H n Največji slovenski dnevnik f Združenih državah |jj VeUa za vse leto ... $6.00 ™ Za pol leta.....$3.00 § Za New York celo leto . $7.00 ||| Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust.slovenskih delavcev t Ameriki« P i 1 r~ i 1' The largest Slovenian Daily in jj k I | the United States. 1 g Issued every day except Sundays □ 1 and legal Holidays. 1 75,000 Readers. jj TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 44. — ŠTEV. 44. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 21, 1931. — SOBOTA, 21. FEBRUARJA 1931 VOLUME — LETNIK XXXIX VSTAJA V REPUBLIKI PERU JEBILAVKAU ZATRTA VSTAŠKE ČETE NAVALILE NA PREDSEDNIŠKO PALAČO V LIMI, A VOJAŠTVO JIH JE PREGNALO Cilj vstašev je bil strmoglaviti provizorično vlado Sancheza Cerra, toda vladne čete so jih po vročem boju pregnale. — Vstajo so zasnovali pri-1 staši bivšega predsednika Cerra. — Vroč boj v Callao. — Šestdeset oseb je mrtvih, med njimi tudi neki Amerikanec. LIMA, Peru, 20. februarja. — Majhen oddelek vojakov in oboroženih civilistov je danes skušal strmoglaviti vlado provizoričnega predsednika L. M. Sancheza Cerra. Po kratkem boju z vladnimi Četami so se morali vstaši umakniti v Callao, kjer so bili popolnoma poraženi. Na vladni strani je padlo razmeroma le malo vojakov, dočim so imeli vstaši šestdeset mrtvih. V splošni zmedi je bil usmrčen tudi Amerikanec A. Skidmore iz Bethlehem, Pa. Glavno mesto se je kmalu pomirilo, dočim so bo-ji v Callao precej časa trajali. Nad Callao in sosednjim ozemljem je bilo proglašeno obsedno stanje. Provizorični predsednik Cerro je izdal proklama-cijo, v kateri pravi, da bo treba povzročitelje vstaje najstrožje kaznovati. Vstajo so povzročili pristaši bivšega predsednika Augusta B. Leguja, katerega je bil odstavil Cerro. Poveljeval jim je general Pablo Martinez. General Martinez je govoril ljudski množici in pozival poslušalce, naj se pridružijo revoluciji. Pozivu se jih je le malo odzvalo, dočim so drugi kričali: — Mi nočemo nobenih Legujevih pristašev. BUENOS AIRES, Argentina, 2. februarja. — Dnevnik "La Nation" je dobil od svojega poročevalca v Posades poročilo, da so zavzeli revoluci-jonarji obmejno mesto Villa Encarnacion v Paraguayan Vse zveze z dotičnim krajem so prekinjene. Vstaja je popolnoma izolirana, kajti iz poročila je razvidno, da drugi kraji niso prizadeti. Oblasti v Posades so storile vse potrebno, d a vstaši ne bodo vdrli v argentinsko ozemlje. Vstašem poveljuje Marcos Carrier. Mesto Villa Encarnacion ima petnajst tisoč prebivalcev ter je oddaljeno 227 milj od Asuncion, glavnega mesta /epublike Paraguay. BUENOS AIRES, Argentina, 20. februarja. — Danes je bila aretirana skupina armadnih častnikov, ki so se zarotili proti vladi. Vstaja je imela izbruhniti v torek tekom karnevala. * Zarotniki se zaenkrat nahajajo v državni jetniš-nici. Vse kaže, da bodo izabcneni iz armade ter poslani v kazensko kolonijo na Ognjeni zemlji. jj^gf* Zastran praznovanja WASH-jggr' ING TONO VEGA rojstnega dne jjjgp* ne izide v ponedeljek "G-ias jjggr* Naroda". Prihodnja številka jsgr* izide v torek, dne 24. februarja. Uredništvo. KIP PRVEGA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA GEORGE WASHINGTONA SKLEP NEMŠKIH NACIJ0NALCEV Zastopniki fašistične stranke se ne bodo udeleževali sej kabineta.— Severing se je norčeval iz njih. BERLIN, Nemčija, 20. februarja. Ko je začel včeraj po teden dni trajajočem odmoru zborovati državni ebor, niso bili navzoči niti nemški nacijonald, niti narodni socijahati. Navzoči poslanci so pa navzlic temu začeli takoj razpravljati o predlogah prometnega ministrstva. Pozneje Je bilo soglasno sklenjeno, da me odastaftm poslancem ne Izplača nJkakih dnevnic in da bo izročen ta denar sklad o za nezaposlene. Pruski notranji minister Severing je Imel včeraj nad vse značilen govor. Rekel je, da je strašilo narodnega socijalizma (fašizma), enkrat za vselej izginilo. Fašisti so sicer poskušali vprozoriiti nemire, toda navzlic temu je notranjepolitični položaj popolnoma zadovoljiv. Nacionalisti so bili s silnim krikom vprtzdrili svoje naipade v državni zbornici. Zdaj pa nič več ne kriče, vedoč, da ne bodo mogli doseči svojega cilja. Njihova prerokovanja niso bila nič drugega kot neumestna predpustna šala. SENAT SPREJEL VETERANSKO PREDLOGO Predloga bo poslana predsedniku Hooverju, ki jo bo pa skorogotovo vetiral. — 72 glasov za in 12 proti. WASHINGTON, D. C.. 20. febr. — Po šesturni debati, katere so se udeležili senatorji, ki so hvalili nekdanje vojake, je bila sprejeta veteranska (predloga. Število glasov je bilo 72 iproti 12. iPredlag-a bo izročena predsedniku v (podpis. Hoover ter Mellon sta proti nji. Hoover je izjavil, da se bo poslu-žil pravice vetiranja ter odklonil predlogo. Kljub tem pa obstaja u-panje, da bo predloga sprejeta navzlic vetrn. Potrebno večino dveh tre-tin glasov v senatu bo mogoče spraviti skupaj, da se preglasi veto predsednika. (Nasprotniki predloge morajo imeti nadaljnih 17 glasov na svoji strani, če hočejo vzdržati veto (predsednika. V poslanski zbornici je bila predloga tudi sprejeta z velike večino glasov. Razmerje glasov je bilo 360 proti 39. Predloga bo omogočila lastnikom odškodninskih certifikatov izposoditi si do 50 odstotkov nominalne vrednosti. Izdanih je bilo v celem nekako 4,400,000 takih certifikatov, ki imajo povprečno vrednost tisoč dolarjev. NOVA ŠPANSKA VLADA NA DELU Katalonci naj bi dobili administrativno neod -visnost. — Opora kurza pesete in druge reforme. VEDNO MANJ MOSKITOV V NEW JERSEY ATLANTIV CITY, N. J. 20. feb. — Včeraj se je vršila tukaj (konferenca New Jersey Mosquito Exterm nation Association, in govorniki so j :>udarjali, da je v državi New Jersey, ki je nekoč slovela po svojih moskitih, vedno manj tega nadležnega mrčesa. V par letih bodo moški ti popolnoma izginili te New Jerseya. MADRID, Španska, 20. februarja. N.3vi kabinet Španske, kteremu načel ju je ministrki predsednik Aznar, je sklenil v svoji prvi, oficijelni seji razpisati volitve ter ustavni konvent. Med drugimi važnimi odredbami nameravajo uveljaviti: administrativno neodvisnost Katalonije ter dvigniti špansko valuto. Vlada ^obljublja polno prostost pri volitvah. Najprej bodo na vrsii občinske volitve, na'to provincijalne in končno parlamentarne. Nato bo posvetilo ministrstvo vso svojo* pozornost prizadevanjem, da se dvigne vrednost pezete, kajti tekom sedemletne diktature je zelo nazadovala. Novemu parlamentu bo predložen osnutek za administrativno neodvisnost Katalonije, da se pospeši rešen je katalonskega (problema. Problem 'je povzročal vladi že dosti sitnosti. V Katalonski, koje glavno mesto je Barcelona, obstaja že dolgo časa gibanje, da se odcepi Katalonsko od Španske. | Vladno obvestilo pravi, da je želja j vlada dati narodu največjo možno j prostost, da pa ne bo trpela nika-kega poskusa, da se moti javni red in mir. SNEG OVIRA PROMET V EVROPI Promet po suhem in vodi je močno oviran.—London in južna Anglija v gosti megli. — Sneg v severni Španski ter Italiji. ATENTAT NA ALBANSKEGA KRALJA Z0GA Kraljev pribočnik je bil usmrčen, dočim se kralju ni nič zgodilo. — Atentatorja sta bila a-retirna. DUNAJ, Avstrija. 20. februarja.— Danes je bil vprizorjen atentat na albanskega kralju. Žoga, ko se je vračal v spremstvu svojega adju-tatnta, maijorja Topola j a iz gledališča. Topola j, ki je po prvem strelu skočil pred kralja, hoteč iga ščititi, je 'bil zadet v glravo in na mestu mrtev. Atentatorja sta skušala pobegniti, toda policija ju je prijela. Atentatorja sta bivša albanska častnika ter člana opozicijske stranke. To je bil že drugi atentat, vpri-zorjen na Žoga. Ko je bil leta 1924 ministrski predsednik, je streljal nanj neki študent v Tirani in ga precej nevarno ranil. Zogu se nahaja na Dunaju v zdravniški oskrbi. Splošno se domneva, da ima raka v grlu. LAHI D0LŽE FRANCOZE V stremljenju Francije, da doseže veliko brodov-je, vidijo Italijani nazadovanje mirovnih prizadevanj. RIM, Italija, 20. februarja. — Porgram velike mornarice, ki ga zagovarja Francija, smaJtrajo italijanski odgovorni krogi za ogrožen je razorožitve. Italija pa vztraja pri svojem, že davno objavljenem sklepu, da vdr-ži enalkost s Francijo. Italija je še vedno pripravljena uveljaviti odmor v grajenju velikih bojnih ladij, a Francije se je lotilo naravnost blazno stremljenje, da zgradi največjo mornarico. Francoska poslanska zbornica se kosa v tem oeiru z javnostjo. Italija ni storila ničesar, da podpre to francosko gradnjo bojnih ladij.- Vsakemu trezno mislečemu človeku je jasno, da je Francija kriva sedanjega položaja. AVSTRIJSKI MONARHISTl ČESTITAJO ALFONZU V RUSUI NI PRISILNEGA DELA MOSKVA, Rusija. 20. febr. — Danes so se po vsej Rusiji vršila zbo-DUNAJ, Avstrija, 2 0. februarja, rovanja sovjetskih delavcev. Udele-Avstrijski monarhisti, katerim na-! žen rti so na zborovanjih odločno za- LONDON, Anglija, 20. februarja. Velik del Evrope-je bil danes pozo-rišče zimskeg-a vremena, ka'jti pojavil se je izvanreden mraz v spremstvu velikih žametov. V severnih delih Anglije je bil oviran promet vsled snega. * Londončane je obiskala gosta megla, ki je napadla oči ter povzročila kašljanje. Megla je segala preko cele južne Anglije ter otežkoča-la promet. V Southamptonu je nasedel par-nik "-Mauretania" na skalo. Mraz v Angliji je bil manj občutljiv kot pa na evropski celini. Grški iparnik TheodDkas je bil potopljen, ko je kolidiral včeraj ponoči pri Lands End z nekim drugim parnikom. Posadka 29 ^nož je bila rešena. Iz Bresta porožajo, da se nahaja parik St. Cyrille v veliki nevarnosti. Nikakih nadaljnih poročil nI bilo glede usode parnika. Vihar iz severoiztoka je zelo raz-penil Severno morje. Iztočna ter južna obal Anglije je bila prizadeta od težkega viharj*a, ki divja na kontinentu. V severni Španski ter severni Italiji >je oviran promet radi težkih žametov. Celo južna Italija trpi vsled mraza. Iz Belgije in Turčije poročajo istotako o zelo mrzlem vremenu. TRIPINTENADAN DENVER, Colo., 19. februarja. — So-dnik je obsodil 53-letnega brivca P. H. Thomas a na trideset dni ječe, ker so našli v njegovem stanovanju štirideset pin tov žganja. Sodniku je povedal, da je žganje njegovo edino zdravilo. Pije ga ■že petindvajset let in ga i-zpije vsaik rian tri pin te, pa je vedno zdrav in krepak. Prosil je sodnika, če bi smel biti tudi v ječi deležen tega "zdravila", kar je pa sodnik seveda odločno oklonil. skemu kralju Alfonzu brzojavne čestitke. V brzojavki mu čestitajo, da Je ohranil na Španskem monarhijo in katottčanstvo ter ga pozivajo, naj PET ŽRTEV EKSPLOZIJE VELIK SNEG V HANKOVU HANKOV, Kitajska, 19. febr. — Prebivalci tukajšnjega mesta že dolgo let ne pomnijo takega snega, ka-koršen je zapadel danes. Proti večeru je enoinšestdeset oseb umrlo vsled mraza. Mesto je le malo preskrbljeno z živili, katerih bo v najkrajšem času zmanjkalo. MATI PRIČALA PROTI SINU Rekla je, da ji je njen lastni sin pretil z revolverjem ter izsilil od nje dolar. Katarina Pati, etara 56 let, ki živi v Coroni, je izpovedala v Queens okrajnem sodišču proti lastnemu sinu Looiisu, staremu 22 let. Louis je bil procesiran pred sodnikom Abelom zaradi ropa po prvem redu. Pati je izpovedala, da ji je pretil sin dne 13. januarj-a z revolverjem ter ji ukradel en dolar. Ko jo je vprašal zagovornik, če se zaveda teže svoje obdolžitve, je odgovorila mati: — Prav gotovo vem to. On dobi le to, kar zasluži. On mi je pripravil že dosti neprilik. Mati je izjavila, da je njen sin že dva meseca brez -dela ter se zanaša na njo. Živi ločeno od svoje žene in zapravi ves denar, katerega dobi od matere. ITALIJANSKO RRODOVJE V NEMČUI BERLIN, Nemčija, 20. februarja. Italijanske bojne ladje bodo meseca maja prvič po vojni obiskale Nemčijo. Brodovje bo tvorilo par križar k, par rušilcev in submari-nav. SCRANTON, Pa., 20. februarja.— V Powderly premogovniku v Car- roma časopisov, da je v Rusiji prisilno delo. Sprejete so bile številne resolu- . bondale je nastala zagonetna ek-cije, v katerih je rečeno, da je iz- sploztja. Pet premogarjev Je bilo na tudi v bodoče trdno vztraja na svo-1 mesd vseh delavcev na svetu edino- i mestu ubitih, več pa težko po&ko-Jem stališču. 'le ruski delavec svoboden. Idovanih. Weglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po \cf0 že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo to raj denar doma, brca ronito fiasa, fees* nada1j"th potov, in stroškov. ' Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene a podpisom naslovljencev In »Igom zadnjih poftt, katere dostavljamo poWJi- teljem v dokaz pravilnega izpla«dla. Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih slučajih tudi na sodnljl v stari domovini. Sakser State" Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y, ______ Telephone BArclay 7—0380 all 0381 ________ NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 21, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In IT. S. A. Owned and Published by ■LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Baltaer. President l. Benedlk, Tre a*. Place of business of the corporation and addresses of above officers: llf W. 18th Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays GEORGE WASHINGTON Ea celo leto velja list za Ameriko In Kanado .........................$8.00 Ea pol leta --------------------------$3.00 Ea četrt leta ______________________________$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta ----------------------------------$3.50, Za Inozemstvo za celo leto_____...$7.00 ,mo Za pol leta Dne 22. februarja se obletnica roj- , Washington, edini vir avtoritete stva George Washingtona proslav- in zakona tedaj, je bit imenovan Jja kot narodni praznik. Prihodnje kandidatom za prvega predsednika leto bo 200 let od rojstva velikega J in izvoljen. Izbral si je take voai-ameriškega narodnegu. junaka. V toitlje, kot Hamiltona, Knoxa, Jeffer-ovrho j s kongres že ustanovil odbor, Učna in Randolphs, da mu pomagate! naj pripravi načrte za proslavo! jo ustanoviti pravcato centralno te dvestoletnice. ! via do repubilke. Bil je popolnoma Amer iki narod časti Washing- nov eksperimet na svetu. Washingtona in L in čolna kot tsvoja največ- ton je služil dva mandata kot pred-jt zemljeme- i rez, kateri poklic je bil velikega po- ! mena v novi deželi. Pri tem se je ; tudi učil vojaške taktike in prakse,! VAŽNOST NEZNATNIH OTOKOV ( Po listih se je te dni pojavila Potoni svojega zastopnika V Mexico Oitv je razgla-ika'kcr vsak erajščak one dobe. Nje-.ves.t 0 .ir:ttlčanem sparu a neoblju-■1 i ii 1 11- ii.i ,.*... ' sov dnevnik v mladosti odseva sli- deni otek ri'nwtnn v mhaHnom sil, da'bo z bojem nadaljeval, dokler ne bo izginil zadnji;^ polnega virginijskega plemi-; ££ x^ga a mens ki vojak iz Nicaragve. .ča. ,la p^ija l6ta 185JL Mehika pa si Sandino se baje bori za oproščen je svoje dežele i/J ^ Washington značaj po- ga je priSVaja(ia, češ da Francija 1 .v. . ., „ , . 1 , sebne vrste, priznavajo vsi zivljc- ni navaja*". svoiih «uveTenih nra pod ameriškega jarma, najbrž bi se pa boril tudi proti seJnjepisci. celo oni, ki se prizadeva-^ nacl cmokom. Meiiiški podjetni- i se to zares zgodilo, bi .se Niearagva slednjič pomirila. Državni tajnik Stimson je pred kratkim govoril o Monroe doktrini 111 o prisrčnih odnosa jih z deželami C011-i u , ^ „ * " "v^vim-n v , samocbvlad-anja —sploh vsa zuna- trallie lil Južne Amerike. jnjost je zrcalila tip žentelmana. 2il To njegovo izjavo so sprejeli v južnoameriških dl.ža_ ^ menta-lno in fizično pogumen. Ako , . • je bil prepričan, da gre za dobro vali z veliko previdnostjo. istvar zasledoval je ^ cilj trctao. Tamosnje časopisje je konštatiralo, dji Združene drža- brez omahovanja in potrpežljivo, ve še vedno kontrolirajo Xi<-aragvo, da i>odpirajo s svojimi! v svoji rani vojaški karieri je bajoneti njeno vlado ter v kali zatirajo vsako gibanje za osvobojen je. Zdaj pa hoče državni tajnik Stimson z dejstvi dokazati resničnost svojih besed. Odpoklie ameriških čet bi nudil L dokaz prijateljskih oduošajev in bi več zalegel kot pa vse lepe in krilate besede. V interesu prijateljskih odnošajev je, da ameriška vla\la, čimprej ispolne svojo obljubo in odpokliče svoje vojaštvo iz Nicaragve. ciji. S tem se ni beg ve kako peve-seščini po svoji telesni sili. Kot vsi;^ia francos-ka. kolonijam a posest, Viržinci postal je dober jahač in OiTudi za &uano Francija nima pre_ tem je mnego pripavesti. Njegova; velikega interesa, paž pa je Cloper-hoja je bila veličanstvena, obnaša- :tcn stra.tegično važen, ker se zavo- nje j a bilo dostojanstveno, mišice na licu Ibile so vedno v miru. znak ZAKAJ 80 naše Vloge vsaki dan večje, in pa — ZAKAJ se število naših vlagateljev vsak dan - veča in množi? 1 ZATO, ker je denar P" nas naložen VARNO; ——— naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddel. ' kat in pa — ZATO, ker se Pri nas naloženi denar lahko ve-——— dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja. VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali prej se obrestuje od 1. mar. na~ prej, obresti se pripišejo h glavniei dvakrat letno. rani bil Washington major v angleški ckspidiciji proti francoskim kolonistom in užival papolna- zaupanje Angležev, ali čim je izbruhnil spor s staro domovino radi kolanijainih •pravic, je bil ad začetka na strani kolonistov in je bil izbran delegatom v prva dva "kontinentalna kongresa". Ne da bi za trenotek .se obotavljal. sprejel je vabilo, da bi poveljeval "•kontinentalno vojsko", ko so kolonije proglasile odprt upor in neodvisnost od Anglije. .SPECIAL INTEREST DEPARTMENT Sakser State Bank NEW YORK STATE DEPOSITORY 82 Cortiandt Street HEW YORK, H. Y. Revolucijonarna vojska pod povelj ništvom George Washingtona ostane za vedno eden izmed pomembnih dogodkov svetovni zgodovini. Washington ije imel ipred seboj ogromno nalogo preobraziti oboroženo drhal farmerjev v vojsko, zmožno vojskovati se z izurjenimi vojaki najmočnejše velesile. Dosegel je to s pomočjo nemškega voditelja, generala von Steuben, in rad je sprejel sodelovanje inoeem-skih vajskovodij, kot Lafayette, Ro-chamebaii, de Kalb, Pulaski in Kos-ciuszko. Vojna je trajala več kot šest let in končala je s predajo glavne angleške vojske. Neodvisnost je bila pribor jen a. ali bila je resna nevarnost, da bi Amerika degenerirala v nekolicino malih, slabih in sovražnih držav. Pravcate vlade ni bilo. Kongres je bil brez moči, ni mogel obdačiti države in dobivati njihovo pomoč. Vijaki so dobivali plače v paparju, ki ije bil -tako brez vrednosti, da — ko; je nekdo pisal — plača polkovnika ni zadostovala, da bi plačal "cves za svojega konja". Med častniki nezadovoljne vojske se je govorilo o proglašeni u monarhije. Skupina častnikov je zares predlagala proglasiti Washingtona za kralja. Ta predlog je Washington o-aon&l kot "največjo nesrečo, ki bi mogla »deti mojo domovino". ljo bližine Panamskega prekopa da po potrebi napraviti oporišče za vejne ladje in za letala. Pusti otok dobi s tem svojo veliko veljavo in le tniko je razumeti, zakaj se je Francija 'toliko potegovala zanj. Rešitev -tega spora je tudi v čeho-slovafki javnosti vzbudila zahteve po otoku Jana Mayena ležečega se-verozapadno Islandije^ približno na pol pota do Ep'tzbergov. Svojo zahtevo opirajo na Češkem na okoliščino, da je ta otok odkrila leta 1832 »avstrijska odprava pod nače-l.V.vom Baltazarja, ki je čelioslovaški državljan in živi sedaj ko i admiral v pokoju v Olomueu. Trdijo tudi, da je b:hi ediprava opremljena s češkim denuTjem. Otok je rjo koncu svetovne vojne kratk^malo anektirala Norveška, ne da bi imela kake pravice do njega. Kakor znano, Norveška ni bila v vojnem stanju z osrednjimi silami, zato tudi ne bi smela zasesti in si prisvojiti otoka, ki je bil pravno last Avstrije. Pravico do njega so imele države, ki so bile v vojni z Avstrijo, iter one, 'ki so naslednice monarhije, razen današnje Avstrije in Madžarske. Evropa je bila leta 1920 zaposlena z važnejšimi pasli, nego da bi se (bila lahko brigala za otok, kjer vlada večna megla, zato je Norveška porabila priliko, in se ga polastila. Otok Jana Mayena meri 372 štiri jaških kilometrov in ima reci in piši tri prebivalce, tki oskrbujejo ta-mošnjo metereološko postajo. Admiral Baltazar, ki je kot poveljnik avstrijske ladje "Pola" zasedel otok, pripoveduje, da je na njem vsak mesec -po 27 dni megla, da pa je klj>ub temu zelo dragocen, ker ima polno raznih rud, osbbito premoga, kar bi se dalo s pridom izkoriščati. Norvežani doslej niso še začeli izkoriščati rudnikov. Ako pomislimo, da se premogorovi rudniki izkoriščajo celo na daljnih Spdbzergih. je jasno, da bi bili rudniki tudi na Janu Mayenu fcor&tonecsni. Razen tega je otok pripravno oporišče za raziskovanje -kraljev x*> severnem tečaju. Admiral Baltazar priporoča, naj ae čehostovaška vlada potegne za aroje pravtee, ali ni vrjetoo, da bi ae vlada t «0 stvar. Dopisi. S pota. Koncem leta 1930 sem priobčil seznam prispevkov za postavitev Vil-harjevga spomenika v Planini, Jugoslavija. £>asi grofovskega stanu, je Vilhar čutil s preprostim narodom in ga učii. Povedal mu je, da je en-ako d;ber kot njegovi zatiralci in bil radi tega od stare Avstrije preganjan in v ječo pahnjen. Sedaij počiva v grobu na tužnem Krasu, kjer so po zadnji vojni tujci od-staranili njegov spomenik, na katerem so bile zapisane nelzbrisljive besede.... "čujte gore in bregsvi, da sinovi slave smo" Sedaj, ob 25-letnici njegove smrti, bo Vilharju postavljen drug spomenik v Planini — na jugoslovanski zemlji v bližini meje. Po zadnjem izkazu sem prejel darove še od sledečih r.^akov: Joe Land in Mike Bale po $1 ter Fr. Arko 50c. vsi v Chisholmu, Minn. Ker je v Ljubljani umrla soproga nadučitelja J. Benedeka, ki je podučeval v Planini 37 let, so njegovi bivši učenci v Minnesoti zbrali $10 in namesto vcmca pekojn ei jih darovali za Vilhar jev 'spomesnik. Ti so: N. N. $5; po $1: Joe Kolar, John Nenigar, Anton Kušlan, Jernej Matgajna in J. Osbolt. Rojak L. Sitinger je nabral v Somersetu, C^lo., $9.00. Darovali so po $1: Luka Sitinger, John De-kleva, om Žakelj, Tom Maijnik in , H. Mravlja; po 50c pa John Delost, j M. Karmelj, Anton Kocjančič, An-iton Justin. Anton Plut in Frank Erčul. j Skupaj je bilo nabranega med ameriškimi rojaki $811.45, ka:era j vsota .je bila poslana v Mestno hra-} nilni?o v Ljubljano. Z delom, ki ga j vodi endotni odbor za Vilhar jev spomenik, se je že pričelo. Glavni i pokrovitelj je 84-letni nadučitelj v pokoju v Ljubljani, Jos. Benedek. V i odboru je tudi Jos. Blažon iz Pla-I nine pri Rakeku in več drugih rod o iljubov. Kdaj bo spomenik odkrit, j bo pravočaisno poročano, da se bo-i do izletniki iz Amerike lahko ude-iležili slavnosti, 'ki slučajna obiščejo i Evropo leta 1931. Sedaj pa nekoliko o Vilharju. j Ni je slovenske hiše, da bi ne ču-la kaj o Villiarju. Njegove bajke in pesmi so v šolskih knjigah. Večinoma jih :je uglasil sam, po njegovi smrti ipa njegov, sedaj že pokojni sin. Njegove skladbe slišimo povsod: v domovini in v Ameriki. Prepevata, jih sedaj med nami tudi Šu- 1 ,belj in Banovec. Pregledal sem koledar Vilhar j eve ; založbe iz leta 1351, ki je dragocena knjiga. Poslana mi je bila po-jsredno iz Vilharjeve zbirke iz Zagreba. Ima 71 strani in poleg ko-jmentarja o raznih svetovnifi dogodkih je tudi mesečni koledar katerega posebnost 'je to, da krasi vsaki mesec pesem. Poleg teh 12 je dalje še 14 pesmi s podpisom Miroslav. I2 vseh veje narodni duh. Vilharjev koledar ima poleg še druge zanimivosti, na primer prerokbe k vremenu, o pričetfcu Carigrada. o iznajdbi zvonov pred 1451 leti in 'tiskarskega stroja pred 411 leti, o pričeku francoske revolucije pred 62 leti. Piše, da' je bil Prane Jožef rojen pred 21 leti in da je pred 20 leti razsajala kuga v Avstriji ter KDOR SE NIMA SL0VENSKO-AMERIKANSKK KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c A Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City Peter Zgaga V mestu New Yorku je začelo J zmanjkovati vode. Če jo bo prpol-inoma zmanjkalo, bodo najbolj žalostni Italijani, ker bodo morali pro-jdajati nezmešan^ pijačo našim ro-•jakom. i V Washingtonu so izračunali, da I pride na vsakemu prebivalca Zdru-! ženih držav $37.11. { Sam ne vem, kako so računali. Jaz naprimer imam enajst centov, sedemintrideset dolarjev mi pa manjka. Bilo je poletnega večera. Mož in j žena sta sedela v vrtni lopici in premišljevala svoje križe in težave. .Temno je bilo, brez zvezd. V daljavi s o se oglasili koraki. Bi-,la je njuna hči v spremsivu mestnega človeka, ki se je mudil v tistem kraju na počitnicah. ! Natančno sta slišala kavalirja, kako je začel jecljati: { — Ah. gospodična, kako tajin-stven vočer je" nocoj. 1 — Da, lepo je — je rekla ona — iikcdi da ni zvezd. — V temi človek še lažje razodeva svoje občutke — je rekel mestni iievek. o begu papeža Piju IX. iz Rima v Gaet leta 1848. Da se k zaključku zopst vrnem k spomeniku, oziroma darovalcem. Poleg t-ukaij nabrane vsote $311.45, ki je bila odp;slana v Ljubljuno, so Tedaj je žcna sunila moža d re_ domajnaibrah toliko, da so kupili bm in .mu za^pctala: — Opozoriti ju morava, da sva zemijišče za spomenik (nekaj tiso-. čakov dinarjev imajo še v hranilnici). Nekateri v domovini in tudi tukaj so obljubili, da b:do darovali. ko se prične z delom. Sedaj je tc Ž2 v teku. Vsem darovalcem rodoljubna j„ g žvižgal, ko sem hodil za teboj. Hva-: Kdor hoče še prispevati, naj po-;iežen bi mu če bi mi. sije prispevek bodisi direktno na 1 ^ tukaj. Kako mučno bi jimi bilo. če bi pozneje izvedela, da sva jima prisluškovala. Veš kaj, žvižga.i prič-ni, pa bo*ta šla kam drugam. Mož je nevoljen zamrmral: — Ah, cevcda, k-jj pa še! Meni ni nihče p;verjenika Jos. Benedeka, 6—1. Frančiškanska ulica, Lijubljana. ali na Jos. Blažona, Planina pri Rakeku. ali pa na moj naslov: 7 West Madison St.. Room 605. Chicago, 111. Matija Pogorele. Virginia, Minn. Dne 23. junija se bi pričela tukaj konvencija Ameriške Jugoslovanske Zveze. Predsednikom je bil ponovno izvoljen Joseph Kraker, podpredsednikom Martin Viršek. tajnikom in blagajnikom pa J. Arko. Ostali od-boriki so: Joseph Li?«kner. John Čeme, Nick Furjanick, John Jel-nioh in Matt Pecherma. Konvencija bo veljala v prvi vrsti spominu slavnega misijonarja Barage, ki je prišel pred sto leti v Ameriko. Frank Hrovatič. Skočila je iz 4. nadstropja. Nemški učenjak Einstein, ki je bil pred kratkim v Californiji, je rekel, da bi bil svetovni mir kmalu zajamčen. *če bi nihče nc hotel prijeti za orožje, oziroma če bi vsi vojaki odpovedali pokorščino. Vse časopisje, brez izjeme, je hvalilo to nj£ti:vo izjavo in državniki £0 označevali Einsteina za pravega miroljuba. Ko je pred trinajstimi leti Eugen Debs nekaj podobnega rekel, so ga poslali za par let v ječo. Ali jo svet izza onega časa res napredoval? * Skoro vsaka kara ima na radiatorju ime tovarne, ki jo je izdelala. Neki možak je dospel v hudem mrazu s starim fordom v mesto. Predno je stopil v trgovino, je radiator lepo pogrnil s staro odejo. Mimo pride paglavec in pravi: — Malo prepozno ste ga pokrili. oče, sem že videl, da je ford. * .Bogatin je nahrulil berača: — Danes ste že drugič tukaj. Prej sem vam dal nikelj zdaj vam pa nič memoru. V Kumičrčevi ulici v Zagrebu je skočila iz 4. nadstropja 35-letna Danica Pintarič. Prišla je k svoji pri- jne dam- Ampak povedal vam bom, jateljici v pooet, tam pa je nena-|kaIco sem »prišel do bogastva, doma vstala in skočila skozi okno. | — To pa natančno vem, — je od-Nihče ne ve, kaj je vzrok temu sa- J vrnil berač. — Pred par leti sem bil pri vas v službi, toda vi se me gotovo več ne spominjate. Koliko mi daste, da ne bom nikomur po ve dad, kako ste prišli do bogastva? * Mož je rekel ženi. ki je prinesla domov psička: — Praviš, da ga bos naučila ma-nir in dostojnosti? Nak, tega pa že ne verjamem? — Seveda ga bom naučila — je odvrnila. — Z vztrajnostjo se da vse doseči. Samo pomisli, koliko dela sem imela s teboj. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O GLA S U J T E "GLAS NARODA" ne čiu umo ni« članstvo, P»č pa v*i Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OOLASE SO ZMERNE Sladka: ženica, se je vrnila z avtomobilom domov. — Ja, kaj pa to, za božjo voljo, — je vzkliknil mož. — Tajer je počen. Kalko naglo si pa vozila? — Šestdeset milj na uro. — Kako da je tajer ves raztrgan? Zjutraj je bil še nov. — Ne morem pomagati. Kolo 'je šlo preko steklenice, pa je počil. — Ali nisi videla steklenice? — Ne, nisem je vodela. — Kako da ne? --- Zato. ker jo je možak imel v žepu. V Govornik je razpravljal o ameriškem narodnem junaku Geonge George Washingtonu ter se dotaknil tudi njegovih ljubezenskih zadev. Ugotovil je, da je Washington šestkrat izgubil srce. Šestkrat je bil zaljubljen, -a vselej nesrečno. No, nazadnje je postranska stvar, če je šestkrat izgubil srce. Poglavitno je, da mu ni nikdar srce v hlače padlo in da ni nikdar izgubil glave. -OKAS ITiKOii* MEW york, saturday, february 21, 1931 MERCI: Kraval v hi4i! Nesreča! Škandal! Senzacija! Revež! Bedak! — Vsega je ona kriva On je bil no rec, zajec, ki se je bal življenja! S solzami obžalovani junak in — joj, kaj poreko ljudje? Med domačo zabavo, ko so zvenele čaSe In se med gosti oglašale že nekoliko razglašene popevke iz zvočnih filmov, se je bil v svoji fpalnlcl ustrelil domači sin ravno v trenutku, ko je njegova mlada žena plesala s prijetnim drugom na melodijo gramofonske plošče:— Za urco le rad bi pozabil, da poročen sem zares. .. Branko Kovač, ki je bil nocoj prvič prišel v to hišo, je bil poprej mimogrede opazil grozeče temne megle v očeh mladega moža, ko je njegova žena naslonila laket na ramo svojega plesalca, ki ji je vrnil smehljaj s Ikomaj zadržanim vzdihom na laihno trepetajočih virtnih. Branko ni bil pozabil, kdaj se je cddaljil gospod Mirko; tudi on se je bil male zagledal v gospo Nušo in j^ m<*nda iz raztresenosti zaporedoma vlival vase likerje raznih barv in okusov. Plesal ni in ker še ni bliže poznal zbrane družbe, se t ud; ni prav upal vtikati v pogovore ali reTo po svoji navadi z glasnim petjem spremljati melodijo pramofonske godbe. Tako jf sedel s prekrižanimi negami v udobnem naslonjaču, kadil cigarete, ki so mu jih ponujali in KOMEDIJA moral izkrvaveti, ker se je bil u-s tre lil ravno v žilo odvodnico, saj srca niti sam ni hotel zadeti. Saj ni hotel smrti s samokresom, ki je bil bolj igračka nego o-rožje, se je hotel le toliko raniti, da bi s tem dozdevno obupnim činom ganil svojo Nušo, ki so ji drugi tako silno ugajali, mnogo bolj od njega — njenega, vanjo zaljubljenega zakonskega moža. — To ima zdaj od tega.... je mrmral Vladko Sivec in si z robcem ©tiral potno čelo in solzne oči. Branko je plaho odšel.... A komedije še ni konec.... Kraval v hiši! Nesreča. Škandal! Senzacija! Revež! Bedak! Vsega je kriva ona! On je bil norec — zajec, ki se je bal življenja! S solzami obžalovani junak in — joj, — za Boga — kaj poreko ljudje....? Iz Jugoslavije. Duhovi so ga preganjali. Pred sodiščem v Subotici se je te dni moral zagovarjati člrvek, ki je nedavno hotel zažjati kovačnico in hišo kovača Aleksandra Tota ter u-moriti tudi kovača samega. Zdravniki so ugotovili, da možakar ni popolnoma normalen. Gre za nekega Luko Buša ki je zadnje čase neprestano pripovedoval, da ga prcganjv.jo duhovi, da se mu prikazujejo v saaijah ter ga silijo, naj izvrši razna dejanja. Buš je izjavil med drugim, da se mu je v avgustu It.ni iprikazal zopet t*ik duh in mu ukazal, naj ubije kovača Tota in mu zažge kovačnico. Naslednje jutro opoldne je Buš zaprl Totovo kovačnico v kateri je bi zaposlen. Kovač seveda ni slutil, kaj pripravlja ab-cpazoval obraze in kretnje, ko je normalni Buš. Buš je med tem za-moral vstati in stopiti v predsobo žgal delaivnico in čakal pred vrati po žepni robec, ki ga je bil pustil; z vel: ko tetino, da bi ■kovača ubil. v plažču. Kovaču je uspelo pobegniti skozi ok- Na hodniku, ravno ko se je spet i no. T*ako 'je ušel gotovi smrti, vrnil k vratom salona, mu je zasta- ! Duševno abnormalen obtoženec je la noga. Strel je počil! Naslednji bil oproščen krivde, toda po novem trenutki so se zvrtinčili v vreščečo zakonu cbs-jen na dve leti policij-zmedo in Branko je Čutil grozo v'skega nadzorstva. Tudi v gostilne trh ljudeh, ki so vpili, šepetali in ne sme več. ker je njegove duševno] Jarja ^ jo je ^udi vzel za ženo. To-vzklikali, in na obrazih, drhtečih; stanje posledica alkohola, bledih in brezizraznih kakor krm-' Ihc. m m Sporazumno v roeil je tudi, naj ga zgodaj zjutraj ebude. Kaj se je ipotem zgodilo, nih-ne ve ve. Zjutraj je našla scfbarica uradnika mrtvega v postelji. Vse o-koli njega je bilo okrvavljena. Doslej še ni pojasnjeno, kdo je ponoči vdrl v njegovo sDbo in .ga umoril. Družinska tragedija. V vasi Gjala pri Sen ti je živel imet Jakob Dušanov, ki je imel za ženo neko Marijo Lefeič. Zakon je bil nesrečen, ker je bil Dušan velik pijanec in je svojo žena pretepal. Žena mu je večkrat pobegnila od doma, toda vedno se je vrnila. Te dni pa ga je zapustila za vedno in se preselila: k svoji teti. Dušanov je iskal svojo ženo vsepovsod, kjer o je končno našel /pri teti in zahteval, da se vrne domov. Ker se je žena branila, jo je napadel z nožem in jo težko ranil, kakor tudi njeno teta, ki ji je prišla na pomoč. PREGANJANJE SLOVENCEV NA GORIŠKEM KAKO ZIYI STALIN V trgu Vipavi so aretirali tamkajšnjega upravnika posojilnice in hranilnice Rafaela Premru-a. V Po-dragi^nad Vipavo so potujoči kaora-binerji aretirali deset kmečkih fantov, Jeer so baje grozili dekletom, ki so se nameravala vpisati v italijanske večerne tečaje. Dve dekleti sta zadevo naananili karaibinerjem, ki so desetorico odpeljali v goriške zapore. Podraški žuipnik, ki je na priž-nici dekletom odsvetc-val posst teh večernih tečajev, je prejel od goriške prefekture prvo svarilo, kar pomeni, da ibo pri prihodnjem incidentu deportiran v konfinacijo. Na -Slapu pri Vipavi so karabi-nerji aretirali šest km^tskih fantov in civa po rečena moža, med njimi Žcirža, ki pa so ga med tem že izpustih. , * Iz goriških zra porov prihajajo naravnost senzacionalne vesti o postopali ju za aretiranci. Prehrana obstoji iiz 6 dkg črnega kruha zjutraj in iz male porcije makaronov opoldne. Vsako zračenje zapornih celic je strogo prepovedano. Zaslišanja zc vršijo po ameriškem vzorcu rasli larvanj m. vrste. Tako so karabineTj! enega izmed desečih aretirancev iz Prtirage tako pretepli da so mu zdrobili dve rebri 4n zbili par zob. Ko je bil mladenič že docela- izčrpam, so mu 'karabinerji stopali po trabuhu in izseljevali is njega priznanje, da. je posečal obmejne kraje m iprenaš-al v Italijo jugoslovansko časopisje ter sploh vršil protifašistično (propagando. Kakor se zatrjuje, pa je bilo vse to mu*emje zaman, ker ni mogel fant priznati dejanj, ki jih mi storil. Zanimivo je tudi, da so- šetnviški knrabiperji vršili nasilja nad onima tim. Preložila se bodo nekatera mostišča In izravnali nekateri ovinki. Zanimivo je, da je italijanski podjetnik Mazzarol sprejel v delo same domačine, kar je izzvalo med člani fašističnega sindikata silno nejevoljo. Vodtvo je šlo tako daleč, je zatežilo pri prefekturi v Ajdovščina. Domačini si nadejajo, da bo: o vsaj nekaj zaslužili, da bodo lažje preživeli letošnjo zimo. Vsaka gospe-darskra delavnost v Vipavski dolini prčiva. Vino se prodaja po 60 do 80 stofcink za liter, pa še za to ceno n5. kupcev. Seno prodajajo po 6 lir za q, drva, postavljena franco Ajdovžčitta-ipostaj-a, kupujejo po lir 2.50 da 3 za 100 kg. Davčna £ila prebivalstva je izčrpana in eksekucije so na dnevnem redu. DEŽELA BREZ POSLOV Pomislite — dežela brez poslov--ali si je mogoče to predstavljati? In dežela je cel del sveta, kjer nihče ne opravlja poselskega dela! Ta dežela je Avstralija. Tam živi na 7- milijonov kvadratnih kilometrih okoli 6 milijonov ljudi, od teh pa je le kakh 100,000 domačinov, ki so zaposleni v vseh mogočih pokli- V Rigi izhaja list "Latvis". V tem listu pripoveduje neki Nemec, ki živi že nad 20 let v Rusiji kot u-glaševaleč klavirjev, nekaj zanimivih podrobnosti iz Stalinovega zasebnega življenja. Med drugim pravi, da ljubi Stalin zelo godbo in da si je naročil pri njem že 2 klavirja, enega za stanovanje v Moskvi, drugega pa za stanovanje na deželi. Razun klavirja pa nima Stalin v svojem stanovanju nobenega luksuznega predmeta. Za svoje življenje pa se Stalin zelo boji in je samo to, kar mu skuha njegova sedaj 35-letna gospodinja. Tudi nobene cigarete ne vzame od nikogar, ampak kadi le svoje cigarete. Govori silno malo, včasih po cele dneve molči. Posebno pa ljubi godbo diplomat Karohaw. Ta ima v svojem stanovanju 26 gramofonov in nad 2000 plošč. POZOR ROJAKI, Is naslov« na prejemate, Je rairldno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Na tekajte toraj, da m Tu opominja, temveč obnovite naročnine in direktno, ali pa pri enem čili naših zastopnikov. OSMESENI VLOMILEC Tragedija mlade vdove. Pred leti je spoznala mlada za-grebčanka Angjela D. nekega sli- rejo, kuhajo, nosijo jedi na mizo dvema deklicama, ki Sta denund-!in Polivajo posodo. Včesih poma-rali deseterico podraških mladeni- j s«Jo ženskam pri delu tudi moški, čev. KaraJbinerji feo jima pretili s j ***** v Avstraliji se nihče ne čudi, konfinarijo, nakar je oboje deklet i če mož v kuhinji prav tako do-podalo izjavo, da je eden izmed de-' bro spozna kakor Vzrok te" setorice zahajal na jugicslovansko- j mu j* morebiti ta, da so ženske v talij an^ko mejo in prinašal v .vas; Avstraliji .silno dobre gospodinje. Zaradi bremen, ki jih nalaga gospodinjstvo, so pa ženske v Av- Branko je stal ob vratih spalnice; ni se upal oditi, niti se premakniti. Ravnokar so bili odpeljali mlado ženo in divji zvoki njenega histeričnega joka so še viseli nekje v sobi, kakor razcefrane cunje. Oni na zofi, ves v krvi in krvavih obvezah, je še živel. Vlado Sivec. njegov debeli svak, je čepel ob njem in hlipal: — Saj pride takoj zdravnik.... telefonirali smo... takoj bo tu.... — Pa kaj ... — samomorilčev glas je bil raskav, kakor da se je prelomil.... — saj je le.... za šalo ... veš za hec.... čisto majhen kaliber... nrti ne v srce.... — Zakaj? Čemu? Le tiho bodi. .. ne ... zdravnik bo takoj ... Ali se je jokal debeli Sivec? — Branku so že lezle solze v oči in rad bi se bil nekam stisnil, da ga ne bi opazile te oči, ki &o iskale po sobi. Debeli Sivec je težko vzdlhnii in se ozrl k vratom. — Saj bo takoj.... Ves spačen mu je bil obraz in Branka menda niti ni opazil. — Da bi se Nuša prestrašila ... da bi bil mir v hiši. sem.... Ne morem prenašati ... za šalo le, za hec.... Zdravnik je prišel. A bolnik je smrt. V neki vasi pri Sarajevu so našli trupli dveh samomorilcev. Komisija je ugotovila, da sta to Dragomir Petrovič in StevJea. Jovanovič. V Petrovičevem žepu to našli pismo, v katerem je napisal pred samomor cm, da mu je žal, da je prišlo v njegovi rodbini do sporov zaradi ljubezni, ki jo je imel s Stevko. Ker te ljubezni ni mogel preboleli, čeprav je oče treh strok in ima lepo žepo, sta šla oba 3poi-izumno v smrt. V pismu je opisal tudi, kako sta samomor izvršila. Petrovič je nastavil puško na Stevkina prša in sprožil. Stevka se je zgrudila smrtno ranjena na tla in kmalu nato izdihnila. Nato je Petrovič napisal svoje zadnje pismo, v katerem je prosil sreskega načelnika, naj ne obsodi zaradi smrti obeh nikogar. Nato je Petrovič ustrelil še sebe. Bil je takoj mrtev. Nepojasnjen zločin v hotelu. V hotelu "Srpska krona" v Skop-lju so našli v sobi umorjenega Sto-jana Djokiča, železniškega uradnika v pokoju. Dali so mu sabo. kakor je zahteval, domači so pa opa žili, da dolgo v ndč ni zaispal. Na- ■ ■ m ■m....... v«ii .......i:i:>MUMWMB9MDlillll!ut4 ■ ^^ku^iiiHi^csii;; :iu** n :T: iiaTmmjm:' "aaiminigninncanraifl i:h Mali Oglasi imajo velik uspeh d-a. mlada žena se je kmalu zaljubila v drugega. Slikar ni mogel verjeti, da ga žena vara, toda kmalu se je prepričal, da je res tako. To ga je tako ražalestilo, da je pobegnil od doma, naslednji dan pa so dnevniki poročali, da je spil strup in bil takoj mrtev. Pred dnevi je mlado vdovo zapustil tudi njen prijatelj, in vdova se je zaradi tega pred dnevi zastrupila. * Obsodba pustolovca. Pred sodniki v Štipu se je moral te dni zagovarjati zaradi poneverbe in raznih pustolovščin neki Ga-vrilo Ščekič, ki je nekak mednarodni pustolovec. V Štip je prišel leta 1928 in se izdal za dijaka na univerzi. Dobil je na glavarstvu službo, kjer je pa paneveril večjo vsoto denarja in poibegnil v inozemstvo. Pobegnil je na Dunaj, nato v Berlin in še v Pariz. Končno se je vrnil zopet v Beograd, kjer so ga aretirali in izročili sodišču v Štipu. Ščekič je star komaj 25 let. Pred sodnike je stopil zelo samozavestno in elegantno oblečen. Sodišče ga je obsodilo na leto dni strogega zapora. možnost, da bodo desetorico izročili posebnemu sodišču v Rimu. Ministrstvo za javne zgradbe je dovolilo kredit 300,000 lir za razširjenje ceste med Vipavo in Razdr- SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-ŠUBELJ. 1. marca: Milwauke, Wis. 8. marca: Wanikegan, 111. 22. marca: Chicago, 111. 29. marca: Detroit, Mich. ■ ■ ii llllllllll^lllllllll^llW^IIII'llllllll^ KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša »i.— Člani dote potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N. Nemci, ki pa so vsi navajeni o-pravljati svoja dela sami. Tu ni nobene razlike med ljudmi: ministri, državni tajniki, mali uradniki in delavci, vsi so enaki. Njihove žene in hčere gospodinjo in o pravi j a jo vsa domača dela. One pe- ŽRTVE NAPOLEONOVIH VOJN Francoski zgodovinar profesor Albeit Meyneir se je lotil zanimivega problema. Poskusil je dognati Te dni so se sodniki nekega pariškega sodišča pošteno nasmejali. Na zatožni klopi je sedel zloglasni pariški tolovaj Gustave Beaumeille, ki so ga oblasti dolgo iskale, pa se je znal vedno pravočasno izmumiti. Policija bi ga še ne bila zasačila, da se ni ujel cih, samo posla ni nobenega med sam. Nekega dne se je skril pono-njimi. ! či v klet hotela, od koder se je Pet šestin vsega prebivalstva so^pa^ v nek0 go^ kjer je opazil Evropejci, večinoma Angleži in dragocen nakit. Danilo se je že in vlomilec je videl, kako na postelji mimo spi lepo dekle, Tiho je vzel iz predalčka nakit dn ga spravil v žep. Potem se je ozrl na dekleta in kar na lepem ga je obšla želja poljubiti jo na čelo. Komaj je pa storil to, je začutil, da mu je stisnila grlo krepka pest. Sledil je u-darec po obratu in sicer tako močan, da se je vlomilec zgTudil. Kmalu je prihitel detektiv in tako so Beaumeilla zasačili. Pred sodišče je prišla kot priča služkinja Granichetova. ki ji je vlomilec hotel odnesti nakit. Pravila je, da se nobenega moškega ne boji, ker je izredno močna. Na vprašanje, kakšen je njen poklic, je ponosno odgovorila, da je kro-tilka divjih zveri in da nastopa vsak večer z velikim uspehom v nekem pariškem cirkusu. Zato ni čuda, da je tako lahko ukrotila vlomilca. Sodniki so se z občinstvom vred od srca smejali vlomilcu, ki je tako slabo naletel. V Franciji pomeni namreč biti osme-šen nekakšno justifkacijo. Vlomilec je bil obsojen na pet let ječe in izjavil je, da si bo moral poisa-ti po prestani kazni drug poklic, ker je bi v prvotnem osmešen. resničnost dosedanjih trditev, da so zaihtevale Napoleonove vojne o-| ropskega stanovanja, t. j. ona ne straliji za duševno življenje kaj malo dovzetne. Gospodinjstvo v AvstraUji sta vi j a žene pred mnogo težje nalege kakor ženske v Evropi, kar je zopet posledica podnebja in gospodarskih razmer. Edina zabava, ki jo imajo ženske v Avstraliji, so sestanki z drugimi ženskami, kjer govore samo o kuhinji, o domu in o otrocih. V Avstraliji živi tudi okoli 50 tisoč Kitajcev, Mongolov in Mala j-cev, pa tudi med temi ne pade nikomur v glavo, da bi šel služit. — Možje pridelujejo sladkor, love želve in biserne školjke ali pa love oštrige. Za noben denar na svetu pa ne gre Malajka pospravljati ey- krog 4 milijone človeških življenj. Po dolgih študijah zgodovinskih virov je prišel do presenetljivega rezultata, da so vse trditve o o-gromnih človeških žrtvah Napoleonovih bojn fantastične domneve. Francoski zgodovinar Passy trdi, d aje izgubila francoska armada 1,750,000 vojakov. Iz dokumentov je pa razvidno, da je to izključeno, kajti vsa francoska armada je štela 1,000,000 mož. Meynieru se je posrečilo najti statistiko prebivalstva Francije v času cesarstva (1800—1808) po kateri je umrlo v Franciji 460,000 moških več, kakor žensk. Potem je primerjal število padlih častnikov s številom padlih vojakov. Zdaj je na irazpolago popoln seznam padlih vojakov v Napoleonovih vojnah. — Seznam obsega 15,000 imen. Ker je odpadlo na enega častnika v Napoleonovi armadi 28 vojakov, pridemo do števila 412,000 padlih. Meynier je ugotovil tudi število vojakov, padlih v zavezniških armadah; teh je bilo okrog 300,000. Napoleonova armada je torej izgubila okoli 700,000 vojakov, od teh samo na umiku iz Rusije okrog 250 tisoč. Napoleonovi sovražniki so izgubili mnogo manj in sicer samo o-krog 300,000 mož. Njim seveda ni bilo treba bežati v strašni zimi iz Rusije . Če se štejem ovse izgube Napoleonovih vojn, dobimo približno 1 milijon vojakov in častnikov, dočim so govorili zgodovinarji o 3,750,000. Nemcev je padlo v Na potoonovih vojnah 100,000. Poljakov 60,000, Italijanov 50,000, Belgijcev 20,000 itd. V primeri s svetovno vojno Napoleonove vojne še •daleč niso bile tako krvave, kajti smmo zavezniške armade so izgubile od leta 1014. do 1018. na boji-š&h 6 milijonov mož. gre za posla. Zato pa morajo biti Evropejke v svojih domovih gospodinje in dekle hkrati. Mnogo žensk v Avstraliji se sicer zaradi teh razmer pritožuje, toda vse to nič ne pomaga. Koncem kcncev se morajo uda jati v svojo usodo. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Francisco, Jacob Umhli COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg. A. SatttA. Salida, Louis Cos telle. Walsenburg, M J. BmynJk. INDIANA Indianapolis, Lnula Hanfcft ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph BUah, J. Mrs. F. Laurich, Andrew Bp)liar. Cicero, J. Fablpa. JoHec, A. Anzelc, Mary Bsmhlrn, J. Zaletel, Joseph Hrovat-La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustan North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborlcb. Waukegan. Jože Zelene. KANSAS Oirard, Agnes Mocnifc. Kansas City, Frank 2arar MARYLAND Btcyer, J. Čeme. Kltzmlller, Fr. Vodopiv®* MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chlsholmn. Frank <3 o use. Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Prshel. IT Eveleth, Louis Qouis. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povit Virginia, Fra^ik HrraPch MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. rtom. Roundup, M. M. Panlain Washoe. L. Champ«*. NEBRASKA Omaha. P. arodeiic* NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsna Little Falls, Frank Masls OHIO Barberton. John Baiuot, Jo« 01tL Cleveland. Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik. Mtetli. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Cirard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Komi« Niles, Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs t own, Anton Kikelj. «ekUl*. KOLIKO JEZIKOV GOVORE LJUDJE V EVROPI llll»piill|ll!l!lllliM POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Nas sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West i8th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. Mednarodni urad za jezikoslovje v Ženevi je nedavno objavil statistiko o raznih jerikih, ki se govore v Evropi. Statistika ugotavlja, da govore ljudje v Evropi 125 jezikov. Na prvem mestu stoji nemščina, ki jo govori 81 milijonov ljudi. Na drugem mestu stopi ruščina, ki jo govori (v Evropi) nad 70 milijonov ljudi. Angleško govori 47 milijonov, italijanski 41 milijonov, francosko 39 milijonov. Na zadnjem mestu stoje jeziki, 0 Mladeničem, n. zv. ............ JO . (oba zvezka skupaj JO) Mlekarstvo ......................1.— Nemško-angleški tolmač ........1.40 1 Najboljša slov. Kuharica, 088 str. j lepo vez. (Kallnšek) ..........8.— Nasveti za hišo m dom. trd. vea. L—1 Nemščina brez učitelja: 1- del ...................... 2. del ...................... Jš Nemško slovensko slovar.........2.25 Najvef ji spisovnik ljnbavnih in drugih pisem................. .75 Slovensko nemški slovar.........L— Ojačen beton .................. JO Obrtno knjigovodstvo ............2J0 Perotninarstvo, trd. ves.........1.80 Perot uinsrstvo. bro8. ............L50 Pravila ss oliko .............. J8 Prikrojevanja perils po životnl meri s vzorci ..................L— Psihične motnje na alkoholskl podlagi ........................ .78 Praktični računsr .............. .75 Pravo In revolucija (Pitamlc) .. JI Predhodniki In Idejni utemelji ruskega idejalizma ..............U0 Radio, osnovni pojmi Is Rsdlo teh. nike, vezano ..................8L— broširano .................... 1.78 Računsr v kronski in dlnsrsU veli** ..........................78 Ročni slov.-italijsnski in italijanski -slovenski slovar .....90 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem _______________________________________ JO 24. februarja: New Amsterdam, Boulogne Bur Mer Rotterdam 25. februarja: Bremen, Cherbourg; Bremen George Washington. Cherbourg, Hamburg 26. februarja: Dresden, Cherbourg, 27. februarja: St. Louis, Cherbourg, Hamburg 28. februarja: V^quitania, Cherbourg lie de France, Havre 7. marca: Mauritania, Cherbourg Minnekahtla, Boulogne sur Mer 10. marca: Vulcania, Trst 11. marca: Rochambeau, Havre 12. marca: New York, Cherbourg. Bremen Stuttgart, Cherbourg, Bremen 13. marca: Olympic, Cherbourg Paris, Havre Bremen, Cherbourg, Bremen 14. marca: Conte Grande, Napoli, Genova Volendam, Boulogne sur Mcr, Rotterdam 18. marca: Albeit Ballin, Cherbourg, Hamburg 19. marca: ^ Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 20. marca: A