ISSN 0351-9716
PLAZEMSKA STERILIZACIJA
Alenka Vesel, Miran Mozeti~
Institut "Jo`ef Stefan", Jamova 39, 1000 Ljubljana
POVZETEK
Plazma postaja v zadnjih letih ~edalje bolj zanimiva za sterilizacijo medicinskih in prehrambnih izdelkov ter raznih drugih (predvsem polimerov), ki so ob~utljivi za visoko temperaturo. Prednost plazme pred klasi~nimi uveljavljenimi postopki sterilizacije je, da plazemska sterilizacija poteka pri sobni temperaturi, ne po{koduje predmetov oz. izdelkov, je ekolo{ko ne{kodljiva in ne vsebuje toksi~nih snovi, ki so ~loveku {kodljive. Sterilizacija v plazmi poteka pod vplivom UV-`arkov in aktivnih delcev (atomi, radikali), ki uni~ijo genetski material (DNA) mikroorganizmov.
Plasma sterilization
ABSTRACT
In recent years plasma is becoming increasingly interesting for sterilization of medical devices and food especially for heat sensitive materials (like polymers). The benefit of plasma sterilization is operation near the room temperature, ecological suitability, it has no harmful toxic residues and it does not destroy the surface of treated materials. Sterilization in plasma is achieved by de-stroying genetic material (DNA) of microorganisms by UV-radiation and active particles (atoms, radicals).
1 UVOD
Plazma se danes uporablja v razli~nih vejah znanosti (fizika, kemija, biologija, medicina, metalurgija) in industrije (mikroelektronika, kemijska in avtomobilska industrija), o ~emer smo v Vakuumistu `e pisali.(2) Danes pa se uporaba plazme ~edalje bolj {iri tudi na podro~je sterilizacije.(1,3) Sterilizacija je postopek, s katerim uni~imo `ive mikroorganizme. Najve~ se uporablja v medicini in prehrambni industriji, kjer se `e dolgo ~asa pojavljajo potrebe po postopku, ki bi deloval pri nizki temperaturi in ki bi bil u~inkovit v kraj{ih ~asih. Danes uveljavljeni postopki za sterilizacijo so:(3)
1.  Visokotemperaturna sterilizacija – sterilizacija s paro (avtoklavi)
– sterilizacija z vro~im suhim zrakom
2.  Nizkotemperaturna sterilizacija – kemi~na sterilizacija
– gama- in UV-sevanje
Vsi ti klasi~ni postopki pa imajo nekatere pomanjkljivosti. Te`ava pri visokotemperaturni sterilizaciji je, da spore nekaterih bakterij lahko pre`ivijo tudi pri visokih temperaturah. Poleg tega ta postopek ni primeren za predmete, ki ne prenesejo visoke temperature (npr. razni polimerni materiali).(4) Kemi~na sterilizacija pogosto poteka s strupenimi agresivnimi sredstvi, kot npr. z etilen oksidom (EtO), ki je toksi~en in se mo~no absorbira v plasti~nih materialih. Taki
predmeti pomenijo potencialno nevarnost za paciente, in to je `e imelo smrtne posledice, kot na primer smrt dializnih bolnikov v bolni{nici v Zagrebu. Ionizirajo~e sevanje gama uni~uje bakterije zaradi cepitve kemijskih vezi v bakterijah. To sevanje lahko prav tako povzro~i spremembe v samem materialu, ki ga `elimo sterilizirati.(4) Tudi pri tem postopku lahko nekatere bakterije pre`ivijo (zaradi sen~enja in neprave izbire valovne dol`ine svetlobe).
1.1 Sterilizatorja Sterrad® in Plazlyte®
Ob koncu osemdesetih let sta bila razvita Sterrad® (Johnson & Johnson)(5) in Plazlyte® (Abtox), ki sta bila prva sterilizatorja, pri katerih so za~eli uporabljati plazmo. Vendar je treba tu posebej poudariti, da se plazma ne uporablja za sterilizacijo, temve~ le za odstranjevanje strupenih kemi~nih snovi, ki jih pri sterilizaciji vpu{~ajo v sistem. Ker so mikroorganizmi higroskopni, kar pomeni, da se vodna para rada kondenzira na njihovi povr{ini, delujejo kot nekak{na nukleacijska jedra, ki ve`ejo nase pare agresivnih kemijskih sredstev. Na tem kondenzacijskem mehanizmu sloni princip delovanja obeh sterilizatorjev. Sterrad® uporablja za sterilizacijo vodikov peroksid, Plazlyte® pa me{anico acetil hidroperoksida (5 %), vodikovega peroksida (22 %), ocetne kisline (10 %) in vode (63 %).
Sterilizacija pri Sterradu® 100 poteka v treh fazah, prikazanih na sliki 1. Prvi fazi, kjer iz~rpamo sterilizacijski sistem, da dose`emo tlak 65 Pa, sledi druga, ko v sterilizator (s prostornino 175 L) spustimo vodikov peroksid pri temperaturi 45 °C, da dose`emo tlak 1300 Pa. Za~etni ni`ji tlak omogo~a bolj{o difuzijo par. Pare se kondenzirajo na mikroorga-
Slika 1: Shemati~en prikaz delovanja sterilizacijskega sistema Sterrad(8)
VAKUUMIST 23/4 (2003)
9
ISSN 0351-9716
Slika 2: Shemati~en prikaz delovanja sterilizacijskega sistema Plazlyte(9)
nizmih, kar vodi do njihove neaktivnosti. Po tem koraku sledi tretja faza, ko vklopimo RF-plazmo (15 minut), s katero uni~imo toksi~ne snovi. Na koncu sledi pove~anje tlaka v komori na normalni zra~ni tlak. Celoten postopek traja 60 minut.(6)
Nasprotno od Sterrada, kjer ustvarimo plazmo kar iz par sterilizanta, pa pri Plazlytu uporabljamo mikrovalovno plazmo iz me{anice kisika, vodika in argona. Tu traja celoten postopek sterilizacije 75 minut (slika 2).(7)
Pri obeh navedenih sistemih torej ne gre za pravo plazemsko sterilizacijo, temve~ samo za uporabo plazme za detoksifikacijo. Sterilizacijo v obeh sistemih pa dose`emo s kondenzacijo par kemi~nih snovi na mikroorganizmih, kar povzro~i sterilizacijski u~inek. Oba postopka sta razmeroma dolgotrajna in draga.
2 PLAZEMSKA STERILIZACIJA 2.1 Kaj je plazma in kako deluje?
Plazma je ioniziran plin, v katerem se poleg ionov in elektronov nahajajo tudi razni nevtralni delci, kot so atomi, molekule in radikali, ki so lahko tudi v vzbujenem stanju. Vzbujeni delci razpadajo bodisi spontano z izsevanjem fotona ali pa pri trku s delcem na povr{ini. Pri trku s povr{ino lahko pride do kemijske reakcije (kot npr. oksidacija) med vpadnim delcem iz plazme in delcem na povr{ini. Rezultat te reakcije je lahko hlapna molekula, ki se desorbira s povr{ine in iz~rpa iz sistema. Fotoni, ki jih emitirajo vzbujeni delci, lahko tudi povzro~ijo kemijske reakcije na povr{ini. Tu so {e posebej pomembni UV-fotoni.
Plazma nastane, ~e se plin nahaja v elektri~nem polju. Primer plazemskega reaktorja je prikazan na sliki 3. Elektri~no polje pospe{i elektrone, ki trkajo v molekule plina in jih ionizirajo, zato plin sveti. Zaradi pretoka plina skozi posodo, v kateri ustvarimo
Slika 3: Primer plazemskega reaktorja
razelektritev, nastajajo~i delci potujejo iz svetle~ega dela plazme v drugi del posode (kjer ni elektri~nega polja) in tam dobimo nesvetle~o plazmo (ang. after-glow ali postglow). Plazemska sterilizacija lahko poteka tako v svetle~i kot v nesvetle~i plazmi, ki vsebuje manj nabitih delcev in ve~inoma sestoji iz nevtralnih atomov, molekul in radikalov. Vendar ima nesvetle~a plazma pri sterilizaciji dolo~ene prednosti, kot so: (1) ni`ja temperatura, (2) ne vsebuje ionov, zato ne pride do njihove implantacije v povr{insko plast predmetov, (3) pri sterilizaciji so pomembni le nevtralni delci in (4) nesvetle~a razelektritev zavzame ve~jo prostornino v posodi. Nizkotemperaturno plazmo lahko dobimo tako v enosmerni razelektritvi, radiofrekven~ni ali mikrovalovni plazmi.
Za sterilizacijo se lahko uporabljajo razni plini (O2,(10) N2,(10) zrak,(11,12) H2,(10) N2-O2,(13) H2O, CO2,(10) halogeni, Ar,(13,10) razne me{anice plinov...), ~eprav niso vsi enako u~inkoviti., Izkazalo se je, da so `lahtni plini najslab{i. Najve~krat se uporablja O2 ali N2-O2-plazma, saj kisikovi atomi radi reagirajo z ogljikovimi molekulami, iz katerih so sestavljene bakterije, poleg tega pa v N2-O2-plazmi nastaja tudi metastabilna molekula NO*, ki pri razpadu seva prav v UV-podro~ju(15).
2.2 Bakterije
Bakterije so majhni enoceli~ni mikroorganizmi, sestavljeni iz jedra z DNA-molekulami, ki je obdano z
Slika 4: Shemati~en prikaz zgradbe spore bakterije.(13) Jedro bakterije z genetskim materialom (DNA) je za{~iteno z ve~plast-no ovojnico, ki varuje bakterijo pred neugodnimi razmerami.
10
VAKUUMIST 23/4 (2003)
ISSN 0351-9716
membrano, ta pa {e s celi~no steno. V neugodnih razmerah se nekatere lahko zaprejo v spore. Takrat se bakterije za{~itijo z ve~plastno ovojnico, zato lahko pre`ivijo tudi v neugodnih razmerah. Na sliki 4 je prikazana shematska zgradba spore bakterije.
Sterilizacija v plazmi poteka pod vplivom UV-`arkov in aktivnih delcev (atomi, radikali), ki nastajajo v plazmi. Do neaktivnosti bakterije oz. spore pride {ele takrat, ko je material DNA tako po{ko-dovan, da se ne more ve~ obnoviti.(13) UV-`arki in aktivni delci morajo najprej po{kodovati pla{~, da lahko prodrejo v notranjost bakterije in uni~ijo njen DNA. Da lahko zares trdimo, da plazma dovolj u~inkovito uni~i mikroorganizme, so potrebni preskusi z najbolj odpornimi mikroorganizmi. Po navadi se ti preskusi izvajajo z bakterijami Bacilus subtilis, Bacilus stearothermophilus (temperaturno najbolj odporne bakterije(4)) in Escherichia coli (~re-vesna bakterija).(1,16)
2.3 Vpliv UV-`arkov
To~ni fizikalno-kemijski mehanizmi, ki so odgovorni za sterilizacijo, {e vedno niso natan~no poznani. Nekateri avtorji zagovarjajo UV-sevanje,(10,17) drugi pa aktivne nevtralne delce (radikale, atome, vzbujene delce).(18,4) Po vsej verjetnosti pa gre za kombinirano delovanje obeh, saj sterilizacija samo pod vplivom UV-`arkov ali samo pod vplivom aktivnih delcev poteka znatno po~asneje, kot ~e sta prisotna oba dejavnika.(13) [e posebej pri predmetih, ki imajo kompleksno obliko, naj bi bili nevtralni delci pomembnej{i, ker lahko pri UV-`arkih pride do sen~enja.(19,4)
UV-`arki povzro~ajo fotokemijske reakcije v genetskem materialu (DNA) bakterij in jih tako uni~ijo. Bakterije, ki lahko `ivijo v sporah, so nekoliko za{~itene pred UV-`arki. Spore lahko dose`ejo velikost tudi do 1 mm v premeru,(20) zato se ve~ina energije UV-fotonov razpr{i po zgornjih plasteh ovojnice in ne prodre do notranjih plasti. Vdorna globina UV-fotonov je tako omejena le na 1 µm, kar pomeni, da UV-`arki povzro~ajo fotokemi~ne reakcije le v zgornjih plasteh, zato so bolj u~inkoviti pri bakterijah kot pri sporah.(21) Naju~inkovitej{i so UV-`arki z valovno dol`ino v obmo~ju med 220 nm in
2.4Vpliv kisikovih atomov
Pri sporah je zelo pomemben proces jedkanja, ki mora iti skozi ve~ plasti pla{~a, opno in notranjo celi~no steno. Pri tem glavno vlogo igrajo kisikovi atomi, ki povzro~ajo erozijo mikrobnega materiala. Kisikovi atomi se adsorbirajo na povr{ini mikro-VAKUUMIST 23/4 (2003)
organizmov in reagirajo z atomi na njej, pri ~emer nastajajo lahko hlapne molekule, ki se desorbirajo in od~rpajo iz sistema. Ta proces erozije povr{ine materiala v plazmi je bolj znan kot jedkanje. V preprostem modelu si lahko mikroorganizme predstavljamo kot makromolekule, narejene iz ogljika, vodika, kisika in du{ika. Pri reakciji teh elementov s kisikovimi atomi iz plazme tako nastajajo hlapne molekule, kot na primer CO, CO2, OH, H2O, ki zlahka zapustijo povr{ino. UV-fotoni pa pri tem {e dodatno pomagajo s cepitvijo vezi v molekulah. Proces plazemske sterilizacije je shemati~no prikazan na sliki 5.
Dokaz, da v plazmi dejansko pride do jedkanja mikroorganizmov, so dali SEM-posnetki spor po razli~nih sterilizacijskih postopkih. Kot je razvidno s slike 6, pride pri sporah, ki so bile sterilizirane v kisikovi plazmi, do ob~utnega zmanj{anja njihove velikosti (sliki b in c), medtem ko to pri sporah, ki so bile sterilizirane z navadnimi postopki, zmanj{anje ni opazno (slike d, e, f).
2.5 Kratek pregled stanja
Prvo poro~ilo o plazmi kot sterilizacijskem mediju je objavil Menashi(23) v svojem patentu `e leta 1968. Uporabil je argonovo RF-plazmo pri normalnem zra~nem tlaku, kjer je sterilizacijski u~inek dosegel `e v manj kot 1 s. Vendar pa je mislil, da je do sterilizacije pri{lo zaradi intenzivnega gretja spor.
Slika 5: Prikaz poteka plazemske sterilizacije v kisikovi plazmi. Kisikovi atomi in UV-`arki morajo najprej razbiti ovojnico bakterije (a), da lahko prodrejo v njeno jedro in uni~ijo DNA (b).
11
ISSN 0351-9716
Sika 6: SEM-posnetek spor B. subtilis: (a) neobdelane spore, (b) spore po 15-minutni sterilizaciji v ~isti kisikovi plazmi, (c) spore po 15-minutni sterilizaciji v plazmi O2/CF4, (d) spore po sterilizaciji v Sterradu 100S®, (e) spore, sterilizirane v avtoklavu (20 min, 121 °C) in (f) spore, sterilizirane v ~istem EtO (Lerouge in drugi, 2000)
Ve~ina prvih eksperimentov je bila narejena z `lahtnimi plini, vendar pa so kmalu ugotovili, da je hitrost sterilizacije v drugih plinih ve~ja. Boucher-Gur je `e leta 1980 v svojem patentu predlo`il, da glavno vlogo igrajo UV-fotoni, vendar je kasneje to zavrnil zaradi njihove premajhne vdorne globine.(21) Sedanje raziskave ka`ejo, da lahko tako UV-`arki kot samo radikali sterilizirajo. Khomich je pokazal, da nabiti delci (ioni in elektroni) ne igrajo vloge pri sterili-zaciji.(10,1) Soloshenko je opazil, da sterilizacijski ~as ni odvisen od tlaka, temve~ samo od mo~i plazme in pada z nara{~ajo~o mo~jo.(24)
Plazemska sterilizacija sedaj {e poteka le v laboratorijih, kjer so `e razvili prve primere sterilizatorjev. Kot zelo uspe{en se je izkazal plazemski sterilizacijski reaktor OAUGDP (ang. One Atmosphere Uniform Glow Discharge Plasma), na Univerzi v Tennesseeju (ZDA), ki ima veliko mo`nosti, da se bo kmalu pojavil tudi na trgu. Gre za reaktor, kjer ustvarijo RF-plazmo med dvema plo{~atima elektrodama v zraku pri atmosferskem tlaku, zato ima ta sistem prednost, ker ne potrebuje posebnega vakuumskega sistema. V reaktorju ustvarijo prisilno konvekcijo (kro`enje zraka), zato da aktivni delci iz plazme dose`ejo vse dele posode, kjer se nahajajo predmeti, ki niso direktno izpostavljeni plazmi. Sistem je izredno
preprost in poceni. Ta reaktor je bil `e uspe{no presku{en z razli~nimi vrstami bakterij na razli~nih predmetih (tabela 1).(11,26)
Druga skupina, ki se ukvarja s plazemsko sterilizacijo, pa prihaja z Univerze v Montrealu, Kanada.(15,27) Ti uporabljajo N2-O2-plazmo, za katero so ugotovili, da mora biti dele` kisika manj{i od 2 %. Takrat nastane najmo~nej{e UV-sevanje v obmo~ju 250 nm – 320 nm (zaradi vzbujenih molekul NO*, ki nastajajo v plazmi) in vodi do neposrednega razkroja DNA, zato je hitrost sterilizacije takrat najve~ja. Naj {e omenimo, da nastane maksimalna koncentracija kisikovih atomov {ele pri 12-odstotnem dele`u O2 v me{anici, vendar so ugotovili, da je ~as, potreben za sterilizacijo pri teh pogojih, dalj{i. Iz tega so ugotovili, da igrajo odlo~ilno vlogo UV-fotoni.
2.6 Krivulja pre`ivetja
U~inkovitost sterilizacije nam opisuje krivulja pre`ivetja (ang. survival curve), ki prikazuje logaritem {tevila pre`ivelih bakterij kot funkcijo ~asa izpostave. Naklon krivulje je dolo~en s ~asom D, ki je potreben, da se populacija mikroorganizmov zmanj{a za faktor 10 (90 %).(1) Od za~etne koncentracije N0 je {tevilo pre`ivelih bakterij po ~asu t dolo~eno z(7):
log
N0 )       D
Vedno obstaja verjetnost, da mikroorganizem pre`ivi, ne glede na to, kako "mo~na" je sterilizacija. Po evropskem standardu EN 556 mora biti S. A. L. (ang. Sterilization Assurance Level) pod –6, kar pomeni, da od 106 steriliziranih bakterij pre`ivi najve~ ena.
Na sliki 7 je prikazano, kako je {tevilo pre`ivetih spor odvisno od pogojev sterilizacije. Ta se nekoliko razlikuje od krivulje, ki jo dobimo pri navadnih
Slika 7: [tevilo pre`ivetih spor B. Subtilis (po sterilizaciji v kisikovi plazmi), ki so bile izpostavljene prvi~ samo UV-sevanju (prazni simboli) in drugi~ samo nevtralnim aktivnim delcem (polni simboli).(24)
12
VAKUUMIST 23/4 (2003)
ISSN 0351-9716
Tabela 1: Rezultati plazemske sterilizacije razli~nih bakterij na razli~nih predmetih v plazemskemu reaktorju OAUGDP.
Vrsta mikroorganizmov (koncentracija)	Povr{ina	^as izpostave	Faktor zmanj{anja {t. mikroorganizmov	vrednost D
Bakterija				
E. Coli (7 X 106)	polipropilen	30 s	> 105	D1 = 6 s, D2 = 2 s
E. Coli (1 X 106)	steklo	70s	> 105	D1 = 33 s, D2 = 10 s
E. Coli (8 X 107)	agar	5 min	> 106	D1 = 70 s, D2 = 17 s
S. Aureus (1 X 107)	polipropilen	60s	> 106	D1 = 7 s, D2 = 2 s
S. Aureus (1 X 106)	papirnat filter	30 s	> 105	/
P. Aeruginosa (2 X 107)	polipropilen	30 s	> 106	/
Endospora				
B. Pumilus Spores (1 X 106)	papirnat trak	3 min	> 105	D1 = 1,8 min, D2 = 12s
B. Niger Spores (1 X 106)	papirnat trak	5,5 min	> 105	D1 = 5,5 min, D2 = 12s
Gljiva				
S. Cerevisiae (1,5 X 106)	steklo	5 min	> 105	D1 = 3 min, D2 = 30 s
C. Albicans (1,5 X 106)	steklo	3,5 min	> 105	D1 = 2,1 min, D2 = 30 s
Virus				
Bacteriophage Phi X 174 (2,5 X 107)	steklo	15 min	> 106	D1 = 6,8 min, D2 = 1,2 min
sterilizacijskih postopkih.(26) Pri zadnjih postopkih dobimo ravno ~rto, ki ka`e na enakomerno ubijanje bakterij s ~asom, medtem ko pri plazemski sterilizaciji dobimo ~rto, ki je sestavljena iz dveh (slika 7) ali celo treh segmentov, kar ka`e na to, da poteka v plazmi ve~ razli~nih procesov, ki potekajo razli~no hitro. Za~etek je hiter (majhen D) – predvidevajo, da takrat verjetno pride do uni~enja vrhnjega sloja bakterij zaradi UV-sevanja, temu pa sledi po~asen proces (velik D), ko pride do erozije zgornjih mrtvih bakterij, ki prekrivajo `ive.(1,17)
Plazemska sterilizacija poteka v primerjavi s klasi~nimi metodami dokaj hitro. ^as, potreben za sterilizacijo, je odvisen od tega, kak{no plazmo uporabimo, od oblike predmetov in od tega, ali so predmeti zapakirani. Zna~ilni ~asi trajajo od nekaj sekund do nekaj minut. V tabeli 1 so zbrani podatki o ~asih, potrebnih za sterilizacijo razli~nih predmetov, ki so bili kontaminirani z razli~nimi bakterijami.
Pri plazemskih sterilizatorjih moramo paziti, da so aktivni delci enakomerno razporejeni po sterilizatorju, zato da lahko neovirano dose`ejo predmet, ki ga steriliziramo.
3 SKLEPI
Plazemska sterilizacija je nova metoda, ki je namenjena za sterilizacijo raznih predmetov, ki ne prenesejo visoke temperature. Sedaj poteka {e na eksperimentalnem nivoju, se pa v prihodnosti obetajo ogromne mo`nosti njene uporabe v medicini in prehrambni industriji. Verjetno lahko `e kmalu pri~akujemo pojav prvih sterilizatorjev na trgu.
Prednost plazme pred navadnimi postopki je poleg `e omenjene nizke temperature {e ekolo{ka neopo-re~nost. Postopek je ~loveku ne{kodljiv in cenej{i.
Prednost pa je tudi v tem, da plazma ne samo ubije bakterije, ampak tudi odstrani mrtve bakterije iz predmetov, ki jih steriliziramo. ^as, potreben za sterilizacijo, je odvisen od tega, kak{no plazmo uporabimo in od oblike predmetov. Tipi~ni ~asi trajajo od nekaj sekund do nekaj minut, kar je bistveno manj kot pri Sterradu® in Plazlytu®, kjer traja postopek najmanj eno uro.
Sterilizacija v plazmi poteka pod vplivom treh mehanizmov:
1)  Uni~enje genetskega materiala mikroorganizmov zaradi UV-`arkov
2)  Erozija mikroorganizmov zaradi fotodesorpcije. UV-fotoni razbijajo kemi~ne vezi v materialu mikroorganizma, kar privede do tvorjenja in desorpcije hlapnih komponent (CO, CHx).
3)  Erozija mikroorganizmov zaradi jedkanja, ki je posledica adsorpcije aktivnih delcev iz plazme (atomi, radikali, vzbujeni delci) na mikroorganizmu, kar privede do kemi~ne reakcije in prav tako do tvorbe lahko hlapnih molekul. Tako pride do razgradnje mikroorganizma.
4 LITERATURA
1M. Moisan, J. Barbeau, S. Moreau, J. Pelletier, M. Tabrizian, L’H. Yahia, Int. J. Pharm. 226 (2001), 1-21
2M. Mozeti~, P. Panjan, Vakuumist. 20 (2000), 1, 9-11
3M. Mozeti~, T. Mozeti~, P. Panjan, Vakuumist. 21 (2001), 3, 11-13
4T. T. Chau, K. C. Kao, G. Blank, F. Madrid, Biomaterials. 17 (1996), 1273-1277
5S. Cariou-Travers, J. C. Darbord, Vide-Sci. Tech. Applic. 56 (2001), 34-46
6M. C. Krebs, P. Becasse, D. Verjat, J. C. Darbord, Int. J. Pharm. 160 (1998), 75-81
7S. Cariou, J. C. Darbord, Proc. 12th Int. Colloquium on Plasma Pro-cesses (CIP). Antibes, Francija, (1999), 185-188
8P. Jacobs, R. Kowatsch, Endosc. Surg., 1 (1993), 57-58
VAKUUMIST 23/4 (2003)
13
ISSN 0351-9716
9S. Crow, J. H. Smith, Infect. Cont. Hosp. Epidemiol., 16 (1995),
483-487 10V. A. Khomich, I. A. Soloshenko, V. V. Tsiolko, I. L. Mikhno, Proc.
Conf. on Contr. Fusion and Plasma Physics., Praha, 22 (1998),
2745-2748 11R. B. Gadri, J. Reece Roth, T. C. Montie, K. Kelly-Wintenberg, P. Tsai,
D. J. Helfritch, P. Feldman, D. M. Sherman, F. Karakaya, Z. Chen,
Surf. Coat. Technol. 131 (2000), 528-542 12M. Laroussi, F. Leipold, 14th Int. Colloquium on Plasma Processes
(CIP). Antibes, Francija, (2003), 107-113 13S. Moreau, M. Moisan, M. Tabrizian, J. Barbeau, J. Pelletier, A.
Ricard, L’H. Yahia, J. Appl. Phys. 88 (2000), 2, 1166-1174 14R. M. Boucher Gut, Med. Device Diagnost. Indust. 7 (1985), 51-56 15M. Moisan, J. Barbeau, J. Pelletier, N. Philip, B. Saoudi, 13th Int.
Colloqium on Plasma Processes (CIP). Antibes, France, (2001), 12-18 16www.epa.gov., 15.9.2003 17M. Moisan, B. Saoudi, E. Fafard, M.-C. Crevier, N. Philip, J. Pelletier,
J. Barbeau, 14th Int. Colloquium on Plasma Processes (CIP). Antibes,
Francija, (2003), 27-31
18I. A. Soloshenko, V. V. Tsiolko, V. A. Khomich, A. I. Shchedrin, A. V.
Ryabtsev, V. Y. Bazhenov, I. L. Mikhno, IEEE Trans. Plasma Sci., 30
(2002), 4, 1440-1444 19I. A. Soloshenko, V. V. Tsiolko, V. A. Khomich, A. I. Shchedrin, A. V.
Ryabtsev, V. Y. Bazhenov, I. L. Mikhno, Plasma Phys. Rep., 26
(2000), 9, 792-800 20www.microbeworld.org, 15.9.2003 21R. M. Boucher Gut, US Patent. No. 4.207.286, 1980 22S. Lerouge, M. R. Wertheimer, R. Marchand, M. Tabrizian, L. H.
Yahia, J. Biomed. Mater. Res., 51 (2000), 1, 128-135 23W. P. Menashi, US Patent, No. 3.383.163, 1968 24I. A. Soloshenko, V. A. Khomich, V. V. Tsiolko, I. L. Mikhno, A. I.
Shchedrin, A. V. Ryabtsev, Proc. 14th Int. Symp. on Plasma Chem.,
Praga, (1999) 25J. R. Roth, US Patent, No. 5.414.324, 1995 26K. Kelly-Wintenberg, A. Hodge, T. C. Montie, L. Deleanu, D.
Sherman, J. Reece Roth, P. Tsai, L. Wadsworth, J. Vac. Sci. Technol. A
17 (1999), 4, 1539-1544 27N. Philip, B. Saoudi, J. Barbeau, M. Moisan, J. Pelletier, 13th Int.
Colloqium on Plasma Processes (CIP). Antibes, France, (2001),
245-247
14
VAKUUMIST 23/4 (2003)