StevUte 6 IZDAJA FIZ KULTUR?® ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjika tedna: Atletski dvoboj Jngochrvijn: Avstr) ja - , mmgk -4':’ JmBm - -... ... • 7- :-fL ■77 t .v ::• ■-': A,-: - k,A.A: s-,5? "M ., -.vi Leto VI. — Štev. 29. LJUBLJANA, 17. julija 1350. JI/, svetovno prvenstvo v telovadbi Tereza Keeiš je v prostih vajah zasedla dnigo mesto, Vida Gerbec pa je osvojlla^ drago mesto na dvovišinski bradlji in 14 mesto v skupni oceni Od našega posebnega dopisnika Trnja »vezna nogometu« liga Krrdnieki : Rahotuički 6:0 (3:0) Dinamo : Horne 4:0 (1:0) Milieionar : Zagreb 2:1 (1:0) Pr3k ekipa Fužinarja pa MLADINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO SLOVENIJE SLOVAN : RUDAR 1:0 Na igrišču na Kodeljevem je včeraj domače moštvo zopet pripravno nečenie in z odlično igro porazilO vo. dečega v jisi — moštvo trboveljskega Rudarja. Ves čas Igre je bil Slovan V rahli terenski premoči. Gol je dosegaj Dimic, sodit pa Fajon. 8F.I.EZNICAR * ODRED 3:0 V.ee prostovoljcev v 'Zkaleziljo, sicer no bomo gledali plavalnega dvoboja s 'ŠveetsKti iu,r eemmmsm mmmmi osnovani gradbeni servis — bolje režijska skupina za izvedbo osnovnih letnih pianov, ki naj preko svojih treh glavnih sektorjev skrbi za pravilno nabavo in razmeščanje materiala in delovne sile, vrši nadzor na republiških gradbiščih, dodeljuje in obračunava fimannča sredstva. Vsi U ukrepi so zadosten porok, da bodo gradbena dela odslej potekala bolj načrtno in uspešno, seveda, če bodo tudi fiz-kultuma društva krepko pomagala; Le na ta način, s prostovoljci, bo lahko potrojena vrednost dodeljenih finančnih sredstev, na kar se je računalo pri postavljanju investicijskega plana. In, da se izognemo vsem dosedanjim napakam, nepoučenosti in izgovorom, je novo osnovami gradbeni odbor utr. dti tudi prvenstveni red objektov, ki liiiiil NEKAJ O NAŠIH GRADNJAH (Konec) Pregled nam pa po drugi strani prav tako kaže, da posamezne panoge, ki so v Sloveniji zelo razvite, še vedno nimajo dovolj, odnosno prav malo odgovarjajočih objektov. Tako ima na primer 290 strelskih družin s približno 17.000 člani le 19 strelišč ln okrog SO proviaorijev, 253 telovadnih društev s 32,000 člani le 94 telovadnic in 96 telovadišč, 10 društev (808 Članov), ki gojijo konjske športe, le en primeren hipodrom in eno konjsko stezo itd. Premalo imamo z ozirom na sedanje stanje društev in aktivov še športnih keg. Ijišč, drsališč, avtamoto dirkališč in atletskih stez. Zanimivo pa je nasproti tem ugotovitvam dejstvo, da imamo v Slovenji kar 44 bazenov, a le 10 plavalnih društev s 460 člani in 111 nogometnih igrišč za 83 nogometnih klubov in sekcij s 3103 člani, Ta nesorazmerja, rezultat samoiniciativnosti posameznih društev, skuša uravnavati planski odsek Komiteja za fizOsuUuro, Polletni pregled letos opravljanega dela, zbran še v teku tega me. seča, bo pokazal poleg številčnega porasta novih športnih objektov, v koli- Letošbji plan investicij je vseboval J poleg številnih lokalnih gradenj tudi W. 20 objektov republiškega pomena, ka-terim bi moral Komite za fiizfculturo posvečati še posebno pozornost. Ven-dar se je pred kratkim ugotovilo, da v tej smeri delo ni potekalo ravno ^ ' 28™ ^ najboljše. Predvsem ni bilo točne evL dence, ki naj bi omogočala trden pregled, ne zadostne koordinacije v delu na republiških in lokalnih gradnjah. Dogajalo se je, da so posamezna društva mobilizirala prostovoljno delovno silo predvsem za svoje lokalne gradnje, diočim na objekte republiškega pomena prostovoljcev niso pošiljala. Tako je delo na objektih republiškega pomena prav zaradi pomanjkanja nekvalificirane delovne sile mirovalo ali pa n e,predevalo prav počasi in nezadovoljivo. Na posameznih gradbiščih so morali težko pridobljeni strokovni delavci opravljati tudi težaška dela. Mednarodni atletski dvoboj ženskih reprezentanc Nizozemske in Jugoslavije, ki bi moral biti julija v Ljubljani, je bil zaradi nekončanega tekališča na starem Stadionu prenesen v Beograd. Zato je bil pravilen sklep Komiteja za fizkulturo, da se ustanovi poseben gradbeni odbor, ki naj bo strokovno usposobljen, ki maj se seznani tudi z vso graabffeo problematiko po fizkul-tumi liniji, predvsem pa prevzame skrb za sestavljanje predloga letnega investicijskega plana in stalnega pregleda nad njegovo realizacijo. S tem v zvezi je bil ukinjen gradbeni odbor pri MFO, njegov naslednik pa je novo avgusta v Ljubljani, bomo gledali že na novem plavalnem stadionu v Ko-leziji. Gradnja tega modernega pla-vališča se je pričela že pred leti, vendar je delo počivalo vse do tedaj, ko se je Plavalna zveza Slovenije odločno zavzela za dograditev. Spomladi je bilo na gradbišču precej živo. Plavalkam ln plavailcem Enotnosti — ki so prvi zavihali rokave — »o se pridružili dijaki fizkulturne šole in naredili preko 2809 delovnih ur. Danes že daje gradbišče podobo velikega in modernega športnega objekta. Oba bazena, manjši in večji, sta končana, kanalizacija deluje, nasproti vhodnih vrat pa stoji po okusnem načrtu zgrajana garderoba z vsemi prostori, ki jih po-trebuje plavalec pri tekmovanju. V tem objektu opravljajo le še manjša notranja dela. Na obeh straneh velikega bazena, ki ima olimpijske dimenzije, so pričeti z gradnjo tribun, ki bodo dolge 50 m in bo vsaka Izmed njih imela 16 vrst sedežev, obe skupaj pa prostora za približne- 6000 gledalcev. Za prvo silo bodo tribune zgrajane iz lesenih konstrukcij, toda lično, tako da ne bodo niti najmanj kazile estetskega izgleda stadiona. Kratek čas, ki nas še loči do dvoboja s Švedsko, pa narekuje vsem ljubljanskim športnim in fizkulturnim društvom, da ponovno zbero čete prostovoljcev, ki naj pomagajo stalnim strokovnim delavcem pri zaključnih delih, pri ravnanju terena okoli bazena, polaganju cementnih plošč in urejevanju dohodnih cest, Le na ta način bo stadion pravočasno dograjen. Silil™” na lierlšlteiM V ml izmed zadnjih številk Boleta smo pisali o nogometnem prvenstvu na Goriškem in ožigosali 9 abo organizacijo s strani odbora, ki voai celotno tekmovanje. Mislili smo, da bo ta kritika ugodno vplivala na organizatorje, toda brez uspeha, , 2. t. m bi morala biti tekma med Idrijo ln Ajdovščino- Medtem, ko So bili vsi Zbrani na igrišču, sodnika ni Isto se je dosodilo v Novi Gorici, ko je več sto gledalcev zaman pričakovalo sodnika. ti. julija pa bi se morali v Solkanu sestati moštvi Mladosti Iz Ajdovščine in Branika iz Solkana. Po različnih nepotrebnih razgovorih tekme ni bilo, čeprav so bili igralci 'obeh moštev sporazumni, ni pa strinjal predsednik društva »Branik«. Istega dne bi moralo nastopiti v Vipavi moštvo Nova Gorica II., toda tudi te tekme ni bilo, ker ni bilo potrebnega prometnega vozila. Vsekakor mora v te razmere poseči višji forum, kar želijo številni ljubitelji nogometa v tem delu Slovenije. Hladnik jim moramo v letošnjem letu posvetiti vso skrb. 1. Izgradnja olimpijskega plavaJišča v Koleziji v Ljubljani. 2. Adaptacija in preureditev starega Stadiona ob Tyrševi cesti in obnovitev atletske steze. 3. Bovržitev nc-vega nogometnega stadiona v Ljubljeni. 4. Gradnja provizorija internata FZS v Ljubljani. 5. Nadaljevalna dela na umetnem drsališču v Ljubljani. Nadel je so na tem apisltu še naslednje gradnje: Stadion S K Branik (Maribor), Smučarski center na Pohorju, Vzpenjača na Vltranc. Centralno strelišče v Ljubljani, Flzkultuma domova TD Triglav in Vič, 80 m skakalnica v Planici, Dom Janeza Porente, Dom Vltranc, Plavalni bazen v Mirki na Dol., Fiz-kulturni dem v Laškem, hipodrom društva za konjski šport »Partizan« v Ljubljani, Fizkulturni dem v Ilirski Bistrici in Medvodah, Stadion na Vrhniki. Meddržavni plavalni dvoboj Jugoslavija - Švedska, ki bo letoa 30. in 31. Vprašanje slovenskega nogometa, Je vprašanje načrtnega in vztrajnega dela z mladino. Kriza v kvaliteti našega nogometa traja že dolga leta. Različni ukrepi ljudske oblasti, nogometne zveze in velike osebne žrtve funkcionarjev ter prijateljev nogometa, niso do sedaj imele zašel j enega uspeha pri dvigu slovenskega nogometa. Večkrat smo se vprašali, ali je sploh mogoče naš nogomet kvalitetno dvigniti na raven ostalih bratskih republik, dalje kaj bi potrebovali, da bi se uspešno uveljavili v ligaškem tekmovanju na državnem prvenstvu. Predstavnik naše republike v II. zvezni ligi Odred ni pokazal v spomladanskem prvenstvu zaželjenega uspeha. Vsekakor so imeli nogometaši Odreda lepe priložnosti ostati na Pr-vem mestu lestvice II. lige, toda nepričakovani poraz v S kopi ju in nesrečno izgubljena tekma s sarajevskim Železničarjem, zaradi pristranskega soje. ni a sodnika Hegerja iz Zagreba, sta Odredu vzela možnost najlepšega toe. sta v državnem tekmovanju. Dva predstavnika slovenskega nogometa v III. zvezni ligi sta popolnoma c vc-dala ter zasedla zadnje in predzadnje mesto v spomladanskem delu državne lige. Prikrit profesionalizem, ki se sprovaja v večini vodilnih nogometnih moštvih, se je začel pojavljati v posameznUi primerih tudi v no. gometu naše republike. Nezdravi pojavi v nekaterih moštvih I. in II. zvezne lige so imeli odmev tudi pri nas. Prav zaradi tega je prišlo do ustanovitve mladinskih šol, k) so veliko upanje, da bomo v Sloveniji dvignili kvaliteto nogometa, ter z načrtnim. delom odpravili napake ln ne. zdrave pojave, ki škodujejo pravemu športnemu življenju. -Ni dolgo tega, ko se je zbralo 50 mladincev in pionirjev na igrišču »Krima«, da bi pokazali posebni komisiji, če so zmožni postat; učenci naše prve nogometne šole. Izpiti so bili zelo strogi, V šolo so sprejeli 35 mlad!incev in pionirjev, ki se sedaj dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in petkih pridno učijo. Kakšen je torej namen te šole? Vzgajati disciplinirane tehnično in tak-tično dobre nogometaše, to je cilj organizatorjev šole. Idejo in vzpodbudo, kakor tudi vodstvo šole je dala nogo-metna zveza Slovenije. vdiovenii ja la 5 ur in bo vsebovala 4 ure praktičnega in eno uro teoretskega pouka. Celoletna šola vsebuje 200 ur — 40 delovnih tednov. Mladinci »Krima« se danes z veliko vnemo učijo osnovnih pravil nogomet, ne igre. Teorija obsega naslednje pred. mete: začetna vzgoja mladinca, spoznavanje nogometa kot telesno vzgojno in borbeno predpripravo ter značaj in cilj šole. Poleg tega se bodo mladinci spoznali s potrebno disciplino, točnostjo, marljivostjo in končno s skrbjo ljudske oblasti. Zgodovina nogometa v svetu in pri nas, osebna higiena, nujnost masaže, jutranja telovadba, organizacija fizkulture v Jugoslaviji, nogometna igra in njeni sestavni deli, pravila igre, vloga posameznih igralcev v polju in lik fizkul-turnika nove Jugoslavije, so prav tako predmeti, ki jih obsega šolski program. V praktičnem delu se bodo mladinci učili tehnike igre z žogo na Od 26. avgusta do 2. septembra bodo v Ljubljeni III. letne študentske igre, na katerih bodo tekmovali študentje športniki z vseh jugoslovanskih univerz: beograjska, zagrebške, skopske in ljubljanske. Študentske igre, ki so bile doslej prirejene že dvakrat (v Zagrebu ln Beogradu) imajo velik pomen pri utrjevanju športnih vezi med jugoslovanskimi študenti in obenem dvigajo kvaliteto športa na naših univerzah ter visokih šolah. Slovenska univerza je dosegla na dosedanjih študentskih igrah lepe uspehe. Na prvih igrah v Zagrebu je zasedla v skupni oceni tretje mesto. Osvojila je eno prvo, eno drugo iti deset tretjih mest. Se bolje pa se je odrezala lami v Beoradu, kjer je z Zagrebom delila drugo in tretje mesto. (Vrstni red Je bil naslednji: Beograd 235 točk, Zagreb in Ljubljana 222 točk, Sarajevo 150.08 točke in Skoplje 69.97 točke,) Naši študentje so zasedli eno prvo in pet drugih mest. Večji neuspeh so doživeli le v nogometnih srečanjjh in se komaj rešili zadnjega mesta. Ljubljanska univerza bi lahko pri objektivtičjšem sojenju pri sprotnih igrah (posebno velja to za košarko) zasedla drugo mesto pred Zagrebom in obema favoritoma odvzela nekaj dragocenh točk. Slabše sta se plasirali ekipi Sarajeva in Skoplja, vendar presenečenja niso izključena in utegneta letos v Ljubljani marsikateremu prekrižati račune. Vsaka univerza v državi bo poslala na tekmovanje po 160 športnikov, ki se bodo pomerili v naslednjih športnih panogah: lahki atletiki, plavanju, streljanju, vajah na orodju, nogometu, " košarki, odbojki in rokometu. V Ljubljani se bo torej zbralo okrog 800 tekmovalcev iz vse države. Letošnji program iger se razlikuje od lanskega samo v tem, da odpadejo tenis, namizni tenis, sabljanje in ljudski mnogoboj ter da se uvede plavanje kot nova disciplina. Pravice do nastopa nimajo vsi redni študentje jugoslovanskih univerz, ki tekmujejo v zveznih ligah. Nastopiti ne smejo tudi tisti tekmovalci, ki so v letošnjem letu zastopali našo državo v katerem koli športu. Prav tako ne smejo igrati nogometaši iz I. in II. zvezne lige. Kljub tem omejitvam, ki so potrebne za to, da se žago. tovi večja Izenačenost moči in sposobnosti tekmujočih, bodo igre prav zanimive, saj vemo, da so štmdentje dobri športniki in predstavljajo precejšen del fizkultumih društev, klubov in aktivov. Organizacijski odbor nam je pripravil lepo presenečenje: povabil je namreč k sodelovanju tudi inozemske študente iz Italije, Švice, Avstrije, Francije, Anglije in ostalih zapadnoevropskih držav. Prve prijave za letošnje tekmovanje pričakujemo okoli 15. julija. Mednarodna udeležba bo še povečala pomen Študentskih iger, ki bodo postale sredstvo za spoznavanje in razumevanje ter skle. nitev trdnih tovariških zvez med študenti v Evropi. Naše atlete čakajo težka srečanja z inozemci in bodo morali zastaviti vse moči, da bodo častno zastopali jugoslo- vanski študentski šport. Prav zato se morajo Že sedaj temeljito pripravljati. Čeprav nas do začetka študentskih iger loči mesec in pos, moralno pripravam posvetiti že zdaj vso skrb. Prav zaradi tega so prireditelji organizirali v Ljubljani posebno fizkulturoo brigado, ki poleg ostalih brigad dela na študentskem naselju; sestavljena je iz najboljših fiztouL tumikov, ki sistematično trenirajo, Samo tako bodo dosegli one uspehe, ki jih od njih upravičeno pričakuje slovenska športna javnost. Trening se bo po enomesečnem delu V brigadi nadaljeval na morju, kamor bo ekipa naših študentov odšla na počitnice. Poročil o pripravah na drugih univerzah še nimamo, gotovo pa so jim tudi tam posvetili največ pozornosti. Organizacijski odbor Čakajo še druge težke in odgovorne naloge. Oskrbeti dostojno 800 ljudi gotovo ni majhna stvar, saj je treba razen stanovanj in prehrane urediti še tisoč drugih stvari, da se bodo tekmovalci v Ljubljani počutili kar najbolje. Organizirati je treba precejšen sodniški kader, pripraviti in okrasiti igrišča, poskrbeti za hitro in natančno poročanje in obveščanje itd. itd. V Ljubljani se je v nedeljo 2. julija sestal odbor (v njem so zastopniki vseh nastopajočih univerz), ki je sporazumno rešil nekaj najvažnejših vprašanj. Določili so dokončno začetek tekem. 26. avgusta se bodo začela tekmovanja v nogometu in rokometu, medtem ko se bodo nastopi v vseh ostalih disciplinah začeli 29. avgusta. Ta dan bo tudi svečana otvoritev iger. Izžrebali so vse nastopajoče pare in določili datume tekem.. Lahkoatletska, nogometna in rokometna tekmovanja bodo na stadionu Odreda, telovadba na Taboru, odbojka in košarka pa na igrišču'Železničarja v Šiški. Uredili so tudi sistem točkovanja v končnem plasmanu. Za vsako panogo so določili število točk, k; ustreza važnosti panoge in številu nasto, najočih. Tako je na primer dobila lahka atletska kot najvažnejša 32 točk, ki jih osvoji zmagovalec, ostali pa dobijo točke proporcionalno z doseženimi rezultati. Plavanje dobi 25 točk, Športne igre 24 točk, telovadba in streljanje pa po 20 točk. Vprašali se bomo, kakšne izgiede ima ekipa ljubljanske univerze. Ce presodimo rezultate z dosedanjh študentskih iger, bomo videli, da je Ljubljana najmočnejša v košarki, odbojki in lahki atletiki. Sibkeje bomo verjetno zastopani v plavanju, medtem ko bodo strelci gotovo dosegli lepše rezultate kot lani. Šibka točka naše reprezentance pa je nogomet., ki se na naši univerzi nikakor ne more z uspehi razviti. K rešitvi »nogometnega vprašanja« ljubljanske univerze bo gotovo pripomogel na novo ustanovljeni nogometni študentski klub — NSK. Upamo torej lahko, da ne bomo na letošnjih tekmo-vanjih zaostajali za favoriti — Beogradom in Zagrebom, ln da bodo naši športniki Z uspehi branili belo barvo — barvo ljubi jamske univerze. S. Sporn košarkaši Železničarja v Trstu Prvi učenci slovenske nogometne šole različne načine, kolikor je to pac potrebno za igro na dva gola. Nogometni šoli v Zagrebu in v Beogradu sta imeli uspehe, toda ugotovljenih je bilo tudi več pomanjkljivosti. Naša šola se bo razvijala na izkušnjah organizatorjev šol v bratskih republikah, vendar pa ima že danes veliko boljši program kakor začetne šole. Za nogometne šole vlada v vseh Sola bo trajala tri leta. Razen tega I krajih naše republike veliko zanima. . ----i ---------i— — nje. Sola »Krima« bi morala biti pri- mer kako se vzgaja mladina v dobre bo trimesečni semester — pripravni razred. Po končanem pripravnem razredu bodo dobri mladine; ostali naprej v šoli in se bodo vključili v prvi razred, ki se začne 15. septembra in konča 30. maja. Sola bo tedensko tra- 4- \ * tet /č . . naj sloni na amaterstvu, da bi se tako zmanjšali stroški. Organizacija nogometnih šol v naši republiki se bo razvijala po klubih. Klubi bodo pripravljali mladino in pionirje za dobre nogometaše In od njihovih prizadevanj bo odvisno kak. Sna moštva bodo imeli v bližnji in daljni bodočnosti. Zanimanje mladine je zelo veliko in zato upravičeno upa mo, da bodo v razvoju našega nogometa nastopili boljši dnevi. nogometaše in dobre fizkultumike nove Jugoslavije. Za nogometno šolo »Krima« bo začelo delo tudi nogometna šola »Odreda«, Sprejemni izpiti bodo 3. avgusta. Nogometno šolo bosta imela v najkrajšem času »Rudar« iz Trbovelj ter »lirah;« iz Maribora- | Nogometna šola »Krima« se trudi zbra. j f ti čim boljši predavateljski kader, ki | i, Ali sl že poravnal naročnino • ŽELEZNIČAR : CP TR1ESTE 40:23 (10:11) Igra se je začela z obojestransko napetostjo, v kateri nismo izkoristil i nekaj ugodnih priložnosti za dosego koša. Po prvih minutatch igre smo dosegli koš in tako prišli v vodstvo. — Kljub prvemu Uspehu se igra ni povezala, ampak je bila precej raztrgana in nekoristna. Izkoristili nismo niti eden kotit ra napad, čeprav smo imeli lepe priložnosti. Precej je vplivalo na našo igro betonsko iščišče, katerega nismo navajeni in nam je precej drselo. Igra se ni popravila do konca prvega polčasa, ki se je končal z rezultatom 11:10 v korist CP Trieste. Že takoj p.rve minute igre drugega polčasa so pokazale, da je moštvo kakor prerojeno. Prevzeli smo" iniciativo v svoje roke, takoj izenačili in prešli v vodstvo, Z lepimi kontra napadi smo stalno večali rezultat, tako da nasprotnik ni več mogel ogrožati naše zmage, ampak se Je samo boril, da odnese čim manjši poraz. Kakšno je bila stanje ina igrišču, nam pove že rezultat drugega polčasa, ki je bil 30:12 v našo korist. Tekma se je končala s končnim rezultatom 40:23 v našo korist, kar tudi predstavlja prvi nap' h slovenske, košarke v inozemstvu. Tekmo je sodil objektivno Jakšetič iz Trsta, Tržaško časopisje je pred tekmo in po tekmi posvečalo precejšnjo pozornost gostovanju želznlčarja. Primorski dnevnik je v soboto prinesel daljši članek, V katerem seznanja bralce o kvaliteti in uspehih železničarja. Po tekmi možno le pri Jugoslovanskih šport-niteih. Po tekmi smo odšli na večerjo, nato pa na zabavo Slovencev, ki Je bila na igrišču »Prvega maja«, Z mnogimi smo se seznanjali, ki so nam čestitali k uspehu, se z nami veselili in nas spraševali, kako se imamo doma, kako napreduje naša petletka, kako celotna borba za Izgradnjo socializma in še nešteto drugih stvari, Z veseljem so po. siušoll naše pripovedovanje in si želeli, da bi bili skupno z mami v naši domovini, Kar prekmalu smo se morali ločiti in oditi vsak na svoj kraj, ker je bila že pozna ura, * Glavni cilj gostovanja je bil že za nami, ostala pa je še tekma med »Harlem GlobetrotterB-om« in »Ali Starš of America«. Zato smo ostali v Trstu še do ponedeljka zvečer, da smo si lahko ogledali najboljše košarkaše sveta, — Prav gotovo je že vsakdo izmed bralcev sikal o obeh ameriških profesionalnih moštvih, ki sta že dalje časa na gostovanju po Evropi. Harlem sestavljajo sami črnci, ki so naravnost umetniki v obvladanju žoge. Niiho-o igra je zelo enostavna s polno odličnih fiat, kombinacij in uspešnih metov na koš. Ali Starš pa sestavljajo belci, ki po igri skoraj nič ne zaosta jajo za črnci. V obeh ekipah nastopajo igralci, ki s svojimi telesnimi posebnostmi vzbujeV) veliko zanimanje. Tako nastope pri Harlemu igralec Bule Boyd, ki je brez leve roke ln kljub temu odlično igra in meče na koš. V moštvu A!1 Starš pa ie igralec Kahn Robert, ki je visok 2,05 m in meče Žogo kar" od zgoraj v koš. pa prinaša Corrtere di Trieste članek, v katerem navaja, da je to, kar je pokazal Železničar y drugem polčasu športna prireditev, bi bil to resnično | malo zaslužil. NA NOGOMETNEM PRVENSTVU CELJSKEGA OKROŽJA NI BILA ORGANIZACIJA NA VIŠKU Preteklo nedeljo bi morali no some. taši Stidarla iz Velenja ln Usnjena iz Šoštanja odigrati prvenstveno teicmo v Velenju. Igralci Usnjarja so prisil ob določenem časti na igrišče, toda sodnika ni bilo. Ker na je bilo na igrišču precejšnje število gledalcev, Sta kljub temu moštvi odigrali prijateljsko tekmo. Gostje so bili v prvem delu igre boljši, toda domači Rudar je joo požrtvovalni igri premagal tek. meča z rezultatom 6:0 (1:9). V moštvu Rudarja so bili najboljši Leavart in Fišer V napadu, medtem ko ie bil v obrambi nalboliši Vsjtnauzer. v predtekmi pa so nastopili mladinci obeh moštev. Tudi tu so zmagali mladinci Rudarja z rezultatom 4:2. F A GRAF IC AR IZ CELJA V LJUBNEM 03 SAVINJI V nedelio (f julija je gostoval v Ljubnem fA Grafičar. Tekme so bile v šahu. odbojki in nogometu Šahovski dvoboi se je končal neodločeno 4:4. V odbojki so domačini po hudi borbi odločiti tekmo v svojo korist z rezultatom 3:1. Dopoldne ie bila odigrana najprej mladinska nogometna tekma med F A Grafičar (Celici proti RNK Gozdar (Ljubno) 1:0 (0:0). Po mladinski tek. mi pa je bila odigrana glavna tekma obeh moštev. Ta tekma se je končala neodločeno 2:2 (2:2). , K. F. DVE ZMAGI NOGOMETAŠEV IZ KOZJEGA TD Rajhenburg in TD Kozje st* odigrali dve prijateljski nogometni tek. mi. Obe tekmi so nogometaši iz Kozjega odločili v svojo korist. Prvo tekmo so dobil v Kozjem s 0:1. povratno pa v Senovem z rezultatom 5:1, , Med (ein. ko je t.uva tekma tvnekals v prijateljskem duhu, je bilo opaziti v Senovem vrsto surovih izpadov s strani gledalcev. Vsekakor moramo tako vedenje ostro obsoditi, kajti na športnih igriščih morata vladati red in .dl. sciplnat itok. TD PODPEČ : TD NOT. GORICE 3:0 (1:0) Preteklo nedeljo ie bila odigrana prijateljska nogometna tekma med enajstericama TD Podpeči in TD Not. Gorice. Igra je bila mlačna in se je zaključila z zmago Podpeči z rezulta. tom 3:0 (1:0), Gole za Podpeč sta dala Cimperman 2 in Vižin 1. Pristavec KOLESARSKE DIRKE V ZAGORJU V nedeljo, 2. julija ob 16 30 je pri. redila kolesarska sekcija »Proletarec« v Zagorju ob Savi, Svoje društveno prvenstvo. , , , , Ob precej lepem številu gledalcev, posebno mladine, je startalo 10 kole. SSrjev. mladincev in članov turistov, ki so se borili za čim boljše mesto, na 30 km dolgi progi Zagorje—Mlinse —Zagorje. REZULTATI: Turisti mladinci; 1. Jerman Drago (Rudar Trbovlje) 1:07.0, 2. KarlOVČiČ Alojz (Rudar Trbovlje) 1:07.7; Člani turisti: 1. Rožič Valentin (Pro. letarec Zagorje) 1:04.0, 2. Prosen Fr. 1:04.0; dlani dirkači: 1. Bregar Franc (Pro. letarec Zagorje) 1:05.0, 2. Jelenc Slav. ko (Rudar Trbovlje) 1:08.8. DISCIPLINA Ker se tov. Kiančišar, igralec prvega moštva trboveljskega Rudama ni udeležil tekme v Beogradu, ga .i<- od-bor kaznoval z dvomesečno prepovedjo fsranta. MLADINCI ENOTNOSTI PREMAGALI LIGASE POLETA V torek in sredo so gostovali v Ma. riboru košarkaši ligaškega moštva »Enotnosti«, preteklo sredo pa so se jim pridružili še mladinci. Prva tekma je bila v torek, ki se Je končala z zasluženo zmago Ljubljančanov z rezultatom 40:34 (22:14). Enotnost je pokazala dobro igro, bila Je v obeh polčasih boljša ter je zasluženo zrna. gala. Drugi dan pa sta nastopili mladinska vrsta Enotnosti proti ligašem Po. leta (igrali so kompletni razen Brum. na), člani pa proti prvaku Slovenije Železničarju. ENOTNOST (mladinci) : POLET (člani) 32:20 (13:7) Enotnost: Kristančič 10, Lampič 10, Poljšak 4, Slsmberger 2, Debevec 4, Jezovžek 1, Hojs 1. Polet: Pavlovič 7, Bajec 2, Rosina 4, Selič 3, Kandus 2, Kuster 2, Hiter. Zmaga mladih igralcev Enotnosti nam jamči, da ima Enotnost odlično mladino, ki bo lahko tekom let z uspe. hom zamenjala svoje tovariše v ligaškem moštvu. Mladinci so pokazali lepo, zanimivo in kombinacij polno igro, ki je navdušila številne gledalce. Odlikujejo se vsi igralci, posebno pa še Kristančič ln Lampič. ENOTNOST : ŽELEZNIČAR (Maribor) 31:37 (21:18) Enotnost: Supančič 15, Breznik S, Urek 7, Mravlje 1, Šerbec II 13- Fili. pan 4, Steiner 4, Juvan 1, Ogrin, Pučko. železničar: Vračko Franci 9, Vračko Rudi 17, Skudnik 3, Mrak 4, Klipstater 2, Zavrl, Takač, Pučko, Drobnič. Igra je bila borbena ter zelo lepa, najlepša in kvalitetno najboljša s strani košarkaškega kolektiva Enotnosti, Obramba in napad sta igrala zelo po. vezano, napadalci pa so se še pose. bej odlikovali s točnimi meti na koš. Kljub temu, da je Enotnost nastopila brez Fugine in Serbeca I, je zasluženo zmagala. Izgleda, da se moštvo od tekme do tekme popravlja, kar nas zelo veseli, posebno še zaradi tega, ker upamo, da bodo fantje tudi v zvezni ligi boljše Igrali. izreden užitek. Vendar je za vso stvarjo denar, vsled česar je igra prirejena kot cirkuška prireditev, ki naj privabi čim večje število gledalcev in tako obogati menažerja, ki brezobzirno izkorišča igralce. Igro sestavljajo vse mogoče stvari, ki ne spadajo v igro, ampak so samo v zabavo gledalcev. Moštvo Ali Starša, ki igra podrejeno vlogo, mora vedno popuščati Harlemu, da lahko izvaja svoje »točke programa«. Vsa ta dejstva močno zmanjšujejo športni pomen tekme, kar tudi opaziš pri gledalcih, ki sprejmejo tekmo kot običajno cirkuško prireditev. Brez dvoma pa je tudi to, da bo igra med Harlemom in Ali Staršam ugodno vplivala na nadaljnji dvig kvalitete evro-ske košarke. Tržaško časopisje piše o tekmi med drugim tudi to, da so bili gledalci raz-Ce bi se tekma odigravala kot prava I očarani, kakor tudi menažer, ki Je pr e- PRI ATLETIH OiOTHOSTi ¥ PODKORENU •F'- ' sV;bJW^ ^ m f - < -1'; ^ A£*\x $ -V? $ , v 11 *fc»*■ #&* *&& wM$m Atletski klub Enotnost je poslal svojo Žensko ekipo na 14* dnevno taboren je v svoj dom »Vltranc« v Podkoren, kjer se pripravlja za težka srečanja, ki jo čakajo prihodnje štiri nedelje. Enajstim atletinjam so se pridružili tudi vsi srednje in dolgoprogaši, katerim nudi najbližja okolica s svojo pestro pokrajino obilo možnosti za švedski način treninga. ATLETIKA »KRALJICA ŠPORTOV« — POD KAPOM Enaindvajset jih je, enajst deklet in deset fantov in vendar je trajalo precej dolgo, da so jih razposlani »kurirji« zbrali $)od vaško lipo. Imajo svoj dom, razmeščeni pa So po sosednjih hišah! Razočarani so, seveda kar se stanovanja tiče. Upravičeno! Člani istega kluba, nimajo enakih pravic v domači »hiši«. Dom uporabljajo brezplačno le člani smučarske sekcije, v poletnih mesecih pa uprava oddaja sobe tujcem, da tako krije izdatke-In tako plačujejo atleti prav tako kot drugi, le da nimajo pravice do svojih sob. Svetoval sem jim (tujcem II b k a. tegorije), da predlagajo smučarskim tovarišem zamenjavo za prihodnjo se. zono. Rekli so mi, da predlog ni moja iznajdba, ter da to petletko ne pride več na dnevni red, ker je bil že trikrat odklonjen, oni pa da bodo ostali ta čas še dalje »deseta rupa na svi-ralu-« Vse drugo je v redu, glavni namen je dosežen. V taborišču so zbrane predvsem atletinje in atleti, ki niso iz Ljubljane in- kj nimajo v času počitnic doma primernih terenov za trening (Uršičeva 7— Tolmin, Štrukelj — Sol. kan). Teh tudi v Podkorenu ni bilo, atleti so jih pripravili sami. Pogrešajo le krajši trd teren za sprinte. Pravijo, da se načrti pripravljajo, a še niso končani. nlka« do »Figovca«; Sima Sonja, Šebenik Rozi, Jug Boža, Kofol Vera, Benčič Norma. Uršič Slavica, Verhov-nik Vera, Orehek Meta, Blaž Vera, Koncut Dragica in Pajser Ivanka. ŠVED BERTIL ASTHOM PRIDE SE TA MESEC Trener prof. Sturm je vseeno zadovoljen: v teh mesecih je glavno, da atleti niso blizu zapeljivih rek in potokov, Tekači imajo tekališč na pretek. Valoviti travniki in polja, porasli z redko, skromno travo, z mahom porasla »dolina meseca« in na svežem zraku bogati borovi in mešani gozdovi so kot ustvarjeni za »fartlek« —-švedski način treninga v naravi, s katerim so dosegli švedski tekači vrsto skoraj nedosegljivih svetovnih rekordov. (Ha6g se je vedno pripravljal v tundri.) Ta način uporabljajo v zadnjem času tudi vsi boljši jugoslovanski tekači, Francozi pa so že po nekaj letih postali nevaren nasprotnik včasih neprentogljvih severnjakov, Francoz Han s en je eno sezono treniral v Volodolenu, vasi na severnem Norveškem.) Metodo in sistem dela pri švedskem načinu treninga poznajo naši tekači in inštruktorji 16 po pripovedovanju in skromnih krajših sestavkih, ki jih objavljajo inozemske športne revije. Zato je razumljivo, da nestrpno pri- trening kandidatov za državno reprezentanco, ki se vrši v Celju. Nada je med vsemi najmlajša (še ne 16 let), z atletiko se bavi šele dobro leto in vendar je v tem kratkem času dosegla uspehe, ki jih bo v dolglednem času ponovila le redka mladinka. Preteklo nedeljo je z 2133 točkami postavila rekordni rezultat v troboju: 100 metrov je pretekla v 15,2 sekunde, kroglo je vrgla 13.83 m, v višino pa Je skočila 135 cm. Časopisi niso omeni 11, da je v ekipnem tekmovanju V metu kopja, t _ malenkostnim prestopom, skoraj do-1 Segla 40 m znamko, kar kaže, da njena x maksimalna zmogljivost še ni izčrpa, na. Res je, da je Nada talentirana atletinja, čvrste rasti, visoke postave, primemo težka, vendar takih uspehov ne bi dosegla, če ne bi skrbela za res vsestransko splošno telesno izobrazbo. HH Nada plava, lepo skače v vodo, je spretna na orodju igra košarko, odbojko, kar dobro smuča in vendar ji || krogla še ne gre prav »od rok«. Kljub temu, da tehniko duševno razume (da . ‘č; 4 ’ 1 bi jo videli kadar poučuje), meta telesno še ne zmore. Morda so temu ||| jj krive napake mlade tekmovalke. Kot- -: 1 uš kov a zelo malo in neredno (1) trenira, njen organizem je zelo občutljiv, in še nekaj. Dekle je raztreseno, kar je predvsem škodljivo za njen naprc. dok v šoli. Zato ji je trener Sturm |f pripravil še poseben trening: Vsak * dan poleg vaj za povečanje moči in skočne sile (brez tehnike!) kar mora biti osnovna lastnost vsakega atleta, ŠP par ur specialne »gimnastike« i jeziki (za-prekaš Igor Zupančič) in matematiko (inštruktor Rožman). »Treba je narediti človeka, potem rekorderja!«, tako misli trener, prepričan sem da Nada ne drugače. tekmovalci so ml priznali, da ne bi dosegli tako dobrih časov (5 jih je te. klo preteklo nedeljo pod 3 urami), če ne bi jaz vlekel prvih 18 km. Potem sem opešal. Glad. Obljubili so, da bo prva okrepčevalnica kmalu po Maratonec LisiZza 42 km 193 m V 2 URAH IN 56 MINUT Lisizza, železokrivec pri »Gradisu« V Ljubljani, rojak iz okolice Gorice, je atlet že polnih petnajst let. Včasih tekač na 1500 in 3000 m (4:12 in 9:12) je pred leti vzljubil maraton. »31 let mi je, najboljša leta za maratonca!« je dejal s prekrivanjem. »2 uri 40 Hsiz^..?5^e*el 42'10,5 m v minut bom tekel drugo leto prav gotovo.« In rad mu verjamem. Obraz, ki ga je kovalo težko življenja, razodeva skromnega človeka, »Pravijo, vsi 16 km, pa je ni bilo. Slaba organizacija! Pri enaindvajsetem smo dobili sladak čaj. To je za maratonca premalo. Vsaj zame. 12 km pred ciljem so mi moči pošle. Zgrudil sem se in ležal šest minut. Mala deklica mi je prinesla sladkor in marmelade, Oslab ljen sem se 7 km pred Zagrebom po. novno sesedel za 10 minut. Glad ln krč v nogi. Organizacija res ni bila zadovoljiva. Nihče me ni spremljal. Dokler sem vodil, sem bil sam. ko sem zaostal, so jo kolesarji-epremljevalci popihali z vodečimi...« In vendar je 2 urah im 50 minutah! Tri izgubljene kg je pridobil v taborišču v štirih dneh. In še so v taborišču zanimivi obrazi ... Zapustili smo Brasilil© Radijski poročevalec Radlvoje Markovič, znani Športni sodelavec Radio Beograda, ki je prenašal tekmo Brazilija ; Jugoslavija Iz uto Cs Jančiča, Je za »Polet napisal reportaža o povritku naše nogometne re. prezentance. Jugoslovanska reprezentanca je na svojem potovanju letela in Se zadrževala na treh kontinentih. Na po-tovam ju je bila skupno 34 dni. Poslednji kraj, v katerem so se nesi reprezentanti zadrževali v Južni Ameriki, je bil Recif, glavno mesto države Pernatobuk, ki v domačem jeziku pomeni »greben«. Mesto se nahaja in a 8 vzporedniku južno od Ekvatorja 1« ima 600,000 prebivalcev. Mesto leži in-a otoku in je slično Benetkam, Tukaj smo ostali dva dni v popolnoma tropskem ozemlju. Klimatske prilike so bile zelo težke. Promet V Reciffu je zelo živahen. Tam se nahaja tudi letalski center Za vse smeri proti Južni Ameriki, Po končani tekmi v Recifu smo se odpeljali na letališče. Spremljalo nas je tnmogo ljudi, ker smo bili prvo evropsko nogometno moštvo, ki je gostovalo V Pernambuku, Vsi so nas po. zdravljali zelo navdušeno, poudarjajoč v izjavah, da smo enaki najboljšim moštvom sveta, kar so jih videli na raznih gostovanjih V Južni Ameriki. Ko smo Stopili v letalo, je bila že noč. Po mestnem času je bila ura 19.23 -po našem 20.23. V letalu so nas obvestili, da bo let trajal osem ur in 15 minut, da bo vreme v prvi polovici potovanja izredno slabo, v drugi pa zelo lepo. Noč je že bila, ko se je dvignil šti-rimotomi »Daglas« s 60 potniki, med katerim je biio 29 Jugoslovanov, V letalu sta bila tudi dva švicarska nogometaša Fridilchder in Egima. — Vrste električnih Svetilk so hitro ostale za nami. Za nemi je ostala Brazilija ..« N»Ši so bili dobro razpoloženi, Ta je vzel knjigo, drugi so igrali šah, tretji so peli Okrog polnoči smo se Znašli sredi pobesnele btirje. Letalo je padalo, se izvajalo, bučalo in se premetavalo. Neka žena je glasno jokala, posamezniki pa so mirno spali, kakor rta se nič ne dogaja. To je trajalo skoraj dve uri, V Dakar (Afrika) smo prišli po našem času ob 7.07. Ko smo se ustavili na dolgem modernem letališču, smo Vprašali naše pilote Švede, kako so oni preživeli burno moč. Mirno »o od govorili, rta je to reden pojav pri noč n ih letih preko Atlantika in da to ni bila resna nevarnost. Oni so navajeni takih zračnih viharjev. Brez ozira na njihovo mnenje pa nam bo ta viharna noč ostala v trajnem spominu. V Da- karju smo zajtrkovali, se odpočili, po. tem pa krenili naprej čez Ocean. Nebo je bilo jasno, brdz vetra. Po težko prestani noči je bila vožnja po takem vremenu užitek. Ko smo odleteli, je Mitič odstranil ovoje z glave ter se začel sončiti. Večina potnikov je počivala. Deset minut pred 11. Se Je pokazala obala, Preleteli smo pristanišče, potem pa mesto Liz b. mo, Preko Portugalske, BL skajskega zaliva, Francije in Švice smo prišli v Ženevo. Bilo je že temno, ko smo prispeli na letališče. Ce odračuaa-mo ure, ki smo jih preživeli na letališčih — smo bili v zraku skupaj 59 ur im 17 minut. Po soparnih tropskih no. čeh, večkrat nevzdržnih klimatskih razmerah, smo prišli na svež evropski švicarski zrak, Brazilija je bila daleč za nami. PII PBVEHSTV OPE S BTLBTIRI ženska atletska ekipa Enotnosti V taborišču niso uvedli običajnega »vojaškega reda in železne discipline« (demokratizacija v fizkuituri!) pa ven. dar poteka Vse delo po zamisli vodstva. Tehnični trening je samo v do- -poldanskih urah ko vadijo posamezniki svoje panoge. Pred kosilom in po kosilu so prosti ln šele v poznih popoldanskih urah se zbeip ponovno na kondicijski trening. Na večernih sestankih obravnavajo vprašanje organizacije taborišča, poslušajo strokovna predavanja, od časa dočasa pa jih zamenjajo z vzgojnimi sestanki. Tak dnevni red prija vsem, posebno atletinjam. So razigrane, nasmejane, polne sil in življenja —< vse. od »nebotič- čakujejo Švedskega trenerja Berti! Astrama, docenta za atletiko na visoki šoli v Upsali. Šved Astrtim, ki smo ga občudovali to zimo na Pokljuki, ko je vadil tečn.jj naših smučarjev — tekačev in trenerjev, je vabilo- sprejel in najavil svoj prihod (21. julija). S seboj prinaša obširno strokovno literaturo in 1200 m ozkih filmov o treningu najboljših švedskih tekačev. šestnajstletna državna REKORDERKA Najboljše — Nade Kotluškove ni med njimi, ker je bila takoj po drž. prvenstvu v mnogobojih pazvana na Obvestilo siaročulkora Zaradi zvišanih stroškov pri izdajanju časopisa in znižanju njegove naklade, smo bili primorani dvigniti ceno za posamezno številko na din 5.—. Cena listu bo zvišana s 15. iulijem t. l. Razlika med dosedanjo in bodočo ceno za letošnje leto znaša din 44.—. Obveščamo vse naročnike »Poleta«, naj nakažejo razliko na tek. račun 602-90603-16 najkasneje do 15. avgusta t. L, v nasprotnem primeru jim bo uprava pošiljala list samo dotelj, dokler imajo poravnano naročnino. Nova celoletna naročnina znaša din 240, polletna din 120.—, četrtletna din 60.—. atleti: 100 m; 200 m: 460 m: E89 m: liiOi) m: 5000 m: 10.000 m: ičom ovire: !x 1(10 tm krogla: disk: kop te: kladivo: višina: daljina: palica: deseteroboj; MealsŠmal s® BziiBd&clfi Safno še dober mesec dni nas loči od letošnje največje atletske prireditve v Evropi. Dne 23, avgusta ob 17.05 Uri bo počil na stadionu v Bruslju prvi startni Strel, na katerega znak se bodo podali v borbo za naslov tiajvziraj. nejšega tekača Evrope najprej mara. tonci. Borbe, v katerih bodo nastopali najboljši evropski atieti in atletinje, bodo trajale polhih pet dni, tri dni tudi dopoldne. Kateri bodo zmamili/ Ali so med nitmi tudi kateri ud Jugoslovanskih atletov in atletinj? Taka vprašanja smo si zadajali že nekoč, le da smo na njih lahko odločno zmajali z glaVu in brez dolgega razmišljanja rekli odločen ne! In letos? Mnogo smo že pisali o velikem napredku naših atletov in atletinj, zalo ne moremo reči, da nimajo nobenih izgleduv na prvenstvu Evrope. Na prva mesta sicer res ne moremo računati, razen morda v enem ali dveh primerih. tembolj pa smo prepričam, da se bodo naši tekmovalci m 'ekmovulke plasirali vsaj v finale, kar je že venit uspeh. Slaba forma nekaterih nasiti najboljših v dvoboju z Belgijo nam je naša pričakovanja sicer nekoliko zmanjšala, toda po drugi strani so se zopet izkazali nekateri atleti, na katere sploh nismo računali in ki imajo še dovolj čusa, da se povzpno do vrhunske forme. Vprašanje j n samo. kak. šili rezultati bodo zadostovali, da se prerinejo naši tekmovalci vsaj v finale? To nam do neke mere pokažejo rezultati zadnjega evropskega prvenstva, ki je bilo 1. 1946 v Oslu. Razmere so se od takrat sicer zelo spremenile. kljub temu pa takratne rezultate lahko vzamemo za osnovo, na podlagi katere si bomo lahko napravili vsaj približno podobo, kakšne rezultate dosegajo najboljši na takih tekmovanjih. V naslednjem so navedeni rezultati najboljših treh atletov in atletinj mesnim našiia 10.8 21.8 48.9 m-i ,1! ;j,2.8 10.6 .10.7 21.6 21.7 47.9 48.3 1:51,0 1:51.1 3:48.0 3:48,8 14:08.0 14:14.0 14:28.2 .......... 29:52.0 30:31.4 30:35,2 3000 m ovire: 9:01,4 9:11.0 9:14,0 m M:§ JM 41.1 42.0 42.2 3:14.4 3:14.0 3:16.0 13-64 15.28 15 ?: 53.19 50.39 68.74 67.50 56.44 53.54 199 1.96 7.42 7.40 4.17 4.10 6987 6930 15,23 oiUo 51.8-1 4.10 6661 ATLETINJE: 100 m: 288 m: 89 m ovire: 4 x 1P0 m: krogla: disk S«., II. 9 2a.4 IJ. -8 47.8 14.13 44.52 46.25 5.76 12.1 2a.6 11.9 48.9 12.84 40.46 45.84 5.66 12.2 25.6 11.9 48.7 12.21 39.37 43.24 5.63 Ce primerjamo te rezultate z zmožnostmi naših atletov in atletinj, opazimo da lahko zremo na Mošnje evropsko atletsko prvenstvo z mnogo večjim optimizmom, kot na prejšnja. VESTNE PRIPRAVE ORGANIZA-i ORJE V" O pripravah letošnjega prireditelja evropskega prvenstva, ki je Belgijska atletska zveza, smo že pisali, toda le deloma: Prireditelj se trudi, da bi omogočit tekmovalcem doseči kar najboljše rezultate in jim je zato pripravil . mnoge, novosti. Predvsem je po. v vsaki' disciplini s prvenstva Evrope svetil veliko pozornost omogočeniu leta 1948: sprostitve in počitka atletov pred m med tekmovanjem. Slačilnice So zato postavljene v neposredni bližini stadiona, v posebni zgradbi nazvani »Pia. netarični«. V njih bodo za orientacijo tekmovalcev pritrjeni vsakodnevni sporedi tekmovanja, V zgradbi bo name. Stična posebna pisarna, v kateri bo tekmovalec lahko dobil vsa potrebna pojasnila V zvezi s tekmovanjem. V drugem prostoru pa si bo tekmovalec proti oddaji posebnega bona lahko izposodil katero koli atletsko orodje (disk, kroglo, palico itd.), ki ga bo seveda po uporabi tisti dan moral zopet vrniti. Tekmovalcem, ki »e bodo hoteli spoditi, bo na razpolago posebna soba s fotelji, v kateri bodo za čitanje knjige v raznih jezikih. vsaka narodnost bo imela svojo posebno slačilnico in si že sedai lahko naroči belgijskega maserja za svoje atlete. Ni treba še posebej pripominjati, da bodo imele slačilnice urhe, umivalnice. mize za masažo itd. Takoj pri izhodu iz slačilnice se bodo tekmovalci znašli na posebnem pro. štoru za ogrevanje pred tekmo. Ta prostor je v neposredni bližini stadiona. na katerega bodo tekmovalci prišli po posebni ograjeni peti. take da jih ne bo nihče oviral in da se jim ne bo treba posebej oblačili. Na stadion bodo lahke prišli tik pred star. tnm v svoji disciplini, ker bodo za začetek tekme zvedeli iz zvočnikov. Prostor zn ogrevanje je zgrajen v stopnjiščn. Na vsaki »stopnjici« so naprave za skoke ali mete. poleg tega pa ie tudi majhno tekal Išče. Manjkal SŠD Eiiilai9 ima deset k!isš>ov V zadnjih Številkah »Poleta« je bilo ve,krat govora o nogemc.neni i o v a. nju SSD Rudar iz Trbovelj. Vendar bi bilo napačno, če bi govorili samo o nogometu, kajti Rudar iz Trbovelj ima tudi druge sekcije. Ki se trudijo doseči čim lepšo razvojno stopnjo. Tako je letos registriranih več kiudov: nogometni. buk«. košarka, odbojka, plavanje, tenis, namizni tenis, atletika, smučanje in kolesarstvo. Vsekakor je najbolj aktiven nego-metni klub. :i'e delo je zelo ,,.mc: :zi ker nimajo za to panogo niti prostora mu vaditelja. Odbojka sc igra v Trbovljah zelo redko. Zanimanje je predvsem v akti. vili. Potrebno bo združili vse igralce odbojke, ker le na ta način bo mogoče ustanoviti dobro moštvo. Tenis in namizni tenis. Obe panogi Več ali mani životarila. Potrebno bo dobiti dobre organizatorje, ki bodo znali vzbuditi večje zanimanje pri mladini in ki bi se pozneje v klubu vsestransko izpopolnjevala. Plavanje. Za uspehe ki jih danes do. segalo trboveljski plavalci, se lahko za. hvalijo le neumornemu predsedniku. Letos tekmujejo v slovenski plavalni ligi. Kljub temu, da so za sedaj še na zadnjem mestu, iih ta neuspeh ne bo odvrnil od nadaljnjega dela. ker so vsi disciplinirani in prepričani, da je mogoče doseči uspehe le s treningi dobro voljo, disciplino in z nastopi. Smučanje. Čeprav je smučanje v 'Vh-Miah več eh n um j r.i - , - - . so kljub temu marljivi smučarji dosegli v letošnjem ten, tepe u. - pene. , ..i so «i 23.metrsko skakalnico, dal,e pa so imeli tekme v slalomu, smuku ter tradicionalni smuk z Mrzlice. Kolesarstvo. Oti vseh seveda tudi ne bo bllffet, v katerem bodo tekmovalci lahko kupili b rezal, koholna okrepčila. Iz navedenih razlogov se lahko z vso upravičenostio pričakuje, da bo organizacija brezhibna tudi pri izvedbi posameznih tek. »novimi, tako da sp lahko nadejamo popolnega uspeha letošnjega evreo. skega prvenstva v atletiki. Zdeno Vahlar' "stopnica Kolesarstvo. Od vseh panog je prav gotovo kolesarstvo naisiabše razvito. So sicer objektivne težkoče. vendar bi se z dobro voljo dalo marsikaj doseči. Organizirali so samo pomladanski kros. Atletika. V Trbovibh vlada precejšnje, zanimanje za atletiko. Toda tudi tu manjka krepkega vodstva, da bi zbralo v klub številne atlete, ker ie na ta način bomo dosegli uspešno razvojno »tonnln Maliki , ČC Nflkaf misli o slovenski plavalni lisi Prvikrat je bil letos v zgodovini slo. Ce že omenjamo dobre strani tega venskega plavalnega športa uveden prvenstva, prav gotovo ne smemo prenov način moštvenega prvenstva in si. ko propagandnega in finančnega rno. cer v obliki ligaškega tekmovanja. Si- menta Ce upoštevamo, da j e vsako dru-stem plavalne lige je v mnogotiem pri. go moštvo imelo vsaj po dve tekmi doma pomogel, da je šest slovenskih ekip. (razen ljubljanskih) ter da so bile te ki so letos sodelovale v tern tekmeva- tekme razmeroma dobro obiskane, je nju resno pričelo misliti na sestavo to nedvomno velikega propagandnega svojih moštev, pri čemer so prišle do pomena obenem pa tudi eden od virov izraza siabe strani vsakega moštva. dohodkov za domačina. izraza POZITIVNE STRANI LIGAŠKEGA TEKMOVANJA Po končanem moštvenem prvenstvu moramo v kratkem pregledati dobre in 1 stva. slabe strani tega prvenstva, da ocenimo napredek naših moštev. Prvikrat srno letos lahko dobili lasno j« Enotnost (Lj) podobo o jacini1 kompletnih moštev ne, i ‘ . s ih društev, kar na doserimiih cdprtih ; . prvenstvih in prišlo tolio do izraza.! 3. Železničar (LJ) Naša moštva so morala postaviti na .4 polet (Mar) vsaki progi po dva tekmovalca med-:-- (Kri tem ko je na dosedanjih prvenstvih i *• Železničar uvrj lahko Startnlo na določeni progi I udi po več tekmovalcev za eno društvo nli K°%Mf®IADNREUS^rvHEZA z.a ki učenem petem kolu prven- _______ , ______ ______... .... ... _ ki te bilo preteklo nedeljo, iz- slaba strani V ga "prvenstva da lahko gleda končna lestvica moštvenega pr- " . venstva Slovenile v plavanju takole: 422 84,4 371 74,2 344.3 69,9 319.5 68,9 255.3 31.1 193.5 39,1 pu tudi nobeden. S tem so postaje moči neenakomerno razdeljene, z druge strani pa niso prišle tako do izraza morebitne slabosti te ali one ekipe. Z letošnjim ligaškim prvenstvi,m smo dali našim društvom širši program dela,- karti tekmovalci se niso pripravljali samo za eno določeno prireditev, temveč za daljšo periodo tekmovanji, m s tem je postalo tudi delo v društvih boli sistematično. Kot slabo stran tega prvenstva bi lahko mimogrede tu < me-mli Preveliko strnjenost termmnv ki jo moramo za v bodoče razširiti na daljšo dobo. Tudi spored tekmovanja te r-risilil društva k mnogo resnejšemu delu. h kateremu so nekatera društva pristopila tcmelnteiv druga zopet 2 manjšim interesom. lako ie n pr. Zlasti določitev v sporedu, rtu se na vseh progah prostega sipea uvede obvezno plavanje crtuvlu privedlo do tega da imamo rtan.es v lestvici slovenske plavalne lige sedem craw!1stOv Ppd , 1.40,0 ter 4 društvene štafete 4X50 m crawi ženske, kur predstavlja da interno (brez, prve-sa moštva Fnotnosti) nad 16 deklet ki plavalo crav/1. Mimogrede * ■ 1 j1 o da srno In: in V . , i: n 1 V V S tro:d orneni-venii: :: in C. Rudar (Trb) med terni ne vseh cravlist. Prav taksen je položaj tudi med ženskami v prsnem i,n hrbtnem slogu. (Številke pomenilo: odigranih dvobojev. dobijenih, izgubljenih, skupno število dobljenih točk, povpreček točk na tekmo.) Končna lestvica nikakor ne ustreza sedanji moči sodelujočih društev kar smo lahko ugotovili iz pregledovanju dvobojev. Polet je n pr. visoko porazil ljubljanskega Železničarja medlem ko je la premagal zarili io nedeljo čiru* g o,plasirani Bled. Tu nerealnost, je posledica prveaa nastopa Poleta, ki je zaradi nesodelovanja večine svojih plavalcev izgubil dve tekmi prvega kola proti Bledu in Železničarju iz Krama. S tem je Polet izgubil veliko število točk. ki iih pozneje ni mogel več na. doknartiti Ce stvarno gledamo šest najboljših moštev Slovenije, moramo ugotoviti, da jih lahko po moči razdelimo v tri skupine: prvo tvorita Enotnost in Polet. — * Enotnost ie imela svojo drugo ekipo najbolj izenačeno in ji je sodelovanje v Slovenski ligi velikega pomena da s tem pripravlja svoj tekmovalni kader za večje nastope. Edino slabo stran ■u- tostevliETO sprinterji. ki nikakor ne ustrezajo jacini drugega moštva Enot. ttdst.i. tolet ie zaradi bolezni s volih dveh najboljših tekmovalk izgubil s precejšno razlil«) proti slovenskemu prvaku. vendar bi tekma v nasprotnem primeru bila bolj izenačena. Napaka tega društva je Predvsem v tern. da premalo skrbi za mladi kader ter da se preveč opira na tri do štiri moške in tri zenske posameznike, za katere še dulec nimajo dostojne zamene. železničar iz Ljubljane in Bled tvorita drugo skupino v slovenski, ligi. Brvi je s svojo ekipo od preteklega leta močno pomnožil In z redkim treningom dosegel leve uspehe. Slabo točko v ženskih disciplinah sčasomo odpravlja ter že s plavalno š olo vzgaja mlajši koder tekmovalcev. Naivečji uspeh so nedvomno dosegli preteklo nedeljo, ko so premagali drugo,plasirani Bled in s tem nekako oftcielno potrdili sloves tretje najboljše ekipe v Sloveniji. Ekipa iz Bleda Je letos zaradi bolezni svojega nalbolj.šega šprinterja JPretiča močno prizadeta. Razmeroma dobro ženska ekipa ni mogla nadomestiti slabe strani crawlistr>v. ki So zlasti močno zaostali za drugimi tekmovalci. Zadnjo skupino tvorita Železničar >z Kranja In Rudar Iz Trbovelj. Značilno za obe zadnjeplasirani društvi je to. d asi a se borili s sestavljanjem eldp. ves čas lige postavil niti ene Craw-listke ln nobene ženske štafete. To mu ie seveda jemalo na vsaki ickmi veliko točk Prav tako pa tudi Železničar iz Kranja, ni vedno zasedel vseli ženskih disciplin KDO SO NAJBOLJŠI P«.WALCI SLOVENSKE LIGE? Ob koncu slovenske lige je zanimivo pregledati peterice najboljših plavalcev in štafet na vseh progah, ki so bile v programu ligaških tekmovanj-ŽP iz teh tablic lahko opazimo lep napredek naših plavalcev, ker moramo upoštevati, da so tu izvzeti najboljši plavalci prvega moštva F.notnnsti. 100 m PROSTO MOŠKI 1:C9,2 Rotter (ZL) 1:10,1 Pleskovič (R) 1:10,6 Tušek (P) 1:12.4 Brandner (P) 1:12.7 Jezovšek (ŽL) Kriza slovenskh šprinterjev ie še vedno najbolj občutna, saj imamo Je enega tekmovalca, ki ie lisi plava, i00 m v.r p.nd 1:10,0. Žalostna " ugotovitev da Enotnost rima v drugem moštvu plavalca, ki bi plaval 100 m pod 1:13.0. Najboljše šprmterje ima Železničar iz Ljubljane, kar se tudi vidi iz štafete 4 x luom prosto. 400 m CRAWL MOŠKI 5:45,4 Pleskovič (R) 5:45,9 Lunder (E) 5:46.0 Špan (E) 6:51,8 Brauner (P) 6:84.1 Tušek (P) Pleskovič Je že v borbi z Lundrom in Španom dokazal, da j? najboljši s red nje p rogaš slovenske lige. Na lej progi razveseljuje razmeroma dober povpreček deselorice. V naših društvih polagoma premagujemo neutemeljen predsodek in odpor do dolgih prog v prostem slogu, V drugem delu deseterice srečujemo le nova imena (Turk. Ver gel j, Jančič, Sliplovšek in drugi), ki. se bodo ialiko razvili v dobrp sred. njeprogaše. 200 m PRSNO MOŠKI 2:54.4 Brandner (P) 3:02.2 Sovre (E) 3:03.1 Kancler (P) 3:93,7 Tratnik (B) 3:06,8 Hočevar (E) Prsno jp še vedno naša najboljša proga. Brandner še vedno nima resnega tekmeca v slovenski ligi. Kancler je v dvoboju premagal Sovreta ki je poleg Tratnika edini plavalec metulj, čka v ligi. Tudi tu moramo omeniti dober povpreček, saj imamo 12 plavalcev pod 3:20.0. 109 m HRBTNO MOŠKI 1:23.4 T.under (E) 1:35,6 Brandner (P) 1:28,1 Rotter <žl) 1:23,7 Rupnik (E) 1:29,1 Ulčar (B) Čeprav je hrbtni slog še vedno naša naislabša dsciplina med moškimi, lahko že zaznamujemo napredek od preteklega leta 5 plavalcev pod 1:30.0 je usueh v primeri z lanskim letom. Prvikrat sta zabeležila čase pod 1:30.0 Run. nik ln Ulčar 4 X 100 m MEŠANO MOŠKI 5:29,4 Enotnost 5:34.6 Polet 5:3*8 železničar (L) 5:?9,6 Bled 5:57,1 Žeielzničar (K) 4 X 100 m CRAWL MOŠKI •i ci 6 železničar (L) 8 palet 4:57.1 Enotnost 5:1.4,') Rudar 5:25.7 Bled V moških štafetah so Enotnost, železničar (L) in Polet najmočnejši. Enotnost v mešanj štafeti prevladuje zaradi najmočnejšega plavalca butter-tlya, medtem ko je četovarlca Železničarja (Rotter Jezovšek. Skaberne in Vogelj) najboljša v crawl štafeti. 100 m CRAWL ZENSKE 1:28,3 Jarc (B) 1:39,0 Sajko (P) 1:32,0 Dolenc (E) 1:35.0 Pikon (B) 1:35,2 Llberšar (21) V primeri 7. ostalimi ženskimi rezultati so tekmovalke na 109m crawl naisiabše. kljub temu pa le že to napredek. da imamo v slovenski ligi 14 deklet. ki so preplavalo 100 m v crawlu, 7 pa v času pod 1:40,0, 100 m PRSNO ŽENSKE 1:30.4 Zaič (B) 1:36,3 Jercnovec (E) 1:38.2 Elhofer (E) 1:38,6 Sonik (P) 1:39,2 Kunc (E) Kot pri moških ie tudi pri ženskah prsna proga najboljša. Zaičeva svo.iegn časa — ki je boljši od slovenskega re. korda — ni več ponovila, niti se mu nribiižala, čeprav ni imela resne konkurence v Slovenski ligi. Kunčeva je novo ime v plavalnem športu, ki še mnogo obeta 190 m HRBTNO ŽENSKE 1:35,8 Vauhnik (P) 1:33.5 Zeman (E) 1:43,6 Sajko (P) 1:45.6 Kovačič (Z!) 1:49,2 Zupančič (E) Med plavalkami hrbtnega slog^ Je zlasti napredovala Vaujtnikova, ki bo z resnim treningom lahko svoj* rezultate močno popravila. Zemanova. Kovačičeva in Zupančičeva so vse od tekmovanja do tekmovanja popravljale svoje rezultate tako da v hrbtnem slogu najhitreje rešujemo krizo naših hrbtašic. 4X50 m CRAWL ZENSKE 2:48,0 Enotnost 2:56,8 Bled 3:05,4 Polet 3:1 g.3 Železničar (L) 3 X 100 ra MEŠANO ŽENSKE 4:54.4 Polet 5:02.2 Bled >—iMuBiMUMaemio •«. .... —-——v 5:03,7 Enotnost 5:23.2 železničar (L) 6:13,0 Železničar (K) Ekipe Poleta, Bleda in Enotnosti so v ženski štafeti najbolj izenačene, ven. dar se v medsebojnih dvobojih ni:o srečale v najboljših postavah. V crav/1 štafeti so vsa štiri društva sestavila dovoli močne ekipe, medtem ko Železničar (Hrani) in Rudar cista mogla še sestaviti štirih krawlistk, SE NEKAJ BESED OB ZAKLJUČKU Na splošno lahko trdimo, da je Slo. venska liga zaktivizirala vrsto mlajših plavalcev po društvih, kj doslej niso prišli še do toraže. vendar pa imajo vse perspektive za nadaljnji razvoj, To so tiste »večne« rezerve, ki se skrivajo v »senci# najboljših plavalcev v društvih. V marsikaterem moštvu so tako letos odkrili slučajno talent tega sli onega plavalca, ki bo v nekaj letih nadomesti! »prvaka« društva. Že v Začetku smo omenili, da lehko društva po svojih močeh razdelimo v tri skupine, vendar sta zadnji dve društvi na tabeli močno zaostajali po jakost) od prvih štirih. Vsekakor ne bi bila napačna sugestija, da za prihodnje leto Slovensko ligo razširimo na 8 društev ter jo obenem razdelimo na dve skupini. Prva ki bi jo tvorili Enotnost, Polet, Železničar (Ljubljana) in Bled, bi lahko že absolviraia kompletni olimpijski program, ki bi trajal dva dni, medtem ko bi ostalim d vem društvom priključili t« dve (verjetno Prešerna iz Radovljice, Gregorčiča iz Jesenic ali Ljubelj iz Tržiča), kt bi na os*ali pri letošnjem programu iti razporedu. Tako bi slovensko ligo še bolj razširili, kar bi dalo Se bolj sistematično in resno delo osmim slovenskim plavalnim sekcijam. P. M. stran h mmm B®kcm?©talj Enotnosti tf Avstriji gvetovio prvenstvo i iiiliii Monta Cario, 18. julija. V ponedeljek se je ob sodelovanju 17 držav začelo svetovno prvenstvo v sabljanju in _ sicer z ekipnim tekmovanjem moških i cija : Danska 9:7, Italija : Avstrija 8:8 (48:47 tušev). Svetovno, prvenstvo je osvojila Francija z zmago nad Italijo 10:6. Pretekli teden je rokometna sekcija Sp Enotnosti gostovala v Avstriji (Štajerska), kjer je odigrala dve tekmi. V nedeljo. 9. julija, je odigrala s TSV Bartberg iz Hartberga. Tekma se je končala z rezultatom 13:5 v korist domačinov. Ekipa Enotnosti je igrala slabše kot navadno in je zasluženo izgubila z boljšim nasprotnikom. Vendar 36 zmaga previsoko izražena, kar je posledica slabega sojenja sodnika. V ponedeljek je Enotnost igrala povratno tekmo z Elinem iz Vveiza Po izkušnjah iz tekme v Hartbergu je ekipa Enotnosti spremenila sistem in zaigrala znatno bolje v izredno razburljivi in. enakovredni igri. Sele v zadnjih minutah je tesno zmagala ekipa Elma z rezultatom 11:10. Sodnik, ki je v začetku odlično sodil, je proti koncu, ko je bila Enotnost neprenehoma v napa. du. zelo oškodoval Enotnost. Najboljša gralca sta bila Kcdakovič in Grahor. Ekipa Enotnosti je bila povsod izredno lepo in prisrčno sprejeta. — V Hartbergu je bil prirejen celo sprejem pri županu. Medtem, ko so bili športniki Enotnosti pri županu, se je na trgu pred mestno hišo zbralo veliko ljudi ki so navdušeno pozdravili naše igralce ob povratku s sprejema. V mestu so bile izobešene zastave in dopoldne je bil v parku koncert na 'čast našim tekmovalcem. Manj blesteči, vendar nič manj prisrčni so bili tudi sprejemi v ostalih krajih, kar dokaruje ljubezen in simpatije delovnih ljudi v tujini do naše nove socialistične domovine. Glede sistema in taktike se ie ekipa Enotnosti lahko naučila marsikaj novega. Videli srno. da so naše najboljše ekipe napredovale in Se lahko uspešno zoperstavljajo tudi inozemskim ekipam, vendar jim še vedno primanjkuje izkušenj za težje tekme. Velika pomanjkljivost naših ekip j*> tudi nezadostno izdelan sistem igre. Zato bi bilo potrebno vsaj za nekaj časa dobiti inozemskega strokovnjaka ali pa poslati naše ljudi na izpopolnjevanje v tujino. Mitja Vidic » * • Zagreb, 16. julija. Danes je bila v Zagrebu odigrana rokometna tekma med moštvom Zagreba in. drž. reprezentanco. Kljub temu, da so reprezentanti v prvem polčasu vodili s 4:2, je rokometašem Zagreba v drugem pol- v floretu. = V sredo in četrtek je bilo prvenstvo V prvem kolu je Jugoslavija prema-, posameznikov in posameznic v floretu, gajla Mcnaco 10:6 in se plasirala v če- \ Naslov svetovnega prvaka je osvojil Ita_ trčinale poleg Egipta, in Italije iz prve. ujan Renzo.Nostigni pred Buhanom in skupine. ter Francije, Belgije in .Šved- i Latastom (oba F), prvo 'mesto pri po-ska iz druge skupine. Italija je prema-1 SEmeznicah pa si delita Avstrijka MUL gala Jugoslavijo 9:0, proti Egiptu pa je naša reprezentanca izgubila 3:13. V drugi skupini je Svediska izgubila proti Belgiji 3:13, proti Franciji pa 2:11. V polfinalu je Francija premagala Belgijo 12:4 in Egipt 8:8 (z večjim številom tušev 61:57), Italija pa Egipt 13:3 in Belgijo 12:4. Prvenstvo moških ekip v floretu je osvojila Italija z zmago nad dolgoletnim svetovnim prvakom Francijo in sicer z boljšim razmerjem tušev čeprav se je srečanje končalo 8dl. Istočasno so se borile tudi ženske ekipe v floretu. Rezultati prvega, kola so bili: Francija : Avstrija 9:7, Danska : Anglija 10:6, .Franc j a : Anglija 11:5, Italijza : Danska 11:5; polfinale: Fran. ler-Preiss in Francozinja Garih, do. čim je tretja zopet Avstrijka Flitz. V finalnih srečanjih moških ekip v meču, v katerem jugoslovanska repre-zntainca ni tekmovala, so bili doseženi naslednij rezultati: Francija : Belgija 10:6, Framcnza : Švedska 8:7, Italija : Švedska 8:6, Italija : Belgija 11:12, V borbi za tretje mesto je Švedska premagala Belgija 8:8 (33:31 tušev), Italija pa je osvojila naslov svetovnega prvaiko z zmago nad Francijo 9:5. Prvenstvo se nadaljuje jutri z borbami posameznikov v meču, nakar bo med tednom tekmovanje moških ekip in posameznikov v sablji. Polfinale za Davisov pokal Šeeissa m.&mska finalista e®rssste cene Stockholm, 13. julija. Eno polifnalnih srečanj evropske cone tekmovanja za Davisov pokal se je končalo z velikim presenečenjem. V Kodanju je namreč Danska premagala lanskega zmagovalca evropske cone Italijo 4:1. Drugo polfinalna srečanje, ki je bilo v Basta, du na Švedskem, pa se je končalo s prepričljivo zmago Švedov nad Poljsko z rezultatom 5:0. Tehnični rezultati so bili naslednji: Danska : Italija 4:1. Prvi dan: Niel. sen : Cucelli 6:3, 7:5. 0:5, 0:6, 6:4. UL rich : R. Del Eello 6:0, 6:2, 6:2; drugi dan: Cucelli, M. Del Bello : Nielsen, Dlrich 6:2, 6:4, 6:2: tretji din: Nielsen : R. Del Bello 6:3. 7:5. 6:4, Ulrich : Cucelli 3:6, 6:2, 6:2, 6:3. Švedska : Poljska 5:0, Prvi dan: Jo-hansson : iPatek 6:1. 6:1, 6:3, Bergelin V gorski dirki na Dunaju je zmagal Petrovič i Skonecki 6:2, 6:2, 1:6, 6:1; drugi dan: Johansson, Davidsson : Skoneoki, Pia. tek 64:, 6:0, 7:6; tretji dan: Johansson : Skonecki 6:2. 6:3, 6:2, Davidsson : Fiatek 6:0, 6:2, 6:2 Finale evropske cone med Švedsko in Dansko bo najpozneje do 1. avgusta na Švedskem. V drugem srečanju I. kola ameriške cone je Avstralija že po prvih dneh izločila Kanado s 3:0. Prvi dan je Sedgman premagal Mackena 7:5, 6:2, 6:1. Brorvnich pa Robinsona. V igri parov sta Brormvich in Sedgman zmagala nad parom Robinson-Rochcn s 6:2, 6:4, 6:4. Tako se bosta v finalu ameriške cone srečali Avstralija in Mehika, ki je v I. kolu premagala Ku. bo 5:0. Nizozemska : Francija 10:8 v waterpolu času uspelo izenačiti in pred koncem tekme celo zmagati. Tekma se je končala z rezultatom 6:5 (3:4). Dunaj, 15. jul. V kolesarski ocenjevalni vožnji na 100 krogov (68 km) okoli dunajskega magistrata, v kateri Š h H Tour de France Pariš, 11 julija. Več kakor 140 ko. lesarjev je v četrtek startalo na letošnjo kolesarsko dir-ku Tour de France z 22, etapami v skupni dolžini 4432 km. V I. etapi Pariš—Metz. 307 km. je zmagal Goiaschmidt (Luksemburg) 9;23:08, v II. Metz—Liege, 241 km, Leoni (Italija) 7;02:05, v III. Liege—Lille Pasotti (I) 6:52:37 in v današnji IV. etapi Lille—fiouen, 231 km, Ockers (Belgija) 7;12:26. Skupni plasman po IV. etapi je naslednji: 1. Gauthier (Francija, ju govzhod) 30:31:44, 2. Goldschmidt (Luksemburg) 32:33:44. 3 De Muer (Ule de France) 32:34:10. PLAVANJE Harlem, 16. jul. Plavalci »Juga« iz Dubrovnika so prišli v Harlem na Holandsko, kjer bodo sodelovali na mednarodnem turnirju v vaterpolu in plavanju. Poleg Jugoslovanov sodeluje tudi Rancing iz Pariza in dva najboljša holandska kluba. so sodelovali poleg Avstrijcev, Italija, nov, Fincev tudi naši kolesarji Osrečki, Grajzer, Bat, Petrovič. Poredski in Sirom, je zmagal Avstrijec Lauscha, ki je s 3 drugimi Avstrijci v 30. krogu pobegnil ostalim tekmovalcem in si tako z enim krogom pred,nosil priboril zmago. Jugoslovan Poredski je bil peti, Bat pa sedmi. Na včerašnjih kolesarskih tekmovanjih v gorski vc/žnji na Kalentberg (proga je bila dolga 8 km) je zmagal Jugoslgvan Petrovič, Sironi je bil šesti, Grajzer sedmi. Dva nova atletska rekorda Zagreb, 16. julija. Danes je bil v Zagrebu atletski miting, na katerem sta bila postavljena dva nova hrvatska rekorda. Galin je vrgel kladivo 51.06 m, Tomič pa je pretekel 3000 m v času 8:45.6. Prvenstvo II. zvezne lige V četrtem kodu tekmovanja II. zvezne šahovske lige je dosegel največ zmag Borec iz Čačka ki je premagal Polet iz Maribora z rezultatom 6 in pol : 1 in pol. Ostali rezultati pa so naslednji: Osijek : LUSK 3:3, Sarajevo : Kumanovo 4 in pol : 2 in pol (1), Metalec (Beograd) : Crvepa zastava (Kragujevac) 4 in pol : 3 in pol, tako da ima Borac 20.5 točke, LUSK 17.5, Osijek 16. Na šahovski olimpiadi v Dubrovniku bodo sodelovali tudi šahisti iz ZDA. .Po vesteh, objavljenih v »Nev/ York Times«, se je ameriška šahovska zveza odločila, da se prijavi za svetovno šahovsko' olimpijado, kj bo v Dubrovniku. Američani bodoi poslali 6 najbolj-.ših igralcev, načelu teh, ki bod-o prišli, pa bo tudi znani šahovski mojster Samuel Reshewski. Po %mm0 oMoikaššc IFBmmmm S s i S, julija 1950 je v modernem zdravilišču in letovišču Vihtel, v Vogezih (Franclja), ženska reprezentanca FLRJ V odbojki premagala žensko reprezentanco Francije s 3:1 (15:17, 15:13, 15:12, 15:13). Odibojkaška zveza Jugoslavije je pred tem dvobojem priredila 15 dnevni skupni trening v Zrenjaninu, na kate.' tega je povabila 15 najboljših odbojkašic iz vse Jugoslavije. Trening je bil načrten, pri čemer se je upoštevalo, da je treba dvigniti tako telesno zmogljivost igralk, kakor tudi zboljšati njihovo tehniko in sistem igranja. To je Vodstvu treninga tudi uspelo, kar je pokazala javna tekma mod A in 3 reprezentanco v Beogradu na dan odhoda v Francijo, to je 29, junija. Po sodbi strokovnjakov je bila to psrva tekma v ženski odbojki, na kateri so igralke izvajale dosledno sistem dvojnega blokiranja z ustrezno razporeditvijo igralk, ki ne blokirajo v obliki polkroga na igri.ču. Tako glede obrambe. Glede sistem g napada smo morda nekoliko prehiteli čas... Izbrali smo namreč sistem 6 tolkačic, ki se je sicer na omenjeni javni tekmi izkazal kot pravilen, ker so igralke pokazale izredno ostrino napadanja. Ce bi upoštevali, da je nervoza na med-dirbavni tekmi večja, bi morda bilo pametneje (zaenkrat!) izbrati sistem 4 tolkačic im 2 podajačici, ki ne zahteva od vseh 6 igralk preciznega podajanja. Sistem 6 tolkačic je idealen, a tudi nevaren, ker se lahko pri količkaj nepreciznem podajanju zruši. Morda nas je ravno to stalo 1 izgubljen set v Franciji. 29. junija je odpotovalo 11 igralk, od teh 6 iz Slovenije, z vodstvom v Francijo, Zaradi nepredvidenih zamud smo prispele v Vit tel šele v noči od sobote na nedeljo, tako da smo v Vitellu večerjali v nedeljo 2. julija ob 2. uri zjutraj. V nedeljo popoldne ob 17. uri pa smo že igrali tekmo s Francijo. To je vsekakor vplivalo neugodno na naše Igralke. Igrišče je bilo odlično pripravljeno. Občinstva je bilo sorazmerno malo. Poleg zastopnikov našega poslaništva iz Pariza In francoskih športnih funkcionarjev so se tekme udeležili predvsem letoviščarji. V predtekmi sta igrala prvenstveno tekmo prvaka Alzacije Mulhouse in Lorene Thionville. Ze ta tekma nam je dala slutiti, da. se bomo morali boriti bolj proti temperamentnim in požrtvovalnim kakor tehničnim igralcem, Nato se je začela glavna tekma. V Franciji smo opazili novost, ki bi jo bilo dobro vsaj za važnejše tekme uvesti tudi pri nas: igralci se namreč postavijo na igrišču diagonalno, nato predstavijo vsakega igralca občinstvu, predstavljeni igra., lec stopi naprej, to se ponavlja toliko časa, dokler niso predstavljeni visi igralci, ki stojijo končno v ravni vrsti pred tribuno. Na ta način lahko občinstvo zasleduje kritiko posameznik igralcev v časopisju, ki jih pozna po imenu. Po odigranim himen (oda. našo himno smo zapeli, ker je igranje na ploščo po ojačevalcu odpovedalo) se je tekma začela. V naši ekipi sta igrali poleg 3 igralk iz Beograda in 1 iz Subotice še Tilka Završnik od Enotnosti (Ljubljana) in Flis Ančka od mariborskega Železničarja. Po začetni nervozi smo opazili, da so naše igralke boljše v obrambi. Medtem, ko je bila ena tolkačica francoske ekipe odlična, 'so ostale tri (igrale so sistem 4 tolkačic in 2 po. tiajačic (tolkle sicer manj strmo, toda vsako žogo, tako da je bila njihova igra silno koristma. St ar tale so na vsako žogo, če se jo je dalo rešiti ali ne; to seveda močno dvigne moralo ekipe. V naši vrsti se je čutilo pomanjkanje izkušnje (4 igralke so prvič igrale meddržavno tekmo), tako da smo morda prikazali le 60 % svojega znanja. Zopet se je pokazalo, da je izkušnja prav tako važna kot znanje. Saj rezultat prvega izgubljenega seta 15:17 kaže, da so se naše igralke trdovratno borile, dejstvo pa je, da niso bile sproščene in da bi lahko po svoijem znanju set gladko dobile. V drugem in tretjem setu so se naše igralke deloma sprostile in dobile z rezultatom 15:13 in 15:12, Najdramatičnejši je bil četrti (zadnji set). V začetku so maše igralke zaigrale sproščeno kot na treningu v Zrenjaninu, Tolčene žoge so kar deževale na Francozinje. Naše igralke so že vodile s 7:0. Izgledalo je, da bo set končal s 15:0. Naenkrat pa je nastal preobrat. Ena najboljših igralk je (kot se običajno zgodi pri mlajših igralcih) »zgubila glavo«, kar je tudi na soigralke vplivalo,' tako da je francoska ekipa prišla v vodstvo 13:9. Vodstvo je nato igralko zamenjalo z izkušeno igralko Magušar (Enotnost, Ljubljana) in je končno naša ekipa tudi ta set odločila v svojo korist s 15:13. Po tekmi so Francozi priznali, da je naša ekipa močnejša in da si je zmago zaslužila. Dejali so, da je negotovo, kako bi se končal dvoboj s Čehinjami, ki spadajo med najboljše v Evropi, Mislim, da se v svoji izjavi niso motili. Naša država ima danes presojajoč po znanju žensko ekipo v odbojki kot še nikoli poprej. Manjka pa ji še izkušenj, ki so tako važne za mednarodna srečanja. Samo znanje še ne zadostuje. Upoštevati moramo, da se starost naših najboljših tolkačic suka okoli 18—20 let. Izkušen igralec odbojke pa postaneš (povprečno vzeto) šele po 10 letih igranja. Po končani tekmi smo bili gostje Francozov, ki so se v vsem času našega bivanja v Franciji izkazali izredno gostoljubni.- Naše igralke so navezale tesne stike s francoskimi odboifcašičarni, tako da so postale v nekaj dneh prijateljice Skupaj so prepevale in se šalile, sporazumevale so se med seboj v vseh mogočih jezikih (tudi v jeziku mutcev). Naše poslaništvo nam je omogočilo obisk Pariza, ki je oddaljen nekaj sto kilometrov od Vitella, V Parizu so nas odbojka!i zopet povabili v svojo »Zvezo« na čašo šampanjca. Prostori »Zveze« so natrpani s slikami odbojkašev po stenah. Opazili smo, da so igralci in. funkcionarji naravnost entuzijasti za odbojko. Saj drugače tudi ne bi bil mogoč razvoj odbojke v Franciji ker temelji tamkaj odbojka na privatni iniciativi. Pri ’ nas. kjer užvamo vso podporo države, bomo morali posvetiti malo več pozornosti ravno tej Ijubezini d50 ccm: Veljko Metz (Zagreb); _ 500 ccm: Veljko Metz; handtcap: Aco Leva ja (Partizan); prikolice do 600 ccm: Zemljak-Antovie (Zagreb); prikolice nad 600 ccm: Pešič-To- dorijvič. Slovenski prvaki so postali v kategoriji 125 ccm: Peter Mrak. v kategoriji 250 ccm : Slavko Mrak, v kategoriji 350 ccm; Zvone Leskovšek (št. Jorij); prikolice do 600 ccm: Henrik Bulc — Ciril šlosar (Trebnje): prikolice nad 700 ccm: Ivah Ribič — Polde Sterle. Slovenija zmagovalka v Simi V preteklem tednu je bil v Rumi končan III. zvezni letalski zlet. Ocenjevali so letalske modele, dalje jadralce, padalce in motorne pilpte. V moštvenem tekmovanju jadralcev je s 312.6 točke zmagalo moštvo zveznega letalskega centra v Vršcu. Drugo mesto je zasedla Hrvatska in tretje Makedonija. Črno goro je zastopal samo en tekmovalec, ki je zasedla četrto mesto, medtem ko je na petem mestu Slovenija, ki je imela največ tekmovalcev. Šesto mesto je zasedla Bosna in Hercegovina, kot zadnja pa se je uvrstila Srbija. Vrstni red posameznikov je bil na tekmovanju naslednji: prvo mesto si je priboril Saradič, član hrvatske ekipe z jadralnim letalom »Vaja« in si je priboril 486.1 točke. Drugi je bil Božidar Komac riVršac), tretji Slavko Di-mitrovski (Makedonija), četrti Kunaver (Slovenija), peti Rein (Hrvatska) itd. Lepa borba se je razvila med padalci. Prijetno so presenetili Slovenci, ki so si osvojili prvo mesto pred Srbijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Cmo goro in Hrvatsko. Med posamezniki pa je bil vrstni red naslednji: 1. Ljubenko (Srbija), 2. Miljkovič (Srbija) in Stankovič (Hrvatska). Zanimivo je, da - na prvih mestih kakor vidimo, ni Slovencev, vendar so si zaradi izenačenosti, kot moštvo zasluženo osvojili prvo mesto. Veliko zanimanje je vladalo za tekmovanje motornih pilotov. Tu je bi'n najboljša ekipa Srbije, tej pa sledijo Slovenija, Bosna in Hercegovina, Hrvatska, Črna gora in Makedonija. Za vsako republiko sta tekmovala po dva pilota. Med posamezniki si je priboril prvo mesto Sje-kolča (Cma gora), drugi je bil Ulmski (Slovenija), tretji Petrič (Srbija) itd. Pri tekmovanju modelarjev Je bilo doseženih 6 novih državnih rekordov. Najuspešnejši in omembe vredni rekord je Dragana Hrističa iz zvezne modelarske šole. Njegov model je letel 1 uro in 13 minut. Vsekakor je to izreden uspeh, saj je samo 3 minute slabši od svetovnega rekorda. Omeniti moramo tudi višinski rekord, ki ga je prav tako dosegel model Hrističa, ki je dosegel višino 1050 m. Na letošnjem zletu je bilo 400 najboljših članov letalskih organizacij. Slovesnemu zaključku so prisostvovali komandant jugoslovanskega vojnega letalstva tov. Ulepič, predsednik Letalske zveze Jugoslavije Ladislav Ambrožič in še drugi predstavniki ljudske oblasti. VELIK USPEH NAŠIH JADRALCEV TUDI V TUJINI Vtslašfel Mmh Sam® pred državnimi prvenstvi V polnem poletju je tudi za veslače čas. ko morajo vložiti vse napore, da se pripravijo na prvnnstva, ki so pred durmi. Prihodnjo nedeljo dne 23. julija t. 1. bo v Beogradu veslaško prvenstvo II. razreda, katerega se bodo udeležili tudi veslači Savice v šestih disciplinah. Na to tekmovanje se pripravljajo že od spomladi sem, toda zadnje tedne so posebno stopnjevali svoje oriprave. Regatni veslači so trenirali na Ljubljanici vsako jutro od 6. do 9. ure, pu uidi v večernih urah. Treba jc bilo izpopolniti neštete podrobnosti pri tehniki za-vesljaja in pri maksimalni izrabi sleherne mišice, V sredi tega tedna pa so bile na Ljubljanici izbirne tekme, na katerih se je določila končna posadka za bližnje prven--tvo v Beogradu. Na žalost še vedno Savica ne razpolaga s primernimi čolni, zato bodo odpotovali v četrtek izbrani tekmovalci brez čolnov in jim bo na prvenstvu Veslaška zveza Jugoslavije dodelila razpoložljive čolne. Uspeh slovenske ekipe je seveda v največji meri tudi odvisen od tega, kakšen čoln bodo dobile naše posadke za nastop na prvenstvu. Postava slovenskih tekmovalcev je nasled j ja: Četverec II. razreda: Šturm, Kvas, Bab-šek, Rupnik, skifi II. razred: Predovič Igor. ženski skiff: Semenič Darja. Mladinski četverec: Grošelj, Pogačnik. Gspan. Marinko. Mlad. skifi: Slak. ženski četverec: Pavlič, Gomol. Ham, Senica. Razen priprav za državno prvenstvo, je Savica izvedla tudi dvotedenski tečaj za začetnike. S tem tečajem je hotela Savica razširiti vrste veslačev in med njimi tudi dobiti rezerve za morebitne bodoče regatne veslače. Na tečaju so bila teoretična predavanja o vzdrževanju čolnov, tehniki veslanja in podobno. Razen tega pa so se no- inci tudi spoznadi praktično z vsemi vrsta-/grajen šolski osmerec, na katerem se lahko istočasno vežba osem začetnikov. Za tečaj je vladalo med' začetniki veliko zanimanje in se je za to pokazal tudi primeren uspeh. Od 64 vpisanih tečajnikov jih je 47 izpolnilo pogoje in od teh je danes 30 polagalo izpit. 12 novincev je opravilo izpit z odličnim uspehom, 18 pa s prav dobrim. Pri tečajnikih niso ocenjevali časovnih rezultatov, ker to za nje zaenkrat še nima nobenega pomena, ampak le sposobnost rav-nanja s čolni in tehniko veslanja. S tem tečajem je Veslaški klub Savica uspešno opravil važno nalogo širjenja in popularizacije našega veslaškega športa. Danes popoldne so bile tudi na Ljubljanici interne veslačke tekme, ki so pokazale, kako so starejši veslači napredovali v brzi-ni in slogu veslanja. V splošnem lahko ugotovimo razveseljivo dejstvo, da so današnji rezultati povprečno za četrtino boljši od rezultatov, ki so bili doseženi pred 3 leti na isti progi. Četverec je n. pr. rabil za 1000 m leta 1946, 4 minute 25, danes pa potrebuje samo 3 min. il sek. Posebno jasno na se je pokazala premoč veslačev, ki obvladajo boljšo tehniko. Tako je n. pr. dači s mlada in fizično šibka veslnčica odločno nadvladala svojega sicer fizično* mnogo močnejšega moškega tovariša v skiffu samo z ogromno prednostjo v slogu, rudi na tem primeru se vidi, da je v _današnjem športu bistveno vazno prav razvijanje. vseh potrebnih fines v slogu, in da fizična sila že /davno več ne zadostuje za zmago. Ljubi-?eljem veslaškega Športa op tej priložnosti Wdi sporočamo, da bo 2. in 3. avgusta na Bledu veslaško prvenstvo I. in /rožnega razreda, v nedeljo 6. avgu-ta pa bo izredno zanimivo mednarodno veslaško tekmovanje med Belgijo Avstrijo in Jugoslavijo, prš v tako na Bledu. Borišek tretji na Švedskem Pred dnevi je bilo na Švedskem v Orebru svetovno prvenstvo v jadralnem letalstvu. Na tekmovanju je sodelovalo 11 ekip. Jugoslavijo sta zastopala Maks Arbeiter in Milan Borišek. V prvem dnevu tekmovanja je med 29 jadralci zasedel peto mesto naš tekmovalec Milan Borišek. Za njim so se zvrstili svetovni prvaki Šveda Per-son in Lef ter Švicarja Maurer in Sahkolman. V drugem dnevu sta prav tako dosegla Jugoslovana lep uspeh na 265 km dolgi progi iz Orebra do Goete-borga. Največji uspeh pa sta dosegla tretji dan. V hitrih poletih od Orebra do Savana je v jadralnem letalu »Orel« zasedel Milan Borišek drugo mesto s povprečno hitrostjo 79 km na uro. Enajsti pa je bil naš Maks Arbeiter. Tudi četrti dan je prinesel našima jadralcema nove uspehe. V hitrostnem preletu 92 km dolge proge je bil Milan Borišek tretji, Maks Arbeiter Pa je zasedel deseto mesto. Naši kajakaši na Dunaja Dunaj, 15. jul. Na kajakaških tekmah, ki so bile te dni na Donavi, je na 1000-metrski progi v kategoriji’ F2 'zmagal jugoslovanski tekmovalec Ela-vaeek in tudi drugo mesto je zasedel Jugoslovan Vrkljan. V kategoriji P je zmagal Avstrijec Pihvein, doeim je naš tekmovalec Piletič zasedel drugo mesto. V kategorji KI sta bila prvi in drugi Avstrijca Klepp in Fruhvvirt, — Jugoslovan Zlatko Radiča je bi tretji Strnr Utok ftoliaroe »Slovenske-aa -joročevaJcae v Ljubljani — Odgovorni nn—.nik igo* Prešern — Uredništvo in uprav- t.jutiljana t .ilcnz*r)ev» ulica — Telefon 83-88, ob nedeljah popoldne 88-28 do 28. Čekovni račun uprave št, 6-90803-8 feg Celoletna naročnina 144 din, polletna din četrtletna 39 din,