Poštnina plačana v gotovini.
STROJNI LOŽ^AČ
0	_______
СТРОЈНИ ЛОЖАЧ
ГЛАСИЛО УДРУЖЕЊА ЛОЖАЧА ДРЖ. ЖЕЉЕЗНИЦА У БЕОГРАДУ

_________Ф_________
STROJNI KURJAČ
GLASILO UDRUŽENJA KURJAČEV DRŽAV. ŽELEZNIC V BEOGRADU
Izhaja prve dni v mesecu. Posamezna številka 2 Din. Letna naročnina 24 Din. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Dunajska cesta 58. Odgovorni urednik Ivan Cek. Излази првих дана у мјесецу.. Поједини број 2 Днн. Годишња претрлата 24 Дин. Редакција и администрација у Љубљани, Дунајска 58. Одговорни уредник Ивап Цек
Št. 4.	V Ljubljani, 5. aprila 1927.	Leto III.
Godišnju siaunn skupštino Ш. redni letni občni zbor
Udruženja ložača drž. željeznica
Oblasne Uprave u Zagrebu
vršit će se
4.	maja u 8. sati u jutro u društvenim prostorijama, Paromlinska cesta br. 3
sa sljedećim dnevnim redom:
1.	izvještaj upravnog odbora,
2.	izvještaj nadzornog odbora,
3.	biranje novg odbora i
4.	eventualija.
Napomena: U smislu društvenih pravila vršit će se, ako u odleđeno vreme ne bude sakupljen dovoljan broj članova, pola sata kasnije, glavna skupština sa istim dnevnim redom, koja će zaključivati ne-glede na broj prisutnih članova.
Samostalni prijedlozi uzet će se u pretres, samo ako budu dostavljeni pismeno i to barem 14 dana prije glavne skupštine.
ODBOR.
Kurilniško osobje
(Nadaljevanje.)
Lahko si zamislimo, kolika razlika se j mora pokazati šele pri lokomotivskem kotlu, kjer vpliva delo lokomotive nepo-I sredno na ogenj in povzroči ali preveliki ; vakuum do 200 mm, ali ga pa pritisne na ničlo, kar se dogaja pri padcih, kjer se ®ога od začetka do konca vožnje različno Po vzponih, brzinah, vetru, vremenu in obremenitvi vlaka različno kuriti, koleg toga se tudi često menjajo vrste premoga, ^i se prejemajo na raznih postajah. Napo-sled igrajo tudi dimenzije rešetk važno vlog0, zlasti če je kurjač navajen na neko Vrsto peči, pa zadene na drugo vrsto. Če Vzamemo vse to v poštev in poleg tega še
Udrnžeoia kurjačev drž. žei. kraljevine SHS
Oblastne Uprave v Ljubljani
se vrši
10. maja t. I. ob 9. uri dop. v Ljubljani v prostorih gostilne Kačič, Dunajska c. 58
DNEVNI RED:
1.	poročilo predsednika,
2.	poročilo tajnika,
3.	poročilo blagajnika,
4.	poročilo nadzornega odbora,
5.	volitev novega odbora in
6.	slučajnosti.
Opomba: V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje občni zbor z istim dnevnim redom in je sklepčen ob vsaki udeležbi članov.
Samostojni predlogi se bodo upoštevali le, če bodo pismeno dostavljeni vsaj 14 dni pred občnim zborom.
ODBOR.
izkušnje, do katerih se je prišlo z dolgotrajnimi opazovanji, pridemo do zaključka, da je na lokomotivi kurjač zelo važna činjenica v ekonomskem oziru. Dober kurjač lahko prav toliko prihrani, kolikor tudi najboljše sestavljena lokomotiva.
Tehnična osnova praktične izkušnje je sledeča. Dvojične lokomotive (Zvillings-lokomotiven) vozijo ponavadi s polnilno stopnjo od 40 do 50 procentov, lokomotive s pregreto paro od 15 do 20 procentov. Poedini strojevodje vozijo z razliko od 5 do 10 procentov in po tem odpirajo in zapirajo regulator bolj ali manj. No pri vsem tem razlika v porabi pare za iste serije lokomotiv in za isto obremenitev ni velika, če vozijo strojevodje z razno otvorjenim regulatorjem. Pri tem pa ima
na ogenj vsaka sprememba otvora regulatorja precejšen vpliv. Zelo vpliva tudi način nametavanja, od katerega zavisi efekt kotla, posebno pri pogostih vzponih in padcih. Kajti pri odhodu in pri strmih vzponih lahko nevešče ravnanje z regulatorjem povzroči raztrganje ognja. V takih slučajih lahko dober kurjač parira z močnim ognjem strojevodljino nevešče ravnanje z regulatorjem.
To so zelo težki slučaji za kurjenje in pri teh pride do veljave kurjačeva točnost razumevanja in njegova opazovalna moč, njegova hladnost in energija, torej tiste lastnosti, ki jih ima dober strojevodja. A osnova stare izkušnje je, da samo iz dobrega kurjača more postati dober strojevodja. Na podagi vsega, kar je bilo do sedaj rečeno, je jasno, da spada izbira in vzgoja kurjačev med najvažnejše naloge vozne službe.
Sama vzgoja kurjača obstoji iz sledečega: Osnovne pojme glede kurjenja kakor tudi potrebno tehnično izvežbanost in signale dobiva kurjač na lokomotivi pri premiku. Kadar se tukaj vsposobi, se ga dodeli na tovorno lokomotivo z majhno pečjo, kjer dela pod nadzorstvom dobrega kurjača dotlej, da se ne nauči sam dobro kuriti. Že tukaj se vidi njegova sposobnost. Nekateri se že v nekaj dneh naučijo dobro kuriti, drugi se sploh ne morejo naučiti kuriti, medtem ko so tretji plašljivi na lokomotivi, ki vozi. Tiste, ki so za službo neprimerni, je treba čimpreje* odstraniti, oni pa, ki so primerni, se obdržijo in se jih še nadalje poučuje.
Najboljši način, da se oceni kurjač že v začetku, obstoji v tem, da se opazuje poraba premoga na 1000 tonskih kilometrov. Vsak mesec se za vsako lokomotivo preračuna ta potrošnja in dostavi upravi kurilnice. Uprava zbere te podatke in jih uredi po lokomiotivskih tipih v službi in postavi
osobju na ogled. V poedinih grupah je na čelu lokomotiva z najmanjšo potrošnjo premoga z označenjem strojevodje in kurjača, dalje se vrstijo lokomotive z večjo potrošnjo, tako da je lokomotiva z največjo potrošnjo poslednja. Linija;, izvlečena v drugi barvi, kaže srednjo potrošnjo goriva dotične grupe, tako da so vsi iznad nje boljši, a izpod nje slabši.
Pri opazovanju take tabele se je dognalo, da znaša razlika med največjo in najmanjšo potrošnjo goriva za poedino grupo okoli 30 procentov. Lahko se dože-ne, da nekateri strojevodje’ z raznimi kurjači obdrže svoje mesto, in to so po navadi strojevodje, ki držijo kurjače v svojih rokah. Toda v večini slučajev je kurjač tisti, ki odreja lokomotivi mesto na tablici. Take tablice kažejo kurjačevo sposobnost in temu primerno se dodelijo najboljši izmed njih v službo na večjih lokomotivskih tipih, naravno, potem ko so že nekaj mesecev zavzemali prva niesta. Pri prebodu m. večji tip se dodeli kurjač lokomotivi, čije kurjač je med prvimi v tej grupi in ostane kot učenec pri njem vse dotlej, da se nauči tudi na tem tipu dobro kuriti. Vsak tip zahteva drug način kurjenja, in bi bilo predrago, če bi se prepustilo kurjaču, da se on s časom sam nauči, kako je treba na tem tipu kuriti. Najmanjši za pouk po-tteben čas je trajanje enega celega turnusa te lokomtive; tako se mudi kurjaču prilika, da se nauči kuriti pri vseh vlakih, ki jih vozi dotična lokomotiva.
Če se kateri kurjač ne more naučiti v tem času kuriti na novem tipu lokomotive, se mu dodeli izkušen kurjač, ki pozna kurjenje tega tipa lokomotiv, toda ves čas učenja ne prejema kurjač, ki se uči, premije in kilometraže; ta pripada njegovemu učitelju. Če tudi to ne pomaga, se kurjač vrne na svoj prejšnji tip lokomotive.
Izzvajanje tega sistema stavlja kot pogoj podrobno doznavanje poedinih lokomotiv in strojevodij, poleg tega še, da se upoštevajo neizogibne razlike, ki se morajo pokazati do gotove moje.
Ta sistem zahteva vrlo dobro poznavanje lokomotiv in osobja, kakor tudi to, da se upoštevajo male razlike pri prihrankih goriva. Razven tega je treba tudi vpogtevati, da je treba dati osobju, ki je v skali na poslednjih mestih, ki je torej zaostalo za svojimi boljšimi tovariši, z izmenjavo lokomotiv možnost, da pokažejo svojo sposobnost.
Sistem, o katerem smo govorili, velja le tedaj, če vozi s tisto lokomotivo samo ena partija, ali tudi tedaj, če se na neki lokomtivi osobje poredkoma menja, ker se samo tedaj more potrošnja premoga pripisati strojevodji in kurjaču. Če pa ima
eno lokomotivo po več partij, se ne more več matematično točno določiti potrošnja vsake partije iste lokomotive.
Amerikanci so že dalje časa uvedli ta .statistični sistem za porabo premoga, toda sprva so porabo premoga reducirali na lokomotivski kilometer. Pomagajo si na ta način (vkljub dvojni zasedbi lokomotiv), da določijo porabo premoga za vsako vožnjo. To vršijo na sledeč način.
Vsaki tender se napolni s premogom do gotovega zaznamovanega mesta; kadar se vožnja konča, se tender znova dopolni do zaznamovanega mesta in količina, ki je bila potrebna za to, da se tender dopolni, je porabljena količina premoga. Na nekaterih tenderjih se nahajajo marke, ki vsak čas kažejo, kolika je količina porabljenega premoga.
Toda ta način je primeren samo za železnice, ki porabljajo eno in isto vrsto premoga, razven tega pa se ne more smatrati, da je .povsem točen.
Kakor se vidi, važnost kurjaške službe je v ekonomskem pogledu velika. Zaradi tega je potrebno, da se kurjač poučuje in da se njegovo delo stalno kontrolira. To se doseže s tem, da se postavijo posebne nadzorne osebe, učitelji, ki morajo biti odlični kurjači. Tak učitelj poučuje vse učence, poleg teh pa še kurjače, ki menjajo lokomotivski tip. Njegova dolžnost je, da jih stalno nadzira in da vzdržuje stalno zvezo med strojevodjo in kurjačem. Med kurjači mora poiskati najboljše, ki jim je treba poveriti pripravljanje ostalih kurjačev. Ker ni glavno, da nekdo sam dobro kuri, pa da je s tem že sposoben drugega poučevati. Ne, razven tega je še potrebno, da ima primeren način ravnanja z ljudmi. Dolžnost nadzornih oseb je razven tega, da seznanijo kurjače z najvažnejšimi kurilniškimi posli.
Izbira nadzorne osebe — učitelja — ni tako lahka, a uspeh njenega dela je odvisen od njene osebnosti. Ta učitelj mora biti sam kurjač, torej še dovolj mlad. Mora poučavati kurjače, to pa tako, da jih pri tem ne jezi, poleg tega pa ne sme, za časa poučevanja kurjača, strojevodjo motiti pri njegovem delu. Upravi mora poročati o delu ljudi, ki se mu jih je poverilo, da jih pouči; zato mora biti povsem objektiven in mora imleti pred očmi samo potrebe službe. Najboljše je imeti dva nadzorna učitelja, ki izmenoma poučavala in vozita, tako da stalno spremljata delo istega osobja. Dolžnost kurilniške uprave je, da te učitelje redno kontrolira; ta kontrola mora biti še učinkovitejša, če se pojavi sum glede njihove vestnosti in korektnosti. Druga kontrola je sam stroje-vodja, ki vedno gleda, da dobrega kurjača obdrži, slabega ipa da se otrese.
V tej številki smo govorili o delu kurjača, t. j. kako se kurjač poučuje in kakšen mora biti. V prihodnji številki bomo goovorili o strojevodji, ki ima po mišljenju strokovnjakov najvažnejšo službo pa železnici, kakor tudi največjo odgovornost.
Pomožni strojevodje
Zgodilo se je, da se je moralo zadnji čas nekoliko naših tovarišev umakniti v kurilnico — med njimi so taki, ki imajo že okoli dvajset in še več let službe — da napravijo prostor mladim strojevodjem, ki zaradi prevelikega števila starejših strojevodij ne pridejo na vrsto, da bi se jih dodelilo k strojevodski službi. Ti ljudje imajo strojevodski izpit, imajo dekret, s katerim so imenovani za strojevodjo In vršijo tudi vsake kvatre službo strojevodje, če je prilika. Če pa ni prilike, in to je po večini, se dodelijo h kurjaški službi. Tedaj pa pojdi kurjač v kurilnico. Oe bi se to tikalo samo naših tovarišev, bi rekli, kaj hočemo, k mnogemu drugemu zapostavljanju so dodali še to, toda tukaj je škoda tudi za upravo ogromna. Kajti nihče ne bo rekel, da so izprašani strojevodje cenejši kurjači nego pravi kurjači. Poleg tega kurjači, ki so dodeljeni službi v kurilnici že po sami organizaciji službe ne morejo kaj prida dela opraviti. Kurilnica mora itak imeti za svojo službo stalen kader ljudi, ki opravljajo to službo, in če se to število od časa do časa poveča z nezaposlenimi kurjači, je to samo izhod v zadregi skrajno neracionelen . način zaposlitve ljudi, ki naj pohajkujejo v kurilnici, namesto da bi doma postopali. Torej so ti nezaposleni kurjači pravzaprav čisto odveč, kajti uprava si dovoljuje luksuz, da izvežba strojevodje, ki potem vršijo kur-jaško službo, tako da je izguba dvojna: z ene strani dražje moči, ki vršijo kurjaško službo, z druge strani za to kurjaško službo namenjeni kurjači, ki v kurilnici ne napravijo za počen groš koristi, a vkljub temu vlečejo svoje, v ostalem res da ne sijajne plače.
Da pa bo slika popolna, je treba omeniti še neko nijanso. Imamo delavnico za popravila lokomotiv. Imamo tudi cel kup lokomotiv, ki čakajo na popravila. In zakaj se ne popravljajo? Ker ni dovolj kvalificiranih ljudi na razpolago. Seveda jih ni, če pa vse izvežbajo za strojevodje, ki potem vršijo službo — nekvalificiranih kurjačev!
In vse to se dogaja radi kapric nekih »veličin , ambicijoznih a nesposobnih »voditeljev«, ki hočejo na račun železniške uprave poskušati z gotovimi že vnaprej v neuspeh obsojenimi eksperimenti! Ali se
ne najde v vrhovih ljubljanske direkcije človek, ki bi uvidel, da se s temi eksperimenti upropaščajo ogromni narodni kapitali?
Pa pridejo še z redukcijami delavstva in z znižanjemi urnin! Prav po tistem starem receptu: pri vinarjih štetejo (seveda na račun ubogega delavca), drugod pa z lopatami skozi okno mečejo!
Bolniška blagajna
Nedavno smo poročali o delu bolniške blagajne ter o zahtevah in predlogih, ki so bili stavljeni in sprejeti na skupščini Oblastne uprave humanitarnih fondov v Ljubljani. Toda že takrat smo povedali, da je izvedba teh zahtev in predlogov odvisna od Centralnega upravnega odbora odnosno od ministrstva saobraćaja, ki bi s svojimi po zakonu doseženimi prispevki kot delodajalec moralo ustvariti možnost za izvedbo omenjenih predlogov in drugih nujnih načrtov, ki zaenkrat seveda vise v zraku. V dneh ‘20. in 21. minulega meseca se je vršila v Beogradu glavna skupščina humanitarnih fondov. Postopek v bolniški blagajni od strani delodajalca je bil dobro premišljen. Najprej so ustvarili predpise in potem razpisali volitve v bol. blagajno. Zdaj pa imajo zastopniki železničarjev pri svojem stremljenju za izboljšanjem obstoječih prilik in neprilik bolj ali manj vezane roke in je vsaka izpolnitev njihovih zahtev odvisna od milosti ministra odnosno centralnega odbora. Vkljub temu, da pravi čl. 27 uredbe, da dajejo oblastni odbori mnenja in da stav-Ijajo predloge glede izpremeimlbe naredbe ali pravilnika, se jemljejo taki predlogi samo na znanje in se položijo ad acta. To je po našem mnenju diktat nad bolniško blagajno oziroma nad njenimi člani. Nekateri seveda živijo v prepričanju, da s tem, da postopajo samovoljno, koristijo železniški upravi. Vendar se v tem pogledu zelo motijo. Ogledali naj bi si samo nekoliko številke bolnih železničarjev. Dokazano je, da se bolezni med železniškim uslužbenstvom neprestano širijo, v subotiški direkciji je menda samo za tuberkulozo bolnih okoli 600—700 železničarjev. Jasno je, da so temu vzrok slabi življenski pogoji uslužbenstva, nehigienična stanovanja, pomanjkljiva prehrana, čezmerno izkoriščevanje fizične moči uslužbencev. Povsem prav je imel naš tovariš Bakšič, ko je rekel, da do sedaj ni imela niti ena vlada, odnosno ministrstvo smisla za izboljšanje socijalnih prilik saj se še niti ni izvedla odredba o osemurnem delavniku, temveč se dopušča, da se uslužbenci neomejeno izkoriščajo in izčrpava njihova fizična moč. S tem se v
znatni meri škoduje boln. fondu, kar izhaja tudi iz izjave šef-zdravnika beogradske oblastne uprave, ki se je glede tega vprašanja podobno izjavil. Vse pomanjkljivosti so se upravičevale z raznimi vzroki in razlogi, mi pa bi navedli samo enega:	nezmožnost ali nesposobnost
uprave. Pa saj se ji tudi nič ne mudi, ker se železničarji itak sami podpirajo (slučaj Ranftl Maribor)! Mar ni to socijalna skrb (= smrt), ki spada v muzej ali pa na sramotni oder?
Regulacija plač
Pri krpanju in sprejetju novega pro-j-ačuna se je spet izkazal ves naš aparat, ki je s tem mučnim delom v zvezi: od najbolj podrejenih uradov tja do plenuma parlamenta. Postavilo se je načelo: štediti po vsaki ceni, pa so vzeli škarje v roke in pristrigli poedine postavke v proračunu. Reklo se je to in to ministrstvo ne sme prekoračiti te ali one svote, pa basta. Mislite, da so tedaj črtali vse one nepo-trebne( ampak neznansko drage) komisije, provizije, korupcije in druge take reči? Kaj še! Bog ne daj, da bi se komu, ki čepi v gorkem gnezdu, zmanjšali dohodki niti za eno samo SHS paro! Reducirali so postavke pri osobju! In sedaj so se znašli gospodje pred odločitvijo: ali odpustimo del delavstva, ali pa razdelimo med isto število delavstva — pa istrižene postavke. Odločili so se gospodje za poslednje, kajti odkod naj bi oni vzeli, če ne bi uslužbenstvo ustvarjalo?
Razume se, da kurjači niso bili izvzeti, kakor niso pjri nobenij novatariji, zlasti če gre njim v škodo. Ni bilo dovolj kazni — tudi brez zaslišanja, samo da se iztirjajo pare! Skromni dohodki, od katerih je bila vsakemu dinarčku že vnaprej določena pot, po kateri bo šel nazaj v beli svet, so se obremenjali še z neznosnimi kaznimi za vsako malenkost.
Že pri določevanju urnin se je postopalo skrajno nepravilno z nekaterimi kurjači. To je že vsem dovolj znano, in se že več ne izplača o tem podrobno razpravljati. Zadostuje naj, če omenimo, da se nekateri kurjači s prav dobro kvalifikacijo, in ki imajo že od 15 do 20 let službe, slabše plačani kakor oni, ki imajo 5 do 10 let službe. Pa se je spet pojavil nov udarec s tem, da se je nekaterim teh nesreč-nikov občutno znižala urnina. Gospodje, ki so regulirali (zniževali) urne plače, si pač niso zamišljali posledic in si z njimi belili glav. Niso pomislili, da so nekateri izmed teh nesrečnikov očetje številne družine in da bodo morali čutiti njih otročiči, da so se očetovi prejemki skrčili.
Pri tem bi še ponovno omenili, da vršimo vsi kurjači enako naporno službo in zato bi bilo tudi ne samo pravičeo, ampak povsod po svetu samioobsebi umevno, da bi prejemali vsi (po starosti) enako plačilo in odškodnino. Skrajni čas je že, da se preneha z umetnim ustvarjanjem diferenc v okviru ene kategorije!
Zdi se nam potrebno povdariti, da so vse te in še druge krivice, ki se nam kurjačem godijo, natančno zabeležene, prav tako tudi osebe, ki te krivice povzročajo. Prepričani smo, da bo prišel čas, ko bodo morali nekateri gospodje pomisliti, da se tako ne sme postopati s kurjači.
Iz Udruženja
Iz Oblastne Uprave Subotica. Godišnja glavna skupština održana je u Subotici na dan 8. marta o. g. Na skupštinu su došli predsednik Centralne uprave drug Nikolič i predsednik Oblastne Uprave u Ljubljani drug Cek. Skupščina svršila se u najlepšem redu, a izabrana je opet stip ra uprava: predsednik:	Josip Marcikič,
podpredsednik: 'Bartul Kulunčič, sekretar: Bela Marjanušič, blagajnik:	Mladen
Vasiljev, odbornici: Nikola Bigo, Antun Hapić, Milan Ogujanov, Josip Levai, Jovan Horvati), Pajo Žečevič, Mijo Stantič, Dobrosov Cvetkovič. U nadzorni su odbo? ušli sledeči drugovi: Sava Zduški (Som-bcr), Stevan Bujan (Vinkovci), Pajo Brašnjać (Novi Sad). Podrobniji izveštaj o skupštini donet ćemo po mogućnosti u narednom broju.
Redni letni občni zbor Zagrebške Oblastne Uprave se bo vršil 4. maja ob 8. uri zjutraj v Zagrebu, Paromlinska cesta
3.	(v društvenih prostorih). Pozivljejo se člani ljubljanske Oblastne Uprave, da se ga po možnosti udeležijo v čim največjem številu.
Редовита годишња главна скупшти-на Обтасне Управе у Загребу вршиће се на дан 4. маја у 8 сати преподне у За-гребу, Паромлинска цеста бр. з (у дру-штвеним просторијама). Позивају се другови и:$ осталих Обласних Управа, да. учествују у тој главној скуггштшш, како би дошли у додир са нашим дру-говима ив загребачке Управе!
III. godišnja glavna skupština ljubljanske Oblastne Uprave vršit će se 10. svibnja u 9. sati u Ljubljani, Dunajska cesta br. 58. Drugovi iz ostalih Oblasnih Uprava, koji bi hteli učestvovati u ovoj skupštini neka nam do 25. o. m. jave svoj dolazak i eventuelne želje radi izleta.
3. годишња главна скупштина љубљанске Обласне Управе вршиће се 10. маја. у о. сати у Љубљани, Дунајска
цеста op. 58. Другови из осталих Област-них Управа који би хтели узети учешћа на тој скунштшш нека јаве Обласној управи до 25. о. м. свој долазак и евен-туалне жеље радм излета.
Članarina. Oblasna \aprava Ljubljana prosi vse elane, ki jim še ni bila članarina v tem letu odtegnjena na direkciji, da se sami javijo naši upravi, ker smo z odtegovanjem članarine začeli šele s 1. januarjem t. 1. in je radi tega to delo še pomanjkljivo. V interesu vsakega posameznika je, da se čimpreje javi.
Člani pa, ki dolgujejo članarino še za leto 1926, naj izvolijo isto poravnati pri svojih zaupnikih.	Odbor.
Nered v zagrebški spalnici. Na ponovne pritožbe naših tovarišev radi nedo-statkov v spalnici v kurilnici Zagreb— Sava smo odposlali ljubljanski in zagrebški direkciji enaki vlogi. V teh smo navedli poedine nedostatke: pomanjkanje vodovoda, stranišča, pomanjkljivost ležišč, nemir, ki ne dopušča našim tovarišem, da bi se odpočili itd. Navedli smo tudi, da radi teh nedostatkov naši tovariši, ki vozijo iz Ljubljane in Maribora v Zagreb, ne pridejo do potrebnega počitka, kar Ine-ugodno vpliva na te uslužbence in bi utegnilo imeti tudi za službo neugodne posledice. Ti naši vlogi nista prvi, obrnili smo se že prej na obe direkciij, toda brezuspešno. Ne vemo, če iz komoditete ali iz malomarnosti, doslej se ni še nič ukrenilo, da bi se omenjeni nedostatki odpravili. Pričakujemo, da bo v bližnji bodočnosti kak pameten človek uvidel, da se dajo navedeni nedostatki odstraniti brez bogve kakega napora in stroškov in da se bo pobrigal, da čimprej zginejo. Kajti bil bi že skrajni čas.
Okrožnica glede , oblek. Ljubljanska direkcija je razjposlala vsem službenim edinicam okrožnico št. 40.371—27 z dne 17. III. 1927, v kateri naroča tem edinicam naj najkasneje do 31. marca 1927 predložijo trebovanje za službeno obleko za aprilski termin 1927. Obenem! pa naj predložijo tudi trebovanje za novo postavljene uslužbence za oktoberski termin 1926. — K temu imamio dodati, da so se malo pozno zrajtalk gospodje, kajti, če se bodo trebovamja predložila do konca marca, bomo tja na zimo dobili poletno obleko, kakor smo dobili zimsko že proti pomladi. Zanima nas tudi, da bodo novo nastavljeni uslužbenci prejeli obleko tudi za oktoberski termin 1926. Kaj pa stari nastavljene!? Ti so prejeli obleko koncem leta 1926 in začetkom 1927, toda za oktoberski termin 1925. Leto 1926 se je preskočilo! Seveda, ta čas so uslužbenci že
potrgali svoje lastne obleke, kaj jim torej treba obleke za nazaj?! No, kap dosedaj še niso {prejeli, zato se uniforme ne morejo nositi (ali naj nataknemo na uniformo klobuk?) in bodo ostale doma v omarah še dolgo nove. Tako tudi za prihodnje leto ne bo treba novih, ker bodo stare še vedno nove! Po naših mislih bi morala uprava odšteti za 1. 1925 in 1926 odškodnino za lastno v službi porabljeno obleko, in če ne bo dala kmalu kap, tudi za leto 1927! In tako dalje, dokler bodo visele nove uniforme doma v omarah.
Jara gospoda. Poglavja o smešni in zoperni domišljavosti nekaterih krogov tudi še v letu 1927 ni konec. Prejeli smo dopis od neke naše podružnice, v ketarem nam javlja, da je priredila za svoje člane in prijatelje zabaven večer in da se je ob tej priliki žena nekega strojevodje javno izrazila o tej prireditvi:	danes pa imajo
hlapci naših gospodov(!) zabaven večer. Značilno za gotove kroge, ki še vedno živijo in uživajo v blaženi avstrijski miselnosti: ponižno hlapčevstvo navzgor, navzdol domišljava gospoščina. Vodstvo društva strojevodij ne bi čisto nič pogrešilo, če bi nekaterim svojim članom od časa do časa dalo migljaj naj poučijo svoje žene, da spada k pojavu stanu primerno tudi gotov minimum olike in da je v sedanji dobi že sprajni čas, da se nekatera zastarela naziranja pomočej v ropotamico.
Ime, kraj in čas eventuelnim zainte-resirancem v liaši pisarni na raspolago.
Нз централе. Конгрес je донео peme н.е да се у ('копљу образује .филијала и onu су на све услове пристали као и остале Обласне Уираве, a већ има четири меседа како им Централа иише и шаље наш лиет. a ни до данас нема пикаквог одговора.
С тога Цеитрала их и овога иута по-зива преко namera листа, да се одази-вају Централи како то иравила кажу. Па ако ее и овога пута не одазову, сма-трамо да вшпе шк\у иланови нашег удружења. u онда ћемо ностуиити пре-ма нашим пратшлима.
0 Пододбору Ниш. Друговп ложачи нетреба да кажемо и да говоримо иротив друтова из Ниша, али морамо да изја-вимо u peno namer листа, да другови Нишлије исиадају из друпттва целе Harne краљевине. Они незнају, јер нису свесни свог рада п moje братске љубави нрема нама. a. то je за сваку осуду.
Ми и овога пута нозивамо другове из Ниша. да ггриђу у ред својих другова да um се небтг од свију' другова преба-цивало.
Приручник за полагање жел. струч-них испита. Taj приручник написао je виши инспектор г. др. Милан Шнбл. У. облику питања и одговора обрађени су -многк иредмети, наносећп се на нашу државну (политичну) и саобраћајну ор-ганизацнју, na би ее могли њиме кори-стити сви они, који полажу стучне ис-пите. Приручник je пттампан ћирили-дом, a цена му je 50.— дипара. Добија се код аутора Загреб, Мпхановићева улица бр. 12. Поттарину треба платитп засебно.
ZAHVALE.
Potpisani uljudno se zahvaljujem Oblasnoj Upravi Zagreb za podjeljenu po-smirtninu u iznosu Din 300.— za umrlo djete.
Đuro Altgeier, ložiona Osijek.
Potpisaini uljudno se zahvaljujem Oblasni Upravi Zagreb za prilikom smrti moga djeteta podjeljenu mi posmrtnimi u iznosu Din 300.—.
Kolmanič Ignac, ložiona Osijek.
ZAHVALA.
Potpisana Marija Klemenčič se najj-lepše zahvaljujem Oblastni upravi Udruženja kurjačev v Ljubljani za nabrane prostovoljne prispevke v znesku Din 2608.
Posebno hvalo g. načelniku kurilnice Maribor, g. šefu kurilnice Jesenice, vsem gg. strojevodjem darovalcem iz kurilnic: Maribor, Jesenice, Novomesto, Čakovec in Velenje ter vsem kurjačem, tovarišem mojega pokojnega moža, ki so mi priskočili na pomoč s tako izdatnimi darovi.
Tisočera hvala vsem!
Marija Klemenčič, vdova.
DAROVI.
V poslednji številki smo pomotoma objavili samo v kurilnici Ljubljana I in Velenje nabrane prostovoljne prispevke. Popravljajoč pomoto objavljamo še enkrat vse nabrane zneske:
Za vdovo pok. tov. Klemenčiča se je nabralo prostovoljnih prispevkov: v kurilnici Ljubljana I Din 432.—, Ljubljana II Din 528.—, Maribor Din 922, Jesenice Din 340.—, Novo mesto Din 191.—, Velenje Din 70.—, Pragersko Din 65, Čakovec Din 60. Skupaj Diu 2608.—.
Pod »darovi za tiskovni sklad se nam je tudi vrinila pomota in bi se tista objava morala glasiti pravilno:	Ratej Ant. Din
10.— in Kilrbiis Ivan Din 10.—.
Izdaje Udruženje ložača drž. žel. kraljevne SHS u Beogradu.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.