaštvo ni sramota, pošteno siromaštvo!«
To je bilo prevzetnemu možu prehudo; kaj takega slišati iz ust svoje žene! Njegov ponos, tako ponižan ,tako v srce zadet, se spne pokonci kakor uporen konj. Zdaj je bil zopet ves Andrej Sodnik. Od jeze bled se zadere nad ženo:
»Zdaj sem pa sit tega moledovanja, zadnjikrat: Pojdi!«
»Torej je vse zastonj? Tudi moje solze te ne omečč?«
In ubogo ženo res posilijo solze. Ali to ga je Se bolj razkačilo.
»Se tega mi je bilo treba; zdaj se mi pa hitro poberi izpred oči, da se ne izpozabim.«
»Tepel me pa menda vendar ne boš!«
»Jaz ne vem, kaj bom; ne jezi me, pravim!«
»Moj Bog, moj Bog!«
V	tem trenutku se odpro vrata; Matija vihamo vstopi; pri vratih je poslušal. Ko je slišal zadnje besede, ni se mogel več zdržati; moral je materi na pomoč. Ko ga oče zagleda, zagrmi nad njim:
»Zdaj pa še ti! Ravno prav si mi prišel paglavec! Tebi tudi ni nekaj prav, ki tako potuhnjeno hodiš. Zgovorila sto se, ali jaz vama pokažem, kdo je tukaj gospodar!«
Srd in jeza premagata sina pri teh besedah. Brid-ko reče očetu:
»Bog ve, kdo je tu gospodar!«
»O tako, mladenič! Tako se govori z očetom? Kdo te je tako lepo učil?«
»Bog mi odpusti, ali jaz ne morem drugače, oče!«
»Kdo je tu gospodar? Ti ne, potepuh! Ti nisi in ne boš nikdar!«	i
»Vi tudi ne; saj bo skoraj vse prodano, beračit pojdemo po svetu.«
»Zdaj sem še jaz tu gospodar, jaz, Andrej Sodnik; in da boš vedel, da sem res, zapovem ti: Poberi se odtod, iz moje hiše! Klati se po svetu in uči se, kako se govori z očetom. Da mi ne prideš več pred oči! Ako te jutri zjutraj zagledam, spodim te s palico kakor psa od hiše. Ti še ne poznaš Andreja Sodnika. Bog ne daj, da se srečava. To je moja zadnja beseda!«
Rekši, vzame klobuk in odide.
VIII.
Pozno ponoči je že bilo, ko je Matija, pripravi jaje se na pot, zbiral in skladal svoje stvari; najpotrebnejše obleke je hotel vzeti seboj samo toliko, kar je lahko v roki nosi popotni človek* Peš bo popotoval Sćdnikov sin, dasi je voz in konj na izbiro pri hiši. Jutri zjutraj pred dnevom zapusti očetov dom; kakor hlapec, ki gre iz službe, pojde iz domače hiše; da bi ga nihče ne videl, srditemu očetu ne sme pred obličje!
Sodnik je bil zdoma kakor po navadi; vse je bilo mirno po hiši. Razen matere ni vedel nihče, kaj se je zgodilo med očetom in sinom. Vsi so mimo spali, samo mati ni mogla zatisniti očesa Matija je bil že skoraj zvršil svoje žalostno delo, ko se odpro vrata in vstopi mati. Vsa objokana sede poleg svojega sina na stol. čez nekaj časa izpregovori in reče žalostno;
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 28. julija — Zmago Sobota, 29. julija — Marta Nedelja, 30. julija — Maksim Ponedeljek, 31. julija — Ignac Torek, 1. avgusta — Peter Sreda, 2. avgusta — Bojan Četrtek, 3. avgusta — Stefan
iiira;
9enčarjevi mami iz 2apuž želijo za njen praznik še veliko zdravih lea sin Jože z ženo Fani in hčerkico Matejo.
Dragi in ljubljeni ženi in mamici Anici Šinkovec iz Ločne želijo vse najlepše za njen god mož France, hčerka Jožica in sinček Franci.
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti mojo drago ženo
TONČKO VOVKO
iz Šmarje te
se zahvalimo — kakor tudi vsem, ki so bili v teh težkih trenutkih z nami, kakor tudi vsem številnim darovalcem vencev in cvetja. Iskrena zahvala učiteljskemu zboru, tov. ravnatelju Gorcu, tov. R. Pipi, g. župniku za ganljive besede ter čia-
Za sodoben okus...
Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol.
nom Zavoda za upravo pokopališč Novo mesto. Vsem sosedom, prijateljem in znancem, ka st* jo v tako številnem spremstvu spremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljuemo! Žalujoči mož Viktor z otrokoma Marjanom in Mojco ter vse sorodstvo
Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega mcža, sina, brata, bratranca, nečaka in strica
LOJZETA VIRCA
iz Bučne vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem našim dobrim sosedom za vso pomoč in tolažbo, g. kaplanu Franciju Dularju za spremstvo in poslovilne besede, železniškemu kolektivu za izkazano pomoč pri pogrebu, posebno tov. Legiši, Mohoriču in Zupančiču najlepša hvala za zadnji pozdrav pri odprtem grobu m prekrasne vence, kolektivu gradbišča PIONIR, Lubčaju Murnu za pozornost v času pokojnikove bolezni, vsem zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice v Novem mestu in v Ljubljani. Se posebej se zahvaljujemo zdravnikom dr. špiler-ju, dr. Vodniku, dr. Ferjanovi ter sestri Bučarjevi za številne obiske na domu. Prav vsem naj lepša hvala za spremstvo pri pogrebu, darovane vence in vsem, ki so ga tolažili v njegovi bolezni in se od njega zadnjič poslovili v tako velikem številu.
Žalujoči: žena Rozi, oče Alojz, bratje: Jože, Polde in Ludvik, sestre Mici, Ani, Fani z družinami in Malči z možem in drugo sorodstvo.
Ob prerani smrti naše drage žene, mamice, sestre, hčerke in tete
MARE MERVAR roj. Lukman
iz Velike Bučne vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih urah z nami sočustvovali in jo v tako velikem številu spemili na zadnjo pot ter nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Lepa hvala vsem zdravnikom zdravstvenega doma Novo mesto, posebno dr. Spilerju, ki so ji lajšali bolečine Zahvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebna hvala kolektivu MERCATOR Ljubljana, PE STANDARD Novo mesto za vso skrb Lrf pozornost, ki jo je izkazoval na Si dragi Mari ves čas njene težke bolezni. Zahvala tudi g. župniku, pevcem, kakor tudi sosedom in vaščanom, ki so nam v najtežjih dneh pomagali. Še enkrat vsem za vse iskrena hvala!
Žalujoča družina Mervar in Lukman
Franc Potočar, Dol. Kamence 36, Novo mesto, prepovedujem Ani Ba-3elj iz Dol. Kamene, njenim otrokom in kokošim hojo po mojem vrtu. Ce tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal.
Marjan Smcrkc, Poljane 8. Mir na peč, preklicujem kot neresnično, kar sem govoril o Jožetu Kodriču te Irče vasi 44 pri Novem mestu.
Janko Popovič, Sela pri Jugorju
5, Suhor, prepovedujem hojo Jakobu Starihi iz Sel št. 6 po mojem vrtu in njivah. Ce tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jernej Grandovec, Mala Bučna va<s 19, opozarja Jerneja Korbarja lz Male Bučne vasi 5, naj pazi na kokoši, ker delajo škodo na dvo rišču. če tega opozorla ne bo upo šterval, ga bom sodno preganjal.
Joie Uršič iz Prečne 51. 12, preklicujem izjavo, da je Alojz Dr-
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00,
19.30	in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 28. JULIJA: 8.05 Operna matineja. 10.35 Naš podlistek — Z. Majdak: »Grešne sestre«. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Veterina. 12.40 Igrajo pihalni orkestri, 13.30 Priporočajo vam . .
14.05 Operetni napevi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.40 Minute z velikimi zabavnimi orkestri.
17.06 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Kulturni globus. 20.00 Lahko noč, otroci! 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 29. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 10.15 »V poletnem vrtu . ..« 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.20 »Tam doli za našo vašjo . ..« 12.10 Domače skladbice za soliste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Sitar: Sklepi zborovanja vinogradnikov v Mariboru. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Od melodije do melodije. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beatl. 18.15 Z godci in pevci po naši deželi. 20.00 Lahko noč, Otrocdt 20.30 Zabavna radijska igra
—	Claude Avoline: Redni potnik na
H ni ji U — »Tretja žrtev«. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA 30. JULIJA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Leopold Suhodolčan: »Nenavadno potovanje slona Jum-ba«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Janez Lušlna-Mali: »Globoko zarezani spomini«.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — n. del.
13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Kar po domače . .. 14.50 Godala v ritmu. 15.05 la sveta opernih melodij. 16.00 Radijska igra — Josip Jurčič — Deseti brat — II. del.
17.06	Nedeljsko športno popoldne.
20.00 Lahko noč, otroci! PONEDELJEK, 31. JULIJA: 8.05
Glasbena matineja. 9.15 »Dobra volja Je najbolja«. 10.35 Naš podlistek — St. El lin: »Najboljše od najboljšega« — I. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 — Kmetijski nasveti — Inž. Ivo Jelačin: Pasme goveje živine nokdaj in sedaj. 12.40 Poje vokalni kvintet »Niko Štritof«. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Nofii poslušalci Čestitajo ln pozdravljajo. 15.40 Pevski žbor »Ljubljanski Zvon« poje pesmi in priredbe Zorka Prolovca. 17.06 Operni koncert.
gane iz Prečne 33 ukradel Francu Uršiču denar in obžalujem, da sem to izjavil.
PRODAM HIŠO v Brežicah. Cesta bratov Milavcev 23.
UGODNO PKODAM novo enostano-vanjsko hišo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista.
PRODAM MLATILNICO nemške znamke in elektromotor »Sever«. Ivan Ivanšek, Arnovo selo 48, Artiče pri BTežicah.
PRODAM DVOREDNI PLETILNI STROJ »Singer«. Frančiška Tr-ščinar. Žabja vas, 52, Novo mesto.
AVTO »STEUER« skoraj z novimi gumami, primeren za začetnika, proizvodnja 1939, ugodno prodam. Naslov v upravi lista (1070/67).
PRODAM PARCELO s kozolcem na Malem Cerovcu. Kupci naj se oglasijo pri: Sime, Dol. Straža štev. 13.
UGODNO PRODAM dobro ohranjen čoln za štiri osebe. Naslov v upravi Usta (1065/67).
PRQDAM DESET PANJEV čebel (kranjičev). Naslov v upravi lista (1058/67).
ODDAM OPREMLJENO SOBO MO SKEMU, ki plača 1 leto vnaprej. Naslov v upravi lista (1063/67).
ODDAM SOBO študentu — študentki s 1. avgustom. Trdinova
21,	Novo mesto.
V	UK VZAMEM kovaškega vajenca. Nudim hrano in stanovanje. Franc Solar, Podnard 6, Gorenjsko.
TAKOJ SPREJMEM mizarskega pomočnika. Plačam dobro. Jože Bobič, mizarstvo, Nad mlini, Novo mesto.
DIMNIKARSKEGA pomočnika m vajenca sprejmem, ostalo po dogovoru. Anton Ratej, Dobravlje 54 pri Ajdovščini.
UPOKOJENEC, star 30 let, želi spoznati dekle, staro od 25 do 30 let, ki ima hišo z vrtom. Pismene ponudbe pod »Lep dom«.
16. JULIJA 1967 sem od Družinske vasi do Smarjete izgubil ročno uro. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na upravo lista.
PROSIM NAJDITEIJA črne aktovke, izgubljene 15. 7. na cesti Trebnje—Tržič, da jo pošlje u-pravi Dol. lista. (1066/67).
POROČNE PRSTANE po najnovejši modi in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze).
PRODAM FIAT 150 z 41.000 prevoženimi kilometri, lepo opremljen in novo lakiran. Ria Bačer, uredništvo Dol. lista, Novo mesto.	, ,	.
UGODNO PRODAM 2 traktorja, eno mlatilnico, vse v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Branko Pečnik. Vel. Malenca 22, p. Krška vas.
PRODAM dvodelno plansko sito, enoomamo Ignac KuŠljan, Sent-
gcSpodinjsko POMOCNICO k
tričlanski družini brez otrok iščemo. Javite se pri Hadl, Kristanova 12. Novo mesto, od 15 ure dalje.
ISCEM neopremljeno sobo in opremljeno kuhinjo v **ovem mestu. Pismene ponudbe pod »Plačam dobro«.
ALI NE DELUJE ŽELODEC, jetra, žolč, črevesje? Uredite jih z rogaško DONAT vodo! V zalogi jo ima trgovsko podjetje STANDARD — MERCATOR in trgovsko podjetje HMELJNIK v Novem mestu!
lffiWESTILA»
Cenjene stranke in vse zainteresirane obveščam, da sem prevzel pisarno odvetnika dr. Janka Drnovška v Brežicah, ki je umrl 1. julija letos in da sem sedež svoje pisarne
prestavil iz Krškega v Brežice. — Odvetnik Jože Rutar, Krško — sedaj: Brežice, Kržičnikova 1.
Opozarjam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredil moj mož Janez Sutar, Gotna vas 12, Novo mesto. Obenem opozarjam vsakega pred nakupom moje in najine lastnine. Slavka Sutar, Gotna vas 12.
Obveščamo vse, da nismo plačniki dolgov, ki jih dela naš polnoletni sin Dušan Ogrinc iz Kočevja, Trata 1. Ivan Ogrinc, Trata 1, Kočevje.
Mestno prehrambeno podjetje Novo mesto sprejme v redno delovno razmerje čistilko. Plača po pravilniku podjetja.
PERILO OPERE, oblačila očisti
—	Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5.
Občinstvo vljudno obveščam, da sem odprl kemično čistilnico »Jasmin« s popravilom ženskih in moških oblek. Za cenjena naročila se priporočam. Emil Kodrič, Kemična čistilnica »Jasmin« Krško, Cesta krških žrtev 57.
Brežice: 28. in 29. 7. ameriški barvni film »Kako ubiješ svojo ženo«. 30. in 31. 7. ameriški barvni film »Shane«. 1. in 2. 8. francoski film »Jojo«.
Črnomelj: 28. in 30. 7. angleški barvni film »Veličastni divjaki na letečih strojih«. 1. in 2. 8. ameriški film »Zgodba Dieen Harloy«.
Kočevje »Jadran«: 28. in 30. 7. jugoslovanski film »Nož«. 31. 7. italijanski film »Rdeča puščava«. 1. 8. ameriški film »Sledovi se križajo«. 2. in 3. 8. jugoslovanski film »Topla leta«.
Kostanjevica:	29.	7.	sovjetski
barvni film »Jezdec s kirgiških planin«. 30. 7. ameriški film »Od tod do večnosti«. 2. 8. italijanski film »Zapeljana in zapuščena«.
Mokronog: 29. 7. in 30. 7. ameriški barvni film »Hatari«.
Metlika:	29.	in	30.	7.	francoski
film »100.000 dolarjev na soncu«. 30. in 31. 7. ameriški barvni film »Gangsterska petorka«.
Novo mesto »Krka«: 28. do 31. 7. francoski barvni film »Človek iz Hong Konga«.
'Ribnica:	29	in	30.	7.	angleški
barvni film »Goldfinger«.
Sevnica:	29.	in	30.	7.	ameriški
film »Ponočna	čipka«.
Sodražica: 29. in 30. 7. ameriški barvni film »Čarobni napoj dr. Jerryja«.
Šentjernej: 29. in 30. 7. angleSkl barvni film »Dostavljači«.
Trebnje: 29. in 30. 7. nemški kriminalni film »Zločin v penzionu«.
Mi
V	zadnjih 14 dneh so v brežiški porodnišnici rodile: Kristina Trampuš iz Dramelj — Darinko, Jerica Rauter iz Sevnice — deklico, Jožica Zobarič iz Mrzlave vasi — Aleša, Bariča Kolman iz Hrastine — Višnjo, Bariča Bukovčič iz Vrhov-čaka — Franca, Fanika Kavčič iz Starega grada — dečka, Amalija Gerjevič iz Brežic — Marjetko. Zlata Vidmar iz Brežic — deklico, Jožefa Flipaš iz Silovca — dečka, Marija Sušln iz Praprotnega — Bojana, Angela Tomič iz Zaprešiča — Pera, Jožefa Androjna iz Lukavca
— dečka. Ana Sotelšek iz Dednje vasi — deklico, Hermina Alba iz Krškega — Karmen, Stanislava Oštir iz Račje vasi — Branka, Marija Lapuh iz Glogovega broda — Jožico.
Jožefa Krhen iz Šmarja — dečka, Stefica Hanzir iz Ključa — Natalijo, Ivanka Pavlija iz Sel — Marijo, Marija Jeršič lz Podgorja — dečka, Marija Unetič iz Brezovice
— Darjo, Ivanka Komljenovič iz Kočevja — Vladimira, Renata Kiso-var z Blance — Renato, Josipa Bu-ftč iz Križa — Branko. Marta Ban iz Arnovih sel — dečka,
18.35 Mladinska oddaja: »Interna 4)69«. 20.00 Lahko noč, otroci!
TOREK, 1. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Iz manj znanih francoskih oper. 10.15 Naši ansambli in orkestri zabavne glasbe
11.00	Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v avgustu. 13.30 Priporočajo vam .. . 15.45 V torok nasvidenje! 17.05 Or kester RTV. Ljubljana vam pred stavlja. 18.50 Na mednarodnih križ-potjlh. 20.00 Lahko noč, otroci! 30.10 Iz studia 13. 20.30 Radijska igra — William Shakespeare: »Romeo in Julija«.
SREDA, 2. AVGUSTA: 8.05 Glas bena matineja. 10.15 Majhni recital domačih solistov. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuj« goste. 12.10 Iz francoske glasbene preteklosti.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Miro Slanovec: Nujnost hlajenja mleka po molži. 12.40 Polke m valčki
13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni in term ez-ao. 17.05 Mladina sebi in vam.
18.15	Iz operetnih odrov. 20.00 Lahko noč, otroci!
ČETRTEK, 3. AVGUSTA: 8.06 Glasbena matineja. 9.15 Glasbena pravljica. 10.15 Minute s solisti Zagrebške opere. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje gost«.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Savo Vovk: Specifičnost poljedelstva na Kočevskem razgibanem podroft-
Kdaj in kje lahko dobite podatke o stanju bolnikov v novomeški bolnišnici?
SPLOŠNA BOLNICA V NOVEM MESTU
obvešča, da daiejo posamezni oddelki informacije o stanju bolnikov:
KIRURŠKI ODDELEK: vsak dan od 10. do 14. ure. INTERNI ODDELEK: ob sredah in petkih od 11. do 12. ure ter ob nedeljah v času obiskov od 12. do 14.30.
GINEKOLOŠKO-PORODNISKI ODDELEK: vsakdan od 11-30 do 12.30 ter od 16. do 17. ure. Informacije o novorojenčkih daje oddelek ves dan.
PLJUČNI ODDELEK: ob torkih in četrtkih od 8. do 9. ure, ob nedeljah in državnih praznikih pa od 12.30 do 13.30.
OTROŠKI ODDELEK: ob torkih, četrtkih in sobotah od 11. do 12. ure.
DERMATOVENEROLOŠKI ODDELEK: vsak dan od 7. do 12. ure.
INFEKCIJSKI ODDELEK: ob torkih, četrtkih in sobotah od 11. do 12. ure.
CENTER ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO:
vsak dan od 9. do 11. ure.
OTORINOLARINGOLOŠKI ODDELEK:	ob	sredah
in sobotah od 12. do 13. ure.
Ginekološko-porodniški, otorinolaringološki oz. oddelek za ušesa, nos in grlo ter center za medicinsko rehabilitacijo bolnikov kličite na telefonsko centralo št. 21-344, vse druge oddelke pa na številko h. c. 21-095.
Posledice voženj po sredini ceste
ju. 12.40 Narodne in ponarodele ? priredbi Vlada Goloba. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Glasbeni in-termeezo. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja.
20.00	Lahko noč, otroci! 30.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
RADIO BREŽICE j
PETEK, 28. JULIJA: 20.00 —
21.15	obvestila — Nove plošče RTB
—	Glasbena oddaja labrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe!
NEDELJA, 30. JULIJA: 11.00 — Poročila — Marjan SUbret : Akcija za zbiranje pomoči v krški komuni je pri kraju — Ta teden r Delavski enotnosti — Pišejo nam mladi s taborjenja v Bohinju — Za naše kmetovalce: lni. Olga Lup-šina: Potrebno gnojilo domače proizvodnje — Dve melodiji v različnih izvedbah — Tajnik občinske turistične zveze Maks Toplišek govori o letošnji turistični sezoni — Pozor, nimaš prednosti! — Obve- •; stila, reklame in spored kinematografov — 12.30 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 1. AVGUSTA: 18.00 —
19.30	— Svetujemo vam — Nova plošče Jugoiona — Vzgojno predavanje: Značilnosti izločanja v raznih razvojnih obdobjih — Obvestila in filmski komentar — Glasbena oddaja: Poslušajte pesmi jugoslovanskih narodov.	i
22.	julija popoldne se je Iz iz Krškega proti Brežicam peljal z osebnim avtomobilom Alojz Peklaj iz Ljubljane. V naselju Trbež mu je po sredini ceste pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom Karel Cerjak iz Bukoška. Voznik prvega avtomobila se je ustrašil in se umaknil na levo stran ceste, kjer sta trčila. Na vozilih je za okrog 4500 N dinarjev škode.
Istega dne zvečer se Je proti Brežicam peljal z osebnim avtomobilom Prane Kragl lz Ljubljane. Ko je pripeljal po sredini oeste in ■ preveliko hitrostjo v vas Cmc. Je nasproti pripeljal neugotovljeni voeniik cwebnega avtomobila. Temu se je ostro umaknil na desno, pri tem pa ga je zaneslo, da je zadel mopedista Franca Kebra in šentlenarta in za njim še pešca Boža Brložnlka iz Brežic, katerega so zaradi težkih poškodb odpeljali v bolnišnico. Na avtomobilu in mopedu je za okrog 1000 ND škode.
Ladislav Pavlin iz Košnice se je 23. julija popoldne peljal z osebnmi avtomobilom iz Krškega proti Sevnici. Vozil je po sredini oeste. Ob sre6avarvj.u z osebnim avtomobilom v vasi Zg. Pijavško, ki ga je vrati ckr. Volfgang Held lz Nemčije, Je Pavlin nenadoma zavil še bolj v levo in s svojim vozilom z nezmanjšano hitostj«
{ SUPERAVTOMATICNI
PRALNI STROJI
vseh znamk in
KMETIJSKI STROJI
40.000 Sdin zmanjšana carina za pralne stroje!
VSE INFORMACIJE DOBITE:
NOVO MESTO: BRAČKO. Ragovska 1: it. telefona 068-21—659 SEVNICA: TOTER,
Heroja Naroka 4
PEROTTI-EXPORT
S. FRANCESOO «1, TRST
zadel v sprednjo levo stran nasproti vozečega. Pri trčenju sta bili poškodovani sopotnici os-Helda — njegova žena Helga u* hčerka Dagmar. Prepeljali so ju v celjsko bolnišnico. Lažje je p* poškodovan tudi dr Held, kat~c remu so nudili zdravniško v zdravstvenem domu	N
obeh vpzilih je za okro« din škode
Zavozil je v Škarje
21. Junija Je od	BcA-
tJvom avto-mobU. Ko sta se pred njim sreča.
vala osobini avtomobil ln traK*
je zavozil v škarje in zadel nasproti vozeči osebni avtomobil' ki ga Je vozil Rado Ferenčak ** Brezine. Pri trčenju Je nastalo na osebnem avtomobilu za okrog 300 ND škode.
Mopedist je vozil brez luči po levi strani
23.	julija ponoči se je Erne^ Jankovič iz Sp. Pohnace peljal 1 osebnim avtomobilom iz Breži® proti Pohanci. V Brežini mu J® pripeljal nasproti Stanko Planin® iz Zg. Obreža z mopedom br<* luči. Vozil je po levi strani t«* se aaletel v Jankovičev avtomobil na katerem je bilo škode 18 okrog 900 ND
Kolesarja so odpeljali v bolnišnico
19. julija zjutraj se Je peljal P° Gorjanski cesti v Kostanjevici Kolesar Alojz Unetič iz vasi Slinov* ce. Na sredini ceste Je stal 9-1**" ni Joško Judež Iz Kostanjevi^*-Ko se mu je kolesar približevali Je šel z vzvratno hojo čez cest® in prišel pod prednje kolo lesarja. Kolesar je padel po co-T ta se poSkodoval, da so ga peljali v novomeško bolnišni00' Otrok ni bil poškodovan.
Avtomobilist ni imel izpita
19. Julija dopoldne se je Mi18? Kramesec iz Metliko peljal osebnim avtom po Vinogradn**v cesti v Radovioo, čeprav ni i***, voemiškega izpita Izza nepreg**"] nega ovinka Je pripeljal napi^T tovornjak Stanko Režek, avtOP voznik ia Bojanje vasi. Kre®*®^ je vooiii po sredi ceste, «*t°..H. voelll nista mogli varno 9reCj<j Voznika sta zavirala, to Panlft bilo zaman. Votmli sta se Škodo so ocenili na 4000 N
J
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI oDCinsta od bon SZDL B{* ace, Črnomelj, Koč* v Je, Krtko. Metlika Novo mesto. R*«* alca, Sevnica Id TrebnJ«
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk igiavnl » odgovorni urednik), Ria Baćer, Milo* Jakopec, Marjan^ gan, Joie Primc, Jožica Teppey In Ivan Zoran TebniftnI uri nlk- Marjan Mofikon	^
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna Številka » P« ‘ starih din) - Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din)-planji Je vnaprej — Za inozemstvo 37.50 novih dinarjev («750,» rib din) ot 3 ameriške dolarje - TekoCi račun pri P«£“J nicl SDK v Novem mestu 521-8-9 - NASLOV (HIEDNISTV IN UPRAVE: Novo mesto Glavni trg 3 - Poštni pr«U“ __ — Telefon 31-227 - Rokopisom in fotografij no vročamo Tiska: Časopisno podjetje »Delo* v Ljubi 1anl