Politični ogled. — Prestolonaslednik Franc Ferdinand je slavil dne 18, derembra t. I. svoj 50. rojstni dart. Od vseh strani, tudi od raznih evropskih vladarskih hiš, so došle visokjemu slavljencu plsimene in brzojavne Čestitke. Prestolonaslednik je obhajal 501etnico na svojem gradu Konopišt na Ceškem, in sicer v krogu svoje družine in jiajbližjih sorodnikov. Nadvojvoda Franc Ferdinand je bil rojen dne 18. decembra 1863 v glavnem mestu zelene štajerske — v Gradcu, je torej štajerski rojak. Njegov oče je bil nadvojvoda Karol Ludovik, brat našega cesarja. Franc Ferdinand je posebno ljudomilega znacaja. Ce se mudi kje raed priprostim ljudstvom, se posebno rad pogovarja s kmečkimi možmi in ženicami. Poleg ljudomiiosti diči bodočega cesarja pred vsem globoka katoliška vernost, odlo2nost in prijaznost napram Slovanom. Visoki slavljenec je vešč več slovanskih jezikov; nje- gova soproga kneginja Sofija Hohenberg je rojena ehinja, Večina služabnikov in prestolonaslednikovili zradjiikov so Slovenci. Splošno znano 'e, dagre Franc Ferdinand vsak mesec enkrat k sv. obhajilu in da Ijudi, ki ne opravljajo svojih versldh dolžnosti, ne mara v svoji službi. Prestolonaslednik pa ljubi tudi red in toSnost. On vstaja vsak da.n to6no ob 5. uri zjutraj. Vojaški strokovnjaki trdijo, da ima Franc Ferdinand izborne zmožnosti za vojskovodjo. Osiveli generali so se ob velikih manevrih zadnjih let ftudili spretnosti, s katero je Firanc Ferdinand zasledoval gibanje posameznili čet. — Tudi mi Slovencl se pridružujemo klicem drugih avstrijskih narodov: Bog živi bodočega cesarja Franca Ferdi.nanda! — Štajerski deželni zbor. V Gradcu se je vršilo dne 17, decembra posvetovanje klubovih jiačelnikov deželnega zbora. Deželni zbor se namreS namerava sklicati začetkom januarja h kratkemu zasedanju. Načelnik Slovenskega kluba, dr. Korošec, je bil radi zaaedanja delegacij in državnega zbora zadržan. Radl tega je obiskal grof Clary dr. Korošca na Dunaju lii ga vprašal, kako stališče zavzemajo Slovenci glede januarskega zasedanja deželnega zbora. Dr. Korošec mu je odgovoril, da se mora Slovenski klub najprej o tem posvetovati. Listi poroSajo, da se bode deželni zbor sftoro gotovo v prvi polovici januarja sešel, da reši začasni proračun in sprejnie postavo o davku na vrednostni prirastek, — Državni zbop. Seje državnega zbora so se vršile dne 18., 19., 20., 22. in 23, decembra, na kar so Šli poslanci na božičjie pocitnice. V četrtkovi seji se je predloga glede osebno-doliodninskega davka sprejela v tretjem branju. Vp.raŠanje je sedaj, ali bo gosposka zbornica, ki se ima še posvetovati o tej predlogi, sprejela tudi oao določilo, ki ga je n'a predlog našega poslanca Roškarja sprejela ž-e državna zborjiica, du bodi pri odmerl osebno-doliodninskega davka merilo 8ist:. doJiodek 1600 K. Zadnje dni prejšnjega tedna se je čns potratil za to, da se je pralo umazano perilo poljske ljudske stranke. Boj med poslancem Stapinskira in ministrom Dlugošom se je zanesel tudi v državni zbor. Staplnski je hotel navaliti krivdo od sebe na ministra Dlugoša, kateremu je očital, da je denar, katerega je njemu izročil za nakup llstov in za volitve, dobival iz vladne blagajne. M.:nistru Dlugošu se tudi očita, da je bil do 1. 1902. priprosti delavec in solastnik nekega petrolejskega vreloa. Po raznih zanimivih kupčijah Iji špekulacijali pa je postal večkratni milijonar in nazadnje celo minister. Vsa zadeva torej ni posebno 6edna in tudi poljski klub ni s tem postavljen v najlepšo luč. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je v petkovi seji izjavll, da je vlada iz dispozicijslvega zaklada, k\ jej je na razpolago za podpiranje casnikov, res dala 40.000 K za to, da se nakupi za Stapinskega In njegovo stranko nek precej opozlcionalen list. Ta izjava je učinkovala presenetljivo na državni zbor ter je bila v sobotni seji o tem razprava. Stališče ministra Dlngoša je amajano in je on, kakor poročajo listi, res že dal svojo ostavko; Stapinski pa je s svojimi ožjimi somišIjejiiki izstopil iz poljskega kluba. Ali bo s tem rešil svoje stališče in prlšel v lastni svoji stranki do veljave in stranko peljal do zmage, je ve^ nego dvomljivo. l>okler ni bil Stapinski v poljskem klubn, so bile njegove roke Ciste in njegovi političjii cilj!* pošteni. V istem Sasu so imele tudi naše stranke 2 njim politično zvezo. Toda ta je prenehala, ko se ,je Staplnski postavlna stran poljskih stra.nkter sklenilžniimipremirje. Ni veft hrejionel po delu za narod, ampak gledal je lenato, dajedobival6asti in denar. S tem si je sam izkopal grob. — Delegacije.. Zadnje dnl preteklega tedna se je v delegacijah razpravljalo o prorafeunu vojnega ministrstva. Ob tej priliki so se razni delegati pritoževali radi samovoljnega pridržavanja rezervistov in neopraviSenega povišanja števila rekrutov ter drugili važ.nih vojaških zadev, Ob tej priliki se je oglasil k besedi slovenski delegat dr, Korošec, ki je z ozirom na govor zunanjega ministra grpfa Berhtolda, 5eš, da se nobena tnja država no vtikuje v našo notranjo politiko, dokazal, da se Italija na jugu na škodo Jugoslovanom In države same vmešava v naše politične zadeve. Dr. Korošec je priporočal, da se z ozirom na bedo ljudstva istemu ne nalagajo novavojaška bremeria ler je priporoCal izdatno razoroževanje. — Zmede v Bolgariji. Ker so državnozborske volitve v Bolgariji pokazale. <{a vlada nima stalne večine, se je vlada začela posajati z opozicijo. Pogajanja pa niso privedla do nobenega uspelia. Opoziciji so se ponudila 3 ministrska mesta, a oira zahteva 4. ¦Otvoritev sobranja (državnega zbora) še ni doloCena. Opozlcija zahteva, da se 15 točk njenega programa izpolni. Ce se pogajanja vendar-Ie posrečijo, bodo morali ministri Genadiev, SinSev in Makarov odstopiti. Ako vlada ne odneha, bo opozicija v sobranju stavila predlog, naj kralj odstopi in se uvede republika (ljudovlada),. Ta predlog bi pri sedanjih razraerah utegjiil tudi dobiti večino. — Albanski knez, vidskl prlnc, bo baje dne 15. januarja 1914 v Draču ustolifien za vladarja Albanije.