ANONIMNO PESNIŠTVO IZ NARODNOOSVOBODILNE BORBE
V SELŠKI IN POLJANSKI DOLINI
Novo leto 1941
Novo l€ito nastopilo,
staro se v preteklost akilo.
Je večini krogotok iin čas,
ki dviga, tare, nosi nas.
Na zemlji vojna se vrši,
razbija, križem ^se mori;
tako da zgleda, se razume,
da človeštvo vse nori.
Nismo mi še vojoijoči,
smo nevtralni, mirujoči;
vendar sega že do nas
ves sedanji nori čas.
Raste, dviga se draginja,
kopni denar, iz žepov zginja.
Dviga se visoko kruh,
ga ne doseže, kdor je suh.
Se siromakom glad obeta;
pravica do življenja sveta,
prišla je ob vso veljavo,
mori se, rušd. kot za stavo.
Prihaja žalost in bolest,
razkraja zdrava se zavest,
da smo tudi mi ljudje,
da naš razum je in srce.
Kaj prihodnaat nam prinese,
nam še skrivajo zavese.
Boljši ali slabši red?
Danes je nejasen sled.
Dolgo, dolgo uničevanje
ter veliko razdejanje;
trpljenje narodov, ljudi,
to današnje je dejanje.
Tirani svetu vladajo,
bretz srca in brez vesti;
B trpljenjem nas napajajo
nesrečne »male« nas ljudi.
Mi maiike le častimo,
se klanjamo, v nebo slavimo;
če smo bedni, če smo lačni,
pa se z njimi oslepimo.
Valentin Poljanšek-Krištof
16 L>o$ki razgledi 241