režnik SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA PROJEKTNI MANAGEMENT Informacije o ZPM in projektnem managementu letnik VI, številka 3, 27. november 2020 KAZALO 3 Beseda urednice 4 Napovednik dogodkov ZPM 4 Global PM days 4 Poslovne in projektne priložnosti iz programa Erasmus+ za podjetja in mlade 16 Zagotavljanje kakovosti izvajanja projektov na primeru projektov Erasmus+ 22 Projektna Slovenija 22 Megaprojekti Slovenije - izgradnja hidroelektrarne 32 Projekt razvoja nastanitvenih kapacitet v zidanicah 36 Robotool 1 43 Intervju 43 Martin Pelcl: spletno mesto Moj mojster – Daibau 47 Nina Skok: Izkušnje ob študiju so tiste, ki štejejo 50 MPM LO Ljubljana: Vodstvo se predstavi 53 MPM LO Maribor: Študentje, ki želimo nekaj vec. Tudi v virtualni dobi 56 Porocila 56 [MPM L!VE] cas za junake 58 Teden projektnega managementa ZPM 60 Novo vodstvo krovne organizacije IPMA 61 Program IPMA SloCert 63 Zakaj postati clan ZPM? 65 Oblike clanstva v ZPM 66 Korporacijski clani ZPM 67 Oglaševanje v ZPM mrežniku Naslednja številka ZPM mrežnika bo izšla 26. 3. 2021. Clanke in prispevke s fotografijami (z navedbo avtorja), ki naj bodo v obliki zapisa jpg cim boljše kakovosti, za naslednjo številko ZPM mrežnika pricakujemo najkasneje do petka, 5. 3. 2021, na e poštni naslov: mreznik@zpm.si. Vabljeni vsi, ki bi želeli objaviti svoje izkušnje in posredovati znanja vodenja projektov in projektnega managementa širšemu krogu bralcev. ZPM mrežnik (elektronski casopis); Informacije o ZPM in projektnem managementu; ISSN 2536-2453. Uredniški odbor: Mojca Skale (odgovorna urednica), Igor Vrecko, Brigita Gajšek, Matjaž Madžarac, Rok Petje, Lovro Krajnc, Anton Hauc; Lektoriranje: Eva Štraus, Anglos d.o.o.; Oblikovanje: Damijan Toth, Pro Mundus d.o.o.; Izdajatelj: SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA PROJEKTNI MANAGEMENT; E-naklada: 1000 izvodov; Izhaja: 3-krat letno (marec, avgust, november); Facebook: www.facebook.com/Slovensko.zdruzenje.za.projektni.management; Spletna stran: www.zpm.si/zpm-novicnik/ BESEDA UREDNICE Spoštovane bralke in spoštovani bralci ZPM mrežnika. I I zvajanje projektov v kriznih situacijah zahteva posebej fleksibilno delo. Obdobje Covida 19 nas navaja, da moramo izvajati tudi agilne metode vodenja projektov, saj le tako lahko sledimo zahtevam trga, varnosti zaposlenih in našim stalnim prihodkom. Seveda, ce imamo sreco in naša dejavnost po zakonu ni zaprta. Organiziranje in varovanje zdravja zaposlenih, izvajanje projektov in poslovanje s strankami pomeni v teh casih zanimivo kombinacijo. Seveda je varovanje zdravja zaposlenih na prvem mestu in takrat se sprašujemo, ali projekte zaustaviti ali sprejemati stranke? Z dolocenimi prilagoditvami lahko varno za zdravje izvajamo projekte in tudi ohranimo stike s strankami. Pri tem ima pomembno vlogo dostopnost do interneta ter digitalizacija samega poslovanja. Tu caka vecji del podeželskega dela Slovenije še veliko dela. Potrebne so tudi digitalno podprte rešitve za trajnostno mobilnost. V nadaljevanju vas popeljemo v svet programa Erasmus+, ki podjetjem in mladim nudi razlicne poslovne in projektne priložnosti. V rubriki Projektna Slovenija boste spoznali, kako je izgraditi hidroelektrarno in kako razviti nastanitvene kapacitete v zidanicah. Vas zanima, kaj je Robotool-1? Gospod Martin Pelcl in gospa Nina Skok vam razkrivata svoje izkušnje, ki štejejo. Zanimivo jih je prebrati. Prav tako clanke Mladih projektnih managerjev iz Ljubljane in Maribora. Izvedli smo uspešen digitalni Teden projektnega managementa ZPM. Spoznajte novo vodstvo krovne organizacije IPMA ter kaj vam ponuja program IPMA SloCert. Naj bodi prihajajoci prazniki lepi in mirni v krogu tistih, ki so vam najbliže. mag. Mojca Skale, odgovorna urednica ZPM mrežnika Z dolocenimi prilagoditvami lahko varno za zdravje izvajamo projekte in tudi ohranimo stike s strankami. Naj bodi prihajajoci prazniki lepi in mirni v krogu tistih, ki so vam najbliže. 4 Ob tem je danes že vsem NAPOVEDNIK DOGODKOV ZPM jasno, da je v izrazito konkurencnem okolju projekte nujno treba izvesti karseda ucinkovito in uspešno, kar pa med drugim pomeni, da je treba optimizirati izrabo virov, potrebnih za izvedbo projektov. Pri tem seveda ne mislimo samo na financne vire in opremo, pac pa predvsem na cloveške vire kot vire idej in kreativnosti ter povezovanja znanja in izkušenj, ki so vsi nujno potrebni za doseganje uspešnosti s projekti. POSLOVNE IN PROJEKTNE PRILOŽNOSTI IZ PROGRAMA ERASMUS+ ZA PODJETJA IN MLADE Avtorja: dr. Igor Vrecko, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta Petar Rizov, študent Univerze v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta V V Uvod karseda ucinkovito in uspešno, kar pa med drugim pomeni, da sodobnem svetu vecina je treba optimizirati izrabo virov, podjetij in drugih organizacij potrebnih za izvedbo projektov. obravnava svoje investicije kot Pri tem seveda ne mislimo samo projekte, svoje strateške cilje, na financne vire in opremo, pac rast in razvoj pa dosegajo z pa predvsem na cloveške vire izvajanjem internih projektov. kot vire idej in kreativnosti ter Ob tem je danes že vsem jasno, povezovanja znanja in izkušenj, ki da je v izrazito konkurencnem so vsi nujno potrebni za doseganje okolju projekte nujno treba izvesti uspešnosti s projekti. Pomemben potencialni vir idej in kreativnosti lahko podjetjem predstavljajo tudi mladi, ki v podjetju niso zaposleni in s podjetjem v preteklosti niso imeli stika. Ceprav bi takšne mlade posameznike zaradi njihovega omejenega poznavanja posebnosti podjetja lahko razumeli kot neprimerne vire, jih lahko po drugi strani zaradi njihove neobremenjenosti z obstojecim nacinom razmišljanja in omejenostmi v podjetju prepoznavamo tudi kot vire priložnosti. Prav tovrstni mladi posamezniki so osrednji subjekti obravnave v programu Erasmus+. Gre za program Evropske unije, ki se ukvarja s projekti na podrocju izmenjave mladih, mobilnosti in študentske izmenjave. Program Erasmus+ študirajoci mladi dokaj dobro poznajo, kar pa praviloma ne moremo reci za podjetja in druge organizacije, ki se prav tako lahko vkljucujejo v ta program in prek njega pritegnejo v izvajanje svojih projektov kreativne in ambiciozne mlade posameznike z razlicnih koncev EU in tudi drugih delov sveta. Program Erasmus+ postaja iz leta v leto vse bolj popularen med mladimi, cemur sledi tudi vse bogatejše financiranje izvajanja tega programa s strani EU. Tako bo leta 2020 EU porabila 2,89 milijarde evrov za izobraževanje in izmenjave v okviru programa Erasmus+, kar je 3,6 % vec kot leta 2019. Aktualno programsko obdobje prve faze programa Erasmus+, ki se je pricelo v letu 2014, se sicer z letošnjim letom izteka. A to še zdalec ne pomeni, da obravnava tega programa in spoznavanje z njim danes nista vec aktualna. Prav nasprotno, saj bo prvi fazi programa Erasmus+ takoj z letom 2021 sledil pricetek druge faze, kateri pa je EU s približno 30 milijardami evrov namenila bistveni vecji proracun kot v prvi fazi. Gre torej za program, s katerim se morajo spoznati in biti nanj v prihodnje bistveno bolj kot v preteklosti pozorna tudi slovenska podjetja in druge organizacije, zato ga nekoliko osvetljujemo tudi v reviji ZPM mrežnik. Program Erasmus+1 Namen programa Erasmus+ Erasmus+ je program EU na podrocju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Izvajati se je pricel v letu 2014, zakljucek tega programskega obdobja pa je prav v letošnjem letu. Podrocje izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa lahko pomembno prispeva k reševanju kljucnih socialno ekonomskih izzivov, s katerimi se srecuje Evropa, ter podpira Program Erasmus+ študirajoci mladi dokaj dobro poznajo, kar pa praviloma ne moremo reci za podjetja in druge organizacije, ki se prav tako lahko vkljucujejo v ta program in prek njega pritegnejo v izvajanje svojih projektov kreativne in ambiciozne mlade posameznike z razlicnih koncev EU in tudi drugih delov sveta. 1Predstavitev programa Erasmus+ je povzeta po informacijah s spletnega naslova https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/node_sl, kjer najdete še vrsto drugih napotkov in dokumentov. 6 Program Erasmus+ je oblikovan tako, da podpira prizadevanja vkljucenih držav za ucinkovito uporabo potenciala evropske nadarjenosti in družbenega bogastva z vidika vseživljenjskega ucenja, s povezovanjem podpore formalnemu, neformalnemu in priložnostnemu ucenju na podrocju izobraževanja, usposabljanja in mladine. izvajanje Programa politike EU za rast, delovna mesta, enakost in socialno vkljucevanje. Spopadanje z visoko brezposelnostjo med mladimi je ena izmed najnujnejših nalog evropskih vlad. Prevec mladih predcasno zapusti šolo ter se izpostavlja visokemu tveganju brezposelnosti in socialne izkljucenosti. Enako tveganje velja za veliko nizkokvalificiranih odraslih. Tehnologije spreminjajo nacin delovanja družbe, zato je treba zagotoviti, da se jih izkoristi na najboljši možen nacin. Evropsko gospodarstvo mora postati bolj konkurencno s pomocjo talentov in inovacij. Izobraževanje, usposabljanje, mladinsko delo in šport so kljucnega pomena tudi za spodbujanje skupnih evropskih vrednot, krepitev socialnega vkljucevanja, izboljšanje medkulturnega razumevanja in obcutka pripadnosti skupnosti ter za preprecevanje nasilne radikalizacije. Erasmus+ je ucinkovit instrument za spodbujanje vkljucevanja posameznikov iz okolij z manj možnostmi, vkljucno z novo prispelimi migranti. Spodbuja tudi neformalno ucenje, katerega cilj je okrepiti spretnosti in kompetence mladih ter njihovo aktivno državljanstvo. Dobro delujoci sistemi izobraževanja in usposabljanja ter politike na podrocju mladih ljudem zagotovijo spretnosti, ki jih zahtevata trg dela in gospodarstvo, ter jim hkrati omogocijo aktivno vlogo v družbi in osebno izpolnitev. Program Erasmus+ je oblikovan tako, da podpira prizadevanja vkljucenih držav za ucinkovito uporabo potenciala evropske nadarjenosti in družbenega bogastva z vidika vseživljenjskega ucenja, s povezovanjem podpore formalnemu, neformalnemu in priložnostnemu ucenju na podrocju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Program tudi ustvarja vec priložnosti za sodelovanje in mobilnost s partnerskimi državami, zlasti na podrocju visokošolskega izobraževanja in mladine. Nekaj pomembnih znacilnosti programa Erasmus+ Priznavanje in potrjevanje spretnosti in kvalifikacij Erasmus+ podpira orodja EU za zagotavljanje preglednosti in priznavanja spretnosti in kvalifikacij2. Skupni namen 2Gre zlasti za Europass, Youthpass, evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK), evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih tock (ECTS), evropski sistem kreditnih tock v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), evropski referencni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET), evropski register za zagotavljanje kakovosti (EQAR), Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA) ter mreže na podrocju izobraževanja in usposabljanja na ravni EU, ki podpirajo ta orodja, zlasti nacionalne informacijske centre za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC), mreže Euroguidance, nacionalne centre Europass in nacionalne koordinacijske tocke EOK. teh orodij je zagotoviti lažje priznavanje in boljše razumevanje spretnosti in kvalifikacij znotraj in zunaj nacionalnih meja, v vseh podsistemih izobraževanja in usposabljanja ter na trgu dela, ne glede na to, ali so bile pridobljene s formalnim izobraževanjem in usposabljanjem ali drugimi ucnimi izkušnjami (npr. delovne izkušnje, prostovoljstvo, spletno ucenje). Orodja so namenjena tudi zagotavljanju, da politike na podrocju izobraževanja, usposabljanja in mladine dodatno prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 – pametni, trajnostni in vkljucujoci rasti ter glavnim ciljem na podrocju izobraževanja in zaposlovanja z izboljšanjem vkljucevanja na trg dela in mobilnosti. Za izpolnitev teh ciljev morajo biti razpoložljiva orodja zmožna obravnavati tudi nove pojave, na primer internacionalizacijo izobraževanja in vse vecjo razširjenost digitalnega ucenja, ter podpirati ustvarjanje fleksibilnih ucnih poti v skladu s potrebami in cilji ucecih se. Razširjanje in uporaba rezultatov projekta Razširjanje in uporaba rezultatov sta kljucni podrocji v življenjskem ciklu projekta Erasmus+. Sodelujocim organizacijam dajeta priložnost, da sporocajo in delijo rezultate, dosežene med svojim projektom, s tem pa razširijo ucinek svojih projektov, izboljšajo njihovo trajnost in upravicijo evropsko dodano vrednost programa Erasmus+. Za uspešno razširjanje in uporabo rezultatov projekta morajo zatorej organizacije, ki so vkljucene v projekte Erasmus+, pri oblikovanju in izvajanju svojega projekta posvecati ustrezno pozornost aktivnostim razširjanja in uporabe. Raven in intenzivnost takih aktivnosti morata biti sorazmerni s podrocjem uporabe in cilji razlicnih ukrepov programa Erasmus+. Zahteva glede prostega dostopa do ucnih gradiv v okviru programa Erasmus+ Erasmus+ spodbuja prost dostop do rezultatov projektov, s cimer podpira ucenje, poucevanje, usposabljanje in mladinsko delo. Upravicenci programa Erasmus+ Razširjanje in uporaba rezultatov sta kljucni podrocji v življenjskem ciklu projekta Erasmus+. Sodelujocim organizacijam dajeta priložnost, da sporocajo in delijo rezultate, dosežene med svojim projektom, s tem pa razširijo ucinek svojih projektov, izboljšajo njihovo trajnost in upravicijo evropsko dodano vrednost programa Erasmus+. so zlasti zavezani, da vse ucne vire in orodja, ki nastanejo v okviru podprtih projektov (dokumenti, nosilci podatkov, programska oprema ali druga gradiva), dajo na voljo javnosti z odprtimi licencami. Gradiva bi morala biti zlahka dostopna in bi jih moralo biti mogoce pridobiti brez stroškov ali omejitev, odprta licenca pa mora javnosti omogocati uporabo, ponovno uporabo, prilagajanje in deljenje virov. Takšna gradiva se imenujejo prosto dostopni ucni viri (PDUV). V ta namen je treba vire naložiti na primerno in prosto dostopno platformo v uredljivi digitalni obliki. Erasmus+ upravicence spodbuja k uporabi cim bolj odprtih licenc, vendar upravicenci lahko izberejo licence, ki dolocajo nekatere omejitve, npr. omejujejo komercialno rabo s strani tretjih oseb ali tretje osebe zavezujejo k uporabi iste licence pri izvedenih delih, ce je to primerno za naravo projekta in vrsto gradiva in ce so javnosti še vedno omogoceni uporaba, ponovna uporaba, prilagajanje in deljenje vira. Zahteva po prostem dostopu je obvezna in ne posega v pravice intelektualne lastnine upravicencev do nepovratnih sredstev. Mednarodna razsežnost Erasmus+ vkljucuje mocno mednarodno razsežnost (tj. sodelovanje s partnerskimi državami), zlasti na podrocju visokošolskega izobraževanja in mladine. Na podrocju visokošolskega izobraževanja Erasmus+ podpira naslednje glavne ukrepe, ciljno usmerjene v sodelovanje s partnerskimi državami: • mednarodno kreditno mobilnost posameznikov in skupni magistrski študij Erasmus Mundus (v okviru kljucnega ukrepa 1), ki spodbujata mobilnost študentov in osebja v partnerske države in iz njih; • projekte krepitve zmogljivosti v visokošolskem izobraževanju (v okviru kljucnega ukrepa 2), ki spodbujajo sodelovanje in partnerstva, ki vplivajo na posodobitev in internacionalizacijo visokošolskih institucij in sistemov v partnerskih državah, zlasti sosedskih partnerskih državah EU; • podporo dialogu o politikah (v okviru kljucnega ukrepa 3) prek mreže strokovnjakov za reformo visokošolskega izobraževanja sosedskih partnerskih državah EU, mednarodnih združenj diplomantov, dialoga o politikah s partnerskimi državami ter mednarodnih dogodkov za promocijo in krepitev zanimanja; • aktivnosti Jean Monnet s ciljem spodbuditi poucevanje, raziskovanje in premislek na podrocju študije Evropske unije po vsem svetu. Na podrocju mladine Erasmus+ podpira naslednje glavne ukrepe: • mobilnost za mlade in mladinske delavce (v okviru kljucnega ukrepa 1), ki spodbuja mladinske izmenjave in mobilnost mladinskih delavcev v sodelovanju s sosedskimi partnerskimi državami EU; • projekte krepitve zmogljivosti na podrocju mladine (v okviru kljucnega ukrepa 2), ki spodbujajo aktivnosti sodelovanja in mobilnosti s pozitivnim ucinkom na kvalitativni razvoj mladinskega dela, mladinskih politik in sistemov na podrocju mladine ter na priznavanje neformalnega izobraževanja v partnerskih državah, zlasti v afriških, karibskih in pacifiških, azijskih ter latinskoameriških državah; • vkljucenost mladih in mladinskih organizacij iz sosedskih partnerskih držav EU v projekte Dialog mladih (v okviru kljucnega ukrepa 3) z njihovo udeležbo na mednarodnih srecanjih, konferencah in dogodkih, ki spodbujajo dialog med mladimi in oblikovalci politik. Organizacije iz partnerskih držav lahko sodelujejo tudi v drugih ukrepih Programa (strateška partnerstva, koalicije znanja, koalicije sektorskih spretnosti, partnerska sodelovanja), ce njihova udeležba pomeni dodano vrednost za projekt. Program Erasmus+ opredeljuje pet podrocij in sicer: • Kljucni ukrep 1 -Mobilnost posameznikov • Kljucni ukrep 2 - Sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks • Kljucni ukrep 3 - Podpora za reformo politik • Aktivnosti programa Jean Monnet • Šport Za bralce revije ZPM mrežnik je verjetno najbolj zanimiv kljucni ukrep 2 – Sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks, ki med drugim opredeljuje in spodbuja nastajanje t.im. koalicij znanja med visokošolskimi institucijami in podjetji, katerih cilj je spodbujati inovacije, podjetništvo, ustvarjalnost, zaposljivost, izmenjavo znanja in/ ali vecdisciplinarno poucevanje in ucenje. Celoten kljucni ukrep 2 podpira: • mednarodna strateška partnerstva, namenjena razvoju pobud, ki obravnavajo enega ali vec podrocij izobraževanja, usposabljanja in mladine, ter spodbujanju inovacij, izmenjavi izkušenj in strokovnega znanja med razlicnimi vrstami organizacij, ki delujejo na podrocju izobraževanja, usposabljanja in mladine ali na drugih ustreznih podrocjih. Dolocene aktivnosti mobilnosti so podprte, ce prispevajo k uresnicevanju ciljev projekta; • koalicije znanja med visokošolskimi institucijami in podjetji, katerih cilj Za bralce revije ZPM mrežnik je verjetno najbolj zanimiv kljucni ukrep 2 – Sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks, ki med drugim opredeljuje in spodbuja nastajanje t.im. koalicij znanja med visokošolskimi institucijami in podjetji, katerih cilj je spodbujati inovacije, podjetništvo, ustvarjalnost, zaposljivost, izmenjavo znanja in/ ali vecdisciplinarno poucevanje in ucenje. je spodbujati inovacije, podjetništvo, ustvarjalnost, zaposljivost, izmenjavo znanja in / ali vecdisciplinarno poucevanje in ucenje; • koalicije sektorskih spretnosti, ki podpirajo oblikovanje in izvajanje ucnih nacrtov skupnega poklicnega usposabljanja, programov ter metodologij poucevanja in ucenja ter pri tem izhajajo iz dejanskih trendov v dolocenem gospodarskem sektorju ter spretnosti, ki so potrebne za uspešno delovanje na enem ali vec poklicnih podrocjih; • projekte krepitve zmogljivosti, ki podpirajo sodelovanje s partnerskimi državami na podrocju visokošolskega izobraževanja in mladine. Namen projektov krepitve zmogljivosti je podpirati organizacije/institucije in sisteme pri njihovem procesu posodobitve in internacionalizacije. Dolocene vrste projektov krepitve zmogljivosti podpirajo aktivnosti mobilnosti, ce prispevajo k uresnicevanju ciljev projekta; • podporne IT platforme, na primer eTwinning, School Education Gateway, elektronsko platformo za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE) in Evropski mladinski portal, ki ponujajo virtualne možnosti sodelovanja, nabor gradiv in primerov dobre prakse, omogocajo izmenjavo dobrih praks med sodelujocimi in druge spletne storitve za ucitelje, vodje usposabljanj, drugo osebje na podrocju šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih ter za mlade, prostovoljce in mladinske delavce po Evropi in drugod po svetu. Poleg tega vse od leta 2018 pobuda Erasmus+ virtualna izmenjava omogoca medkulturne ucne izkušnje med mladimi v Evropi in državah južnega Sredozemlja. Organizacija izvajanja programa Erasmus Na evropski ravni je za izvajanje centraliziranih ukrepov programa Erasmus+ odgovorna Izvajalska agencija Evropske komisije za izobraževanje, avdiovizualno podrocje in kulturo (v nadaljevanju: Izvajalska agencija). Izvajalska agencija je odgovorna za celoten življenjski cikel upravljanja teh projektov, od promocije Programa, analize vlog za nepovratna sredstva, spremljanja projektov na kraju samem do razširjanja rezultatov projekta in Programa. Program Erasmus+ se izvaja predvsem s posrednim upravljanjem, kar pomeni, da Evropska komisija zaupa naloge izvrševanja proracuna nacionalnim agencijam; razlog za ta pristop je, da se Erasmus+ cim bolj približa upravicencem in prilagodi raznolikosti nacionalnih sistemov na podrocju izobraževanja, usposabljanja in mladine. V ta namen je vsaka država Programa imenovala eno ali vec nacionalnih agencij. Te nacionalne agencije spodbujajo in izvajajo Program na nacionalni ravni ter delujejo kot vezni clen med Evropsko komisijo in sodelujocimi organizacijami na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Njihova naloga je: • zagotavljati ustrezne informacije o programu Erasmus+; • voditi pravicen in pregleden postopek izbora za vloge projektov, ki bodo prejele sredstva v njihovi državi; • spremljati in oceniti izvajanje Programa v svoji državi; • zagotavljati podporo prijaviteljem projektov in sodelujocim organizacijam med celotnim življenjskim ciklom projekta; • ucinkovito sodelovati z omrežjem vseh nacionalnih agencij in Evropsko komisijo; • zagotoviti prepoznavnost Programa; • spodbujati razširjanje in uporabo rezultatov Programa na lokalni in nacionalni ravni. Nacionalne agencije imajo tudi pomembno vlogo posredniške strukture za kakovostni razvoj programa Erasmus+, pri cemer: • izvajajo aktivnosti (zunaj okvira nalog upravljanja življenjskega cikla projekta), ki podpirajo kakovostno izvajanje Programa in/ali spodbujajo razvoj politik na podrocjih, podprtih s Programom; • zagotavljajo podporni pristop za nove udeležence in ciljne skupine z manj priložnostmi, da odstranijo ovire za polno udeležbo v Programu; • si prizadevajo za sodelovanje z zunanjimi organi, da bi okrepile ucinek Programa v svoji državi. V Sloveniji opravljata naloge nacionalne agencije dve organizaciji, in sicer Zavod za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT) na podrocju mladi ter Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) na podrocjih šolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje, visokošolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih. Cilj pristopa na podlagi podpore nacionalnih agencij je voditi uporabnike Programa v vseh fazah, od prvega stika s Programom, med postopkom oddaje vloge in do uresnicenja projekta ter koncnega ocenjevanja. To nacelo ni v nasprotju s pravicnostjo in preglednostjo postopkov izbora. Temelji namrec na ideji, da je treba za zagotovitev enakih priložnosti za vse ponuditi vec pomoci nekaterim ciljnim skupinam Programa z nasveti, svetovanjem, spremljanjem in sistemi mentorstva, ki so prilagojeni njihovim potrebam. Razvoj platforme za uspešnejše povezovanje partnerjev Razlogov za relativno majhno V Sloveniji opravljata naloge nacionalne agencije dve organizaciji, in sicer Zavod za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT) na podrocju mladi ter Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) na podrocjih šolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje, visokošolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih V razvojni fazi je zato ustvarjanje enotne spletne platforme, prek katere se bodo lahko sistematicno in pregledno v razlicne projekte vkljucevali vsi zainteresirani potencialni udeleženci programa Erasmus+. Gre za t.im. PEP platformo (Platform for Erasmus+ Projects), ki bo predstavljala osrednji prostor povezovanja, komuniciranja in sodelovanja projektnih partnerjev, torej na eni strani podjetij, organizacij in izobraževalnih institucij, na drugi strani pa posameznikov kot clanov projektnih timov. 12 samoiniciativno vkljucevanje podjetij v program Erasmus+ je vec, med njimi pa pogosto prevladuje omejeno poznavanje programa ter spremljanje informacij in priložnosti iz tega programa. Podjetja program najpogosteje razumejo kot obliko neformalnega izobraževanja, primarno namenjenega mladim oziroma študentom, kar pa že od leta 2014, ko je program Erasmus+ dobil bistveno širši namen kot dotlej, ni vec res. Da bi podjetja prepoznala potencial tega programa tudi zanje, morajo na program pogledati nekoliko zunaj okvirjev dosedanjega razmišljanja. Novi viri kreativnosti, sveže ideje, drugacni nacini razmišljanja, spoznavanje razlicnih kultur in podobno je samo nekaj možnih koristi in vplivov na krepitev uspešnosti poslovanja, ki jih lahko podjetjem prinese njihova vkljucitev v program Erasmus+. Med razlogi za premajhno vkljucevanje podjetij v program Erasmus+ je treba navesti tudi precej nedodelan nacin podpore povezovanju potencialno zainteresiranih organizacij in posameznikov za vkljucitev in sodelovanje pri snovanju ter izvajanju projektov. Do povezovanja tako pogosto prihaja prek razlicnih Facebook skupin in drugih neformalnih kanalov, praviloma pa kar samo med partnerji in udeleženci, ki so v preteklosti že sodelovali na kakšnih projektih Erasmus+, kar pa precej omejuje potencialne pozitivne ucinke tega programa in zavira njegov razvoj in širitev. Iz tega razloga se je projektna skupina, vzpostavljena okoli avtorjev tega prispevka, odlocila poiskati ustrezno rešitev tega problema. V razvojni fazi je zato ustvarjanje enotne spletne platforme, prek katere se bodo lahko sistematicno in pregledno v razlicne projekte vkljucevali vsi zainteresirani potencialni udeleženci programa Erasmus+. Gre za t.im. PEP platformo (Platform for Erasmus+ Projects), ki bo predstavljala osrednji prostor povezovanja, komuniciranja in sodelovanja projektnih partnerjev, torej na eni strani podjetij, organizacij in izobraževalnih institucij, na drugi strani pa posameznikov kot clanov projektnih timov. Glavni cilj platforme je poenostaviti, pospešiti in razširiti proces identifikacije potencialno ustreznih in zainteresiranih posameznikov za povezovanje in sodelovanje na konkretnih projektih. Platforma bo imela številne filtre, prek katerih bo proces iskanja potekal bolj sistematicno in usmerjeno. Šlo bo za filtre, vezane na vsebino projekta, geografsko podrocje (državo oz. države), na katerem se bo projekt izvajal, in podobno. Platforma pa ne bo namenjena samo identifikaciji projektnih partnerjev, pac pa bo predstavljala tudi komunikacijsko središce ob izvajanju projektov Erasmus+, kar pomeni, da bo šlo za neko vrsto strokovnega (Erasmus+) socialnega omrežja. Dostop do platforme bo imel vsak, ki želi na kakršen koli nacin sodelovati na projektih Erasmus+. Ob pricetku uporabe platforme bo treba registrirati profil (kot organizacija ali posameznik), s cimer se bodo takoj odprle vse možnosti izkorišcanja platforme, s tem pa priložnosti za napredovanje, usposabljanje in pridobitev novih znanj. Primeri izvedenih projektov v okviru programa Erasmus+ Z namenom približanja programa Erasmus+ bralcem revije ZPM mrežnik bomo na podlagi lastnih izkušenj na kratko predstavili dva primera izvedenih projektov Erasmus+. Ceprav sta projekta po vsebini zelo razlicna in imata povsem razlicne cilje, lahko iz njiju dobimo nekoliko boljši obcutek o koristih in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem ob njihovi vkljucitvi v program Erasmus+. • Projekt 1: Social entrepreneurship for social change in South Italy Projekt se je izvajal v južni Italiji, v mestu Sant’Agnello. Nanašal se je na podrocje socialnega podjetništva. V projektu je sodelovalo 60 udeležencev iz osmih držav. Udeležencem projekta je bil najprej podrobno predstavljen koncept in pomen socialnega podjetništva (angl. Social Entrepreneurship). V nadaljevanju so se udeleženci razdelili v sedem skupin, nakar je vsaka skupina imela za nalogo identificirati po en socialni problem, s katerim se srecujejo obcani mesta. Po identifikaciji problemov je posamezna skupina »svoj« problem podrobneje analizirala, nato pa zanj pripravila nacrt možne razrešitve problema, pri cemer je rešitev morala biti tudi ekonomsko vzdržna. Posamezni skupini je bilo prepušceno oblikovanje odlocitve v povezavi s socialno dilemo, ali se naj del profita iz projekta nameni financni pomoci revnejšemu delu prebivalstva ali pa investiranju v drug socialni projekt mesta. Nekaj primerov opredeljenih projektov: • Razrešitev problematike identifikacije obmocja in vzpostavitve koncepta javnega parkiranja v mestu; • Okrepitev kulturnega dogajanja in dogodkov v casu poletne sezone; • Preprecevanje unicevanja zelenih površin v mestu, itn. 14 Ob podpori mentorjev in njihovem strokovnem usmerjanju so projektne skupine identificirale izvirne rešitve, ki so praviloma presegale dotedanja videnja rešitev problemov in pricakovanja mentorjev. Projektne skupine so na koncu svoje projekte predstavile v mestni obcini. Odgovorne osebe obcine so po vseh predstavitvah projektov in po tehtnem premisleku ter glede na svoje strateške cilje nato izbrale en projekt, katerega izvedbo je obcina tudi financirala. Odlocili so se za financiranje razrešitve problema javnega parkiranja v mestu. Pri identifikaciji problemov in snovanju možnih rešitev problemov so s projektnimi skupinami kot mentorji sodelovali tudi obstojeci podjetniki in drugi sicer že zaposleni (praviloma mlajši in kreativni) posamezniki. Ti so v najvecji meri prihajali iz podjetij, ki se tudi sicer ukvarjajo s socialnim podjetništvom – npr. restavracije, ki pomagajo socialno ogroženim prebivalcem, podjetja, ki del dohodka namenijo pomoci posameznikom ipd. Ob podpori mentorjev in njihovem strokovnem usmerjanju so projektne skupine identificirale izvirne rešitve, ki so praviloma presegale dotedanja videnja rešitev problemov in pricakovanja mentorjev. Sodelujoci podjetniki in drugi predstavniki podjetij so si ob koncu sodelovanja s projektnimi skupinami bili enotni, da jim je vkljucenost v ta projekt programa Erasmus+ zelo koristila. Za probleme, s katerimi se sicer sami pogosto srecujejo, so pridobili izvedbeno pripravljene in uresnicljive izvirne ideje rešitev, hkrati pa so spoznali za problematiko zainteresirane mlade in kreativne ljudi iz razlicnih evropskih držav, ki lahko predstavljajo potencialne nove zaposlene v njihovih podjetjih, najmanj pa vsaj partnerje v prihodnjih razvojnih projektih. • TwInception Slovenia TwInception Slovenia je primer projekta, za katerega vecina podjetij na prvi pogled ne bi bilo zainteresiranih. Cilj projekta je bil namrec preuciti možnost uporabe dolocenih coaching metod za reševanje osebnih ali družinskih problemov. Tako tudi avtor tega prispevka, ki je na projektu sodeloval, na zacetku ni bil pretirano navdušen nad projektom, saj kot ekonomist ni imel interesa za spoznavanje metod, usmerjenih k reševanju osebnih oziroma družinskih problemov. Po dolgem razmišljanju se je odlocil, da se v projekt kljub svojim prvotnim zadržkom vkljuci, primarno iz razloga, da spozna metode in možnosti njihove eventualne aplikacije ob reševanju problemov oziroma konfliktov v okolju podjetij. Ob koncu projekta je bil z doseženimi rezultati in spoznanji vec kot zadovoljen, saj je za prav sleherno od obravnavnih metod spoznal potencial precejšnje koristnosti ob razreševanju konfliktnih situacij v poslovnem svetu. Obravnavale so se naslednje metode: • dilemma solution: metoda je namenjena sprejemanju odlocitev med dvema možnostma oziroma situacijama; simulira se postavitev v obe situaciji in nato po sistematicnih korakih presoja, v kateri situaciji se pocutimo bolje oziroma katera situacija zagotavlja vecjo koristnost (lahko tudi podjetju); • walking solution: metoda na zelo pregleden nacin podaja odgovor na vprašanja, kako dalec smo z realizacijo nekega zastavljenega cilja, kaj smo do sedaj uspeli narediti in kakšne naloge nas še cakajo v nadaljevanju; • constellation: metoda je namenjena razreševanju dolocenih aktualnih konfliktov, ki pa so bolj zapleteni in globlji, kot se to kaže na prvi pogled, saj so lahko posledica preteklih nerazrešenih problemov; z uporabo metode in vkljucitvijo vseh udeležencev se sistematicno pride do jedra konflikta, s cimer so dane možnosti za njegovo postopno uspešno razrešitev. Jasno je, da se podjetju, ki ima v svojih vrstah zaposlene, ki poznajo te metode in jih znajo tudi vsakodnevno uporabljati, krepi možnost doseganja uspešnega poslovanja. Seveda ne gre za klasicne metode, uporabljane v managementu in podjetništvu, a leto 2020 nas je že naucilo, da moramo biti pripravljeni na spremembe ter razmišljati drugace in inovativno, ce želimo napredovati ali celo zgolj preživeti. Zakljucek Prva faza programa Erasmus+ se z letom 2020 izteka. Slovenija je v tej prvi fazi izkoristila manj financnih sredstev, kot bi jih lahko. S tem prispevkom želimo spodbuditi podjetja in druge organizacije v Sloveniji, da vec pozornosti namenijo presojanju potenciala lastne vkljucitve v ta program. Pred nami je druga faza programa Erasmus+, izvedbi katere namenja EU približno 30 milijard EUR nepovratnih sredstev. Gre za ogromen financni potencial, ki ga je v casu koronakrize in kriznega obdobja, ki bo temu sledilo, vsekakor nujno izkoristiti. Sleherni vir, ki je in bo na voljo podjetjem, namenjen krepitvi njihove konkurencnosti, razvoju novih rešitev in storitev ter zaposlovanju in povecevanju potenciala zaposlenih, morajo podjetja poznati. A poznati ne bo dovolj – treba ga bo znati izkoristiti in v ta namen pravocasno o tem razmišljati ter vzpostavljati partnerstva in mreže. Iztekajoce se leto 2020 je cas, da se v tem smislu pricnemo aktivneje pripravljati na izkorišcanje programa Erasmus+ v letih 2021 in naprej. Pred nami je druga faza programa Erasmus+, izvedbi katere namenja EU približno 30 milijard EUR nepovratnih sredstev. Gre za ogromen financni potencial, ki ga je v casu koronakrize in kriznega obdobja, ki bo temu sledilo, vsekakor nujno izkoristiti. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI IZVAJANJA PROJEKTOV NA PRIMERU PROJEKTOV ERASMUS+ Avtorica: dr. Rebeka Kovacic Lukman Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko Predstavitev programa Erasmus P P rogram Erasmus+ je nadomestil pretekle programske sheme iz obdobja 2006 2013. Izvaja se v sedemletnih ciklih. Erasmus+ se je pricel leta 2014 in se zakljucuje Izr. prof. dr. Rebeka Kovacic Lukman, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko z vstopom v novo programsko obdobje, ki traja od leta 2021 do leta 2027, ko ga bo nadomestil naslednji program Erasmus. V naslednjem programu Erasmus Evropska komisija zaradi pretekle uspešnosti za sedemletno obdobje zagotavlja trideset milijard evropskih sredstev. Kot navaja Evropska komisija, bo naslednji program Erasmus omogocil izobraževanje in mobilnost 12 milijonom ljudi; v obdobju 2014– 2020 je bilo takšnih posameznikov štiri milijone (Evropska komisija, 2020) Program Erasmus+ podpira aktivnosti na podrocju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Obsega vse nivoje vzgoje in izobraževanja ter vseživljenjskega ucenja: vrtcevsko, osnovnošolsko, srednješolsko, poklicno usposabljanje, visoko šolstvo, izobraževanje odraslih. Tudi prihodnji program Erasmus bo obsegal vse nivoje vzgoje in izobraževanja, pri cemer si bo prizadeval za še vecjo vkljucenost deležnikov. Osredotocal se bo na spodbujanje aktivnosti pridobivanja novega znanja na prioritetnih podrocjih, ki pomenijo napredek Evropske unije (EU) in spodbujanju evropskih vrednot. Npr. klimatske spremembe, robotika in tudi vkljucevanje posameznikov z manj možnostmi. Evropska komisija želi prek programa Erasmus vlagati v ljudi, v njihova znanja in spretnosti, da se bomo znali pravilno odzvati na globalne izzive ter vzdrževali socialno pravicnost in evropsko konkurencnost (Evropska komisija, 2020). Za merjenje uspešnosti posameznega programa, tudi programa Erasmus, Evropska komisija obicajno naroci celovita vrednotenja programov ter tudi vrednotenja projektov, med izvajanjem in po njem. Ta vrednotenja se nato uporabljajo za izboljšanje tekocih programov, pridobivanje novih izkušenj, ugotavljanje težav in izzivov ter pomagajo pri boljšem upravljanju projektov. Vrednotenja programov in projektov vodijo delegacije EU ali komisije na Generalnih direktoratih, ki so odgovorne za izvedbo programov ali projektov (Evropska komisija, 2020a), skupaj z zunanjimi ocenjevalci. Vrednotenje projektov in programov poteka po vnaprej doloceni metodologiji, ki jo je opredelila Evropska komisija, in gre za t.i. usmerjeno spremljanje. Agencija, ki je odgovorna za izvajanje programa Erasmus, se imenuje Izobraževalna, avdiovizualna in kulturna izvršna agencija, ki koordinira centralizirane razpise Erasmus, medtem ko se decentralizirani razpisi izvajajo pod okriljem t.i. nacionalnih agencij. V Sloveniji sta to CMEPIUS, ki je javni zavod za izvajanje nalog nacionalne agencije programa Erasmus, in MOVIT, ki je zavod za razvoj mobilnosti mladih in pokriva izvajanje programa Erasmus mladinskega sektorja. Vrednotenje projektov Vrednotenje (evalvacija) projektov predstavlja vecplastno aktivnost (Haass in Guzman, 2020). Tako v literaturi primanjkuje skupnega dogovora o tem, kako vrednotiti projekte, predvsem zaradi njihove razlicnosti (Anzoise in Sardo, 2016). Kot navajata avtorja Anzoise in Sardo (2016), se najvec pristopov k vrednotenju osredotoca na casovno komponento, stroške in kakovost izvedbe, pri tem pa izpušcajo »mehkejše« vsebine, kot so ucinki projekta ter vplivi na okolje in družbo. Pri vrednotenju projektov Erasmus pa je treba vrednotiti tudi slednje, se pravi ucinke posameznega projekta. Pri vrednotenju Erasmus projektov se obicajno srecamo z naslednjimi oblikami vrednotenja: • Zunanje vrednotenje s strani nacionalne agencije • Samo-vrednotenje oz. notranje (interno) vrednotenje Vrednotenje s strani nacionalne agencije obsega vmesno vrednotenje, ki ga lahko spremljata tudi obisk delegacije na kraju izvajanja projekta ter udeležba delegatov na razlicnih projektnih dogodkih (izvajanje usposabljanj, zakljucni dogodek projekta ipd.), in vrednotenje po zakljucku projekta. Interno vrednotenje pa se vedno pogosteje pojavlja kot samostojna aktivnost v okviru vodenja projektov med samim izvajanjem. Interno vrednotenje lahko izvajajo clani projektne skupine. V primeru, da clani projektne skupine niso ustrezno usposobljeni za izvajanje vrednotenja projektov, pa je seveda bolj ucinkovito, ce se za namen izvedbe vrednotenja najame neodvisen zunanji strokovnjak. Treba je poudariti, da kljub dejstvu, da je vrednotenje samostojna dejavnost, le-ta ni izolirana od drugih projektnih aktivnosti, kot so npr. priprava projektne dokumentacije, vodenje projekta, izvajanje projekta, diseminacija. Tako je pricakovano, da bomo že pri pripravi projekta in dokumentacije razmišljali o vrednotenju in ga tudi vkljucili v dokumentacijo. Tudi pri vrednotenju projektov poskušamo slediti Demingovemu krogu, ki je dinamicen model, z željo po nenehnih izboljšavah. Predstavlja strategijo, s katero so dosegljive izboljšave v kakovosti, stroških, ciljih, ucinkih, diseminaciji projekta. Demingov krog je sestavljen iz štirih zaporednih korakov (Jus, 2018): • Nacrtuj – analiziranje, kaj je treba izboljšati, z upoštevanjem podrocij, ki imajo možnosti za spremembe. Odlocanje o tem, kaj je treba spremeniti. • Naredi – izvajanje sprememb, ki so dolocene v koraku Nacrtuj. • Preveri – nadzorovanje in merjenje procesov in proizvodov v skladu s spremembami, narejenimi v prejšnjih korakih, in v skladu s cilji in zahtevami za proizvode. Porocanje o rezultatih. • Ukrepaj – prilagoditev ali reakcija na spremembe ali ponoven zagon kroga PDCA. Vzdrževanje teka izboljšav. Slika 1. Demingov krog. Vir: avtorica. V okviru evalvacije projektov Erasmus sledimo naslednjim kljucnim elementom, ki se upoštevajo že ob oddaji projekta in med drugim dolocajo, ali bo projekt sprejet v financiranje: • Ustreznost projekta: treba je dolociti, ali projekt, ki bo sprejet v financiranje, ustreza programu razpisa in njegovim specificnim ciljem oz. ali bo projekt reševal potrebe koncnih uporabnikov rezultatov projekta, glede na njihove specificne potrebe, ki morajo biti povezane s cilji programa. • Ucinkovitost: osredotocanje na vhodne vire v povezavi z rezultati projekta in tudi ujemanje med rezultati projekta in cilji projekta ter posameznimi izvedbenimi aktivnostmi. • Ucinki na deležnike, koncne uporabnike: pri tem gre za vrednotenje ucinkov na koncne uporabnike in skupine deležnikov in trajen vpliv projekta na deležnike. • Zagotavljanje trajnosti: osredotocamo se na potencial projekta po njegovem zakljucku financiranja. Predvsem vrednotimo zmožnost vecanja institucionalnih zmogljivosti in zmogljivosti upravljanja projektov ter zagotavljanje financne trajnosti. Izvedba internega vrednotenja Izvedbo internega vrednotenja motivira predvsem želja po nenehnih izboljšavah med izvajanjem projekta. Pri projektih Erasmus+ je interno vrednotenje del upravljanja in izvajanja projekta. Kot posledica tega imajo projekti omejene vire financiranja za izvedbo vrednotenj, saj so pod stroške upravljanja in izvajanja projekta vkljuceni vsi stroški vodenja, administracije, interne komunikacije, nakupa morebitne opreme za izvajanje projekta, stroški diseminacije in vrednotenja. Za primerjavo, postavka financiranje upravljanja in izvajanja projekta znaša za koordinatorja 500 EUR/ mesec, za projektnega partnerja pa 250 EUR/mesec. Avtorja Hughes in Niewenhuis (2005) sta definirala tri vrste motivacij za izvedbo internega vrednotenja, in sicer: • Razpoznati, kaj deluje in kaj ne deluje med izvajanjem projekta (preden to ugotovi kdo drug); • Razpoznati delo projektne skupine, identificirati slabosti in prednosti ter prispevati k procesu razvoja projektne skupine; • Izboljšati ustreznost projekta in ugled ter prispevati k obstojecemu znanju (npr. kaj deluje in kaj ne pri doloceni vrsti projekta, z dolocenimi udeleženci in rezultati). Pri pripravi projekta Erasmus nas k razmišljanju o internem vrednotenju vodi že prijavnica sama. Kajti v projektni prijavnici moramo pripraviti vsebino, odgovore na naslednja vprašanja: • Kako boste zagotovili ustrezen nadzor nad proracunom projekta in upravljanjem casa (casovnico)? • Kako boste spremljali napredek, kakovost in doseganje projektnih aktivnosti? Opišite kvalitativne in kvantitativne kazalnike, ki jih boste uporabili. Navedite informacije o vkljucenem osebju ter o casu in pogostosti opravljanja nadzora (vrednotenja) projekta. • Kako boste ocenili, v kolikšni meri je projekt dosegel svoje rezultate in cilje? • Katere kazalnike boste uporabili za merjenje kakovosti rezultatov projekta? V primeru, da nacionalna agencija naš projekt odobri, se obicajno prvem mesecu izvajanja pripravi nacrt za vrednotenje in zagotavljanje kakovosti projekta, ki predstavlja interni projektni dokument in ni namenjen širši javnosti. Ta dokument doloca obseg vrednotenja. Npr.: • Vrednotenje in kakovost projektnih rezultatov (intelektualni rezultati); • Vrednotenje in kakovost projektnih aktivnosti; • Vrednotenje in kakovost partnerstva; • Vrednotenje in kakovost ucinkov projekta. Nadalje v nacrtu za vrednotenje in zagotavljanje kakovosti projekta pripravimo še interni casovni okvir izvedbe vrednotenj, metodologijo, ki temelji na logicni matriki projekta. Prav tako dolocimo razlicna orodja za vrednotenje, ki obsegajo tudi procese pridobivanja podatkov in informacij. V nacrtu projekta prav tako navedemo vodjo vrednotenja in posameznike, ki sestavljajo skupino za izvedbo vrednotenj, v kateri so lahko tudi projektni partnerji. Pogostost vrednotenj je odvisna od vsebine, zahtevnosti projektnih rezultatov in trajanja projekta. Najveckrat se interno vrednotenje izvaja v trimesecnih ali šestmesecnih intervalih. Tem vrednotenjem sledi še letno interno vrednotenje in interno vrednotenje po zakljucku projekta. Od vsakega ocenjevalca/elevatorja projekta je odvisno, kako si bo zastavil vrednotenje, glede na naravo projekta in vsebino, zapisano v projektni dokumentaciji. Kljub temu pa obstaja nekaj skupnih tock in metodologij vrednotenja projektov Erasmus+. Pri vrednotenju projektnih rezultatov aktivnosti, partnerstva in ucinkov projekta ter njihove kakovosti se osredotocamo na: • Merjenje kakovosti in uporabnosti rezultatov pri zunanjih deležnikih oz. koncnih uporabnikih intelektualnih rezultatov, kar zajema tudi oblikovanje skupne refleksije partnerjev; • Transparentnost in dostopnosti oz. ali so rezultati na razpolago vsem deležnikov in projektnim partnerjem; • Nacin razvoja projektnih rezultatov oz. koliko in na kakšen nacin so v razvoj projektnih rezultatov bili vkljuceni koncni uporabniki in drugi deležniki in kakšna so njihova mnenja, predlogi za izboljšave in pripombe na vmesne (testne) rezultate. Smotrno je vkljuciti deležnike v projekt že v zacetku razvoja rezultatov, saj jih tako laže sprejmejo za svoje in kasneje tudi uporabljajo; • Spremljanje in merjenje ucinkov projekta na koncne uporabnike, npr. pridobivanje novega znanja, spretnosti, povecanje zmogljivosti organizacij; • Spremljanje ciljev projekta in do kolikšne mere smo jih dosegli; • Nacin izvedbe aktivnosti in ali so bile izvedene v celoti (npr. projektni sestanki, projektni dogodki z lokalnimi in mednarodnimi deležniki, usposabljanja) in ali smo dosegli v prijavnici navedene kvalitativne in kvantitativne kazalnike; • Kakovost partnerstva, npr. stopnja sodelovanja, strokovnost, prispevek posameznega partnerja in usklajenost, zavzetost pri projektu, dodana vrednost za partnerske organizacije, prispevek projekta k strokovnemu razvoju partnerskih organizacij in njihovih zaposlenih; • Diseminacija projektnih rezultatov in ucinkovitost diseminacijskih orodij; • Zagotavljanje trajnosti projekta; • Preverjanje ucinkovitosti financnega in administrativnega upravljanja projekta. Kot smo že omenili, pri izvedbi vrednotenja uporabljamo kvalitativne in kvantitativne kazalnike. Najbolj ustrezno je, da jih dolocimo že v projektni prijavnici, saj nam bodo ti kazalniki uspeha pripomogli k sistematicnem vrednotenju projekta. Zakljucki Ustrezno interno vrednotenje naj bi obsegalo vse segmente projektov Erasmus, se pravi intelektualne rezultate, projektne aktivnosti, usposabljanja, projektne sestanke, projektne dogodke, partnerstvo in procese znotraj konzorcija, diseminacijo in trajnost. Odgovornost za izvedbo vrednotenja je prepušcena projektnemu vodji in skupini za vrednotenje. Vzgib za izvedbo je predvsem zagotavljanje kakovosti projekta in rezultatov, kjer mora biti viden tudi prispevek vsakega partnerja. Pomembno je, da vodja ali vodilni ocenjevalec razpozna pomanjkljivosti in sprejme takojšnje ukrepe za izboljšanje. Reference Anzoise, V. in Sardo, S. (2016). “Dynamic systems and the role of evaluation: the case of the green communities project”, Evaluation and Program Planning, Vol. 54 No. 1, pp. 162-172. Haass, O. in Guzman, G. (2020). “Understanding project evaluation – a review and reconceptualization”, International Journal of Managing Projects in Business Vol. 13 No. 3, 2020 pp. 573-599. J. Hughes, L. Niewenhuis. “A Project Manager’s Guide to Evaluation,” Evaluate Europe Handbook Series Volume 1, pp. 1861-6828, 2005. Pridobljeno z: http://www. pontydysgu.org Jus, G. (2018). “Demingov krog (PDCA krog)”, Energos Consulting Group. Dostopno na: https://ecg.si Evropska komisija, 2020. “Commission adopts proposal for the next Erasmus programme 2012–2027”. Dostopno na: https:// ec.europa.eu/ Evropska komisija, 2020a “Project and programme evaluation”. Dostopno na: https://ec.europa.eu/info/ PROJEKTNA SLOVENIJA MEGA PROJEKTI SLOVENIJE – IZGRADNJA HIDROELEKTRARNE Intervju z Boštjanom Pišotkom, vodjem projekta HE Mokrice Avtor: Lovro Krajnc, clan izvršilnega odbora ZPM H H idroelektrarne so pomemben vir energije. Po podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije je bil v letu 2019 v okviru domace proizvodnje delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov (med katere spada tudi Boštjan Pišotek, vodja projekta HE Mokrice v družbi HESS, d.o.o. hidroenergija), skoraj 32 odstoten. V tem deležu imajo pomembno vlogo hidroelektrarne na spodnji Savi. Upravlja jih družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d.o.o. (HESS, d.o.o.). Zadnja v verigi je bila izgrajena hidroelektrarna Brežice, ki je uradno odprtje docakala septembra 2017. O preteklih in bodocih projektih omenjene družbe smo se pogovarjali z Boštjanom Pišotkom, vodjem projekta HE Mokrice družbi HESS, d.o.o. Kako se pricne projekt izgradnje hidroelektrarne, kakšni pogoji so za to potrebni? Pri izgradnji hidroelektrarn na obmocju spodnje Save gre za vecnamenski državni strateški projekt, ki prvenstveno združuje interese koncedenta – Republike Slovenije, koncesionarja – družbe HESS, d.o.o. in lokalnih skupnosti. Pri izgradnji spodnjesavskih hidroelektrarn (HE) gre za izpolnitev zahtev, ki jih v osnovi opredeljujeta že v letu 2000 sprejet Zakon o pogojih koncesije za izkorišcanje energetskega potenciala spodnje Save in v letu 2002 podpisana Koncesijska pogodba za izkorišcanje energetskega potenciala spodnje Save. To pomeni, da so objekti v sklopu projekta spodnja Sava že z zakonodajo definirani kot gradnja v javno korist. S projektom se namrec izpolnjujejo štirje družbeno in okoljsko pomembni cilji, in sicer pridobivanje zelene elektricne energije iz obnovljivega vira, celovita ureditev protipoplavne zašcite regije Posavje, bogatitev zalog pitne vode s stabilizacijo nivojev podzemne vode ter vzpostavitev pogojev za plovnost na tem delu reke Save. Pri tem je treba poudariti, da gre pri izgradnji hidroelektrarn za najmanjši možen vpliv na okolje in socasno trajno ureditev prostora ob Savi. Pred pricetkom izgradnje govorimo o predinvesticijski fazi projekta, v kateri je treba najprej izdelati potrebno projektno, investicijsko in okoljsko dokumentacijo. Temu sledi 1. faza okoljske presoje – celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), ki jo vodi upravni organ, tj. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). V postopku CPVO se projekt ob predhodnem soglasju nosilcev urejanja prostora (ministrstva, zavodi – Zavod za varstvo narave Republike Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije itd.) in po podanih mnenjih stranskih udeležencev umesti v prostor. V primeru izgradnje HE Brežice in HE Mokrice se je izvedel še cezmejni postopek, kjer je kot mnenjedajalka sodelovala tudi Republika Hrvaška, kot pogodbenica po Konvenciji o cezmejnih vplivih na okolje (konvencija ESPOO). Projektna faza CPVO se zakljuci s sprejemom Uredbe o državnem prostorskem nacrtu (DPN), ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije. V naslednjih fazah sledijo podrobnejše projektiranje, ki rezultira v nastanku projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), izvedba 2. faze okoljske presoje – presoje vplivov na okolje (PVO) – ter izdelava in potrditev investicijskih programov ter sprejem Programa izvedbe infrastrukturnih ureditev. Investitor nato skladno z veljavno zakonodajo odda zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja (GD), s pridobitvijo katerega so izpolnjeni vsi pogoji, da se lahko izgradnja pricne. Kako obsežen z vidika vsebine je pripravljalni del projekta, torej da pridemo do tocke, da je dokumentacijsko vse urejeno in lahko pricnemo s pripravljalnimi deli na terenu? Zelo odvisno. Trajanje predinvesticijske faze se je na projektu HE Mokrice podaljševalo z zaostrovanjem zakonodaje. Deloma iz naslova prenosa evropskih direktiv v slovenski pravni red, pretežno pa z, po moji oceni, nepotrebno birokratizacijo ter ovirami, ki so vznikale zaradi nekaterih nevladnih organizacij. V letu 2003 so na primeru HE Boštanj od vloge za izdajo GD za energetski del projekta pa do pridobitve okoljevarstvenega soglasja (OVS) bili potrebni zgolj 4 meseci. Za zadnjo HE v verigi, HE Mokrice, smo vlogo za izdajo OVS za energetski del projekta vložili v marcu 2015 in ga do danes še nismo prejeli. Porocilo o vplivih na okolje za HE Boštanj je v letu 2003 obsegalo 130 strani, medtem ko porocilo o vplivih na okolje skupaj z dodatkom za presojo vplivov na zavarovane vrste zaradi obmocja Natura 2000 pri HE Mokrice obsega že cez 1.900 strani. Od prve pobude pa do pricetka gradnje HE Boštanj je tako preteklo manj kot leto dni, medtem ko je pri HE Mokrice prva pobuda bila dana v letu 2006, kar pomeni, da je preteklo že 14 let, gradnja pa se še vedno ni pricela. Seveda si investitorji prizadevamo vsa potrebna dovoljenja pridobiti v najkrajšem možnem casu, vendar se pojavljajo nekatere, sicer maloštevilne, nevladne organizacije, ki zgolj nacelno in brez podkrepljenih strokovno vsebinskih argumentov nasprotujejo gradnji hidroelektrarn in izkorišcajo vse možne mehanizme zgolj z namenom, da namerno zavlacujejo realizacijo projekta. Naj poudarim, da Slovenijo vsako leto neizgradnje HE Mokrice stane izpada prihodka v višini 8 mio EUR. Ali povedano drugace, elektricno energijo za 32.000 gospodinjstev moramo zato vsako leto uvoziti iz tujine. Le ta pa je pretežno pridobljena iz fosilnih virov energije Kot okoljsko in družbeno skrbna družba smo v družbi HESS skupaj s soinvestitorji posvetili varovanju okolja pri nacrtovanju HE Mokrice še posebno pozornost. Skrbno smo izbrali okoljsko najboljše možne rešitve, ki bodo izboljšale biotsko pestrost, zato bo HE Mokrice ena izmed okoljsko najnaprednejših HE na svetu. Naj izpostavim, da o izvedljivosti in delovanju nacrtovanih ukrepov za varovanje okolja in narave pri HE Mokrice ni nikakršnega strokovnega dvoma. Narejene so bile številne strokovne študije, raziskave, modeli in pridobljena mnenja domacih ter tujih uveljavljenih strokovnjakov, ki so potrdila, da bodo vsi naravovarstveni ukrepi izvedljivi, ucinkoviti, realni in da bo na obmocju posega zagotovljena dolgorocna celovitost in funkcionalnost. Glede na zahtevnost izvedbe del, je temu primerna tudi casovnica projekta. Koliko casa je potrebnega za pripravljalni del in potem izvedbeni del? Katera izmed hidroelektrarn je bila zgrajena najhitreje in kaj je bilo kljucno, da je zacela obratovati? Pravzaprav je izvedbeni del projekta še najhitrejši in najlažji del celotnega procesa. V skladu s koncesijsko pogodbo je za izgradnjo posamezne hidroelektrarne predvidenih 42 mesecev. Do sedaj smo pri vseh HE uspeli projekt realizirati v okviru casovnih rokov in planiranih financnih sredstev. Najhitreje je bila zgrajena prav HE Brežice, ki je peta izmed šestih HE na spodnji Savi in hkrati tudi najvecja HE v verigi. Kljucne so bile predvsem izkušnje iz gorvodnih objektov in dobra uigranost ekip ter strokovno znanje, ki ga premore slovenska hidroindustrija. Tu mislim na vse deležnike od projektantov, inženirjev in nadzornikov do izvajalcev, dobaviteljev in nenazadnje tudi investitorjev. Pri tako velikem projektu je nedvomno tudi veliko število deležnikov, kjer je treba uskladiti mnogo stvari. Kako zahteven je ta del projekta in kateri so najvecji izzivi? Nedvomno vse vecji izziv predstavlja umešcanje objektov v prostor in pridobivanje potrebnih dovoljenj. Ce govorimo o primeru dobre prakse, so HE Mokrice zagotovo najboljši primer usklajevanja okoljskih, družbenih in gospodarskih vidikov projekta. Zahtevnost umešcanja HE Mokrice v prostor se odraža tako v casovnem trajanju kot številcnosti deležnikov na projektu. V casu od projektne pobude, nacrtovanja prvih konceptualnih rešitev, izdelave projektne in investicijske dokumentacije, izdelave prostorskih planov do izvedbe presoj in sprejema upravnih aktov je bilo v projekt vkljucenih vec kot 50 podjetij, inštitutov, zavodov, fakultet idr. Sodelovali so uveljavljeni domaci in tuji strokovnjaki, ki so s svojim znanjem in strokovnostjo pripomogli k uresnicevanju tega obsežnega projekta, ki za uspešnost nujno pogojuje usklajeno in interdisciplinarno sodelovanje najrazlicnejših strok (biologija, ihtiologija, kemija, hidrotehnika, specialna znanja s podrocja presoje okolja in narave, inženirstvo, pravno podrocje itd.). V upravnem postopku CPVO (1. faza okoljske presoje) smo sodelovali s številnimi nosilci urejanja prostora in javne gospodarske infrastrukture ter tudi ostalimi nosilci javnih funkcij, ki jih je zadevalo obmocje nacrtovanega posega. Skupaj je bilo tako v projekt umešcanja v prostor vkljucenih 31 deležnikov, od katerih so bili kljucni predvsem: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Ministrstvo za infrastrukturo (MZI), Ministrstvo za zdravje (MZ), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS), Republika Hrvaška kot pogodbenica po Konvenciji o cezmejnih vplivih na okolje (konvencija ESPOO) in Obcina Brežice. Obsežna in zahtevna usklajevanja se nadaljujejo tudi sedaj, v upravnem postopku pridobivanja GD. Dejstvo je, da je poseg HE Mokrice velik poseg v prostor, s specificnimi vplivi in ukrepi za njihovo zmanjšanje, katerim je v upravnem postopku PVO (2. faza okoljske presoje) posvecena še prav posebna pozornost. Gre za vsebinsko in zakonodajno zahtevne ter casovno dolgotrajne postopke, ki so poleg številcnosti deležnikov, obsežnih in zahtevnih usklajevanj predstavljali še poseben izziv zaradi prekrivanja obmocja posega z obmocji Natura 2000. Gradnja HE Mokrice bo tako rekoc predstavljala eno izmed prvih novo grajenih velikih hidroelektrarn v Evropi, umešcenih v obmocje Natura 2000, pri cemer smo pokazali, da se s strokovnim, skrbnim ter odgovornim pristopom da poiskati sinergijske ucinke in nacrtovati funkcionalne ter celovite projektne rešitve, s katerimi se ohranja biotska raznovrstnost zadevnega obmocja. Ko govorimo o investicijskem delu projekta, torej izvedbeni fazi, so dober terminski plan, usklajenost pogodb in organizacijsko vodenje projekta nedvomno kljucni dejavniki, da izgradnja poteka nemoteno. Seveda ne gre brez izkušenih ekip in njihovih strokovnih znanj, ki smo si jih pridobili v minulih dveh desetletjih, odkar poteka izgradnja spodnjesavskih HE. Ravno zato znamo ta del projekta dobro kontrolirati, kar se nenazadnje odraža tudi v doseženih casovnih rokih znotraj financnih okvirjev in visoki kakovosti izvedbe. Kako pa je s financiranjem projekta? Ali je financna konstrukcija izgradnje HE Mokrice zakljucena? Koliko bo stala gradnja energetskega dela, koliko infrastrukturnega in iz kakšnih virov bodo zagotovljena sredstva? Projekt je razdeljen na energetski del in del tako imenovane državne ter lokalne infrastrukture. Skladno s Koncesijsko pogodbo družba HESS kot koncesionar financira izgradnjo energetskega dela, ki zajema izgradnjo same hidroelektrarne s pretocnim objektom in predstavlja dobrih 50 % investicije. Preostanek investicije, ki se nanaša na ureditve državne infrastrukture, financirata koncedent MOP prek svojega pooblašcenca, tj. javnega podjetja INFRA, in družba ELES. Pri državnih infrastrukturnih ureditvah gre v osnovi za izgradnjo in ureditve pretocno akumulacijskega bazena z vsemi pritoki ter celovite ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti naselij, kmetijskih zemljišc, izgradnjo cistilnih naprav, ureditev nadomestnih habitatov in mirnih obmocij za naravo in živali, vzpostavitev sistemov za namakanje, izgradnjo in ureditev vecnamenskih ter dostopnih poti, vkljucno z mostovi. Gre za del projekta, ki je v domeni podjetja INFRA, ki tudi pridobiva oz. odkupuje zemljišca vodne in energetske infrastrukture, ki so predmet DPN. Družba ELES financira in vodi izgradnjo 110 kV daljnovoda. Ureditve, ki se nanašajo na lokalno infrastrukturo, kot na primer športno rekreacijska obmocja, financirajo in vodijo Obcine. Financna konstrukcija projekta Mokrice je zakljucena. V letu 2017 je namrec Vlada Republike Slovenije sprejela »Program izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju za izgradnjo HE Mokrice«. Nato sta bila izdelana in v letu 2018 potrjena oba investicijska programa, tako za energetske kot tudi za infrastrukturne ureditve. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na 163 mio EUR. Energetski del znaša 84 mio EUR in infrastrukturni 79 mio EUR. Energetski del bo v deležu 30 % financirala družba HESS iz lastnih sredstev, preostalih 70 % predstavljajo naknadni vložki družbenikov. Projekt je zanimiv tudi s stališca donosnosti, saj ta pri energetskem delu znaša vec kot 6 %. Pri tem je upoštevano priporocilo Evropske komisije, ki kot okvirno merilo uspešnosti za družbeno diskontno stopnjo priporoca 5,5 %, hkrati pa investicija presega zahtevano 4 odstotno donosnost iz Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na podrocju javnih financ. Kateri so kljucni ucinki takšnega projekta? In v kolikšnem deležu je pri gradnji HE angažirana domaca industrija? Že drži, da s posegom, kot je projekt Mokrice, spreminjamo okolje, ki je družbena korist. Vendar ga spreminjamo na bolje. Sam sem mnenja, da kar pride iz naše skupnosti, tudi npr. zaradi naravnih danosti, se mora skupnosti vrniti z nekajkratnim presežkom. To nam je vodilo tudi pri izgradnji spodnjesavskih hidroelektrarn, ki v casu 50 let svojega obratovanja v proracun države oz. lokalnih skupnosti vrnejo 6 krat vec sredstev, kot jih država neposredno vloži. Prvenstveno gre za koncesijske dajatve, vodna povracila, davke ter druge dajatve. In kar je, dolgorocno gledano, kljucno, da z ucinkovito ureditvijo in vzdrževanjem obrecnega prostora, ki ga prevzamemo kot investitor, država prakticno nima vec stroškov vzdrževanja vodotoka. Pozitivni ucinki se nato odražajo tudi pri zmanjšanju stroškov države iz naslova povracil oz. subvencij ob škodi, ki bi jih povzrocale poplave in izboljšanju izplena kmetijskega pridelka. Družba HESS je prek družbenikov v 100 odstotni državni lasti, zato se tudi ves dobicek iz poslovanja na koncu steka v državni proracun, ki potem financira zdravstvo, šolstvo, javni sektor itd. S tem je okoljsko družbeni krog sklenjen in kakovost življenja za prebivalce višja. Dejstvo je, da je 90 % del in opreme pri izgradnji HE in njihovih spremljajocih infrastrukturnih ureditev zagotovljenih s strani podjetij v Republiki Sloveniji. To ugodno vpliva na zaposlenost, še zlasti v obdobju gradnje. Kot ocenjujejo strokovnjaki iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, pride v obdobju gradnje HE tudi do pozitivnega vpliva na letni prirastek bruto domacega proizvoda (BDP), in sicer v povprecju za 0,3 % za vsako leto gradnje. Iz tega izhaja, da so za zagon slovenske industrije v teh težkih casih zelo pomembni domaci projekti. In gradnja hidroelektrarn je ena izmed redkih stvari, ki jih v Sloveniji še znamo narediti sami. Tudi konkurencnost in znanje teh družb v evropskem merilu sta velika, kar je še dodaten razlog, zakaj je treba nadaljevati s projekti hidroelektrarn na srednji Savi. Kakšna je projektna oz. organizacijska struktura tako velikega projekta in na kakšen nacin poteka vodenje projekta? Gre za obsežno in zahtevno organizacijsko strukturo s številnimi deležniki in štirimi investitorji (HESS, INFRA, ELES in Obcina). Posamezen investitor imenuje svojega vodjo projekta, nato pa vodje projekta med seboj usklajujejo posamezne aktivnosti, terminske roke, skrbijo za nemoten in kakovosten potek del ter porocajo projektnemu svetu, ki ga sestavljajo izkušeni »senior« managerji. Za spremljanje aktivnosti izgradnje HE je ustanovljena tudi projektna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti in obcin z obmocij, na katera izgradnja posamezne HE vpliva. Vloga te projektne skupine je biti vezni clen s prebivalci lokalne skupnosti in jih sproti seznanjati z aktivnostmi pri izgradnji HE. Najzahtevnejša organizacijska struktura nastopa pri energetskem delu projekta, ki je razdeljen na 5 osnovnih LOT ov, in sicer LOT A – gradbena dela, LOT TGD – turbine, dvigala, generatorji, LOT H – hidromehanska oprema, LOT EO – elektro oprema in LOT MT – mrežni transformator. Investitorjevo projektno skupino za energetski del tako sestavlja petnajst strokovnjakov s tehnicnega, komercialnega, financnega, pravnega in okoljskega podrocja. V sklopu tehnicnega podrocja se prepletajo gradbena, strojna in elektro stroka. Ves cas projekta so v aktivnosti vkljuceni tudi projektanti, služba obratovanja in vzdrževanja kot koncni uporabnik projekta in služba varnosti in zdravja pri delu. Izvajalci posameznega LOT a izdelajo in investitorju predložijo svoje interne organizacijske sheme vodenja projekta. Kljucnega pomena so redne koordinacije projekta, ki potekajo na dnevnih in tedenskih ravneh. V najvecji intenziteti del je na gradbišcu prisotnih med 150 in 200 ljudi, kar zahteva izjemno koordinacijo, pri cemer je usklajenost ekip bistvenega pomena. Zadnja v verigi hidroelektrarn bo HE Mokrice. V kakšni fazi je trenutno ta projekt? Tako je. Izgradnja HE Mokrice predstavlja mnogo vec kot le še eno slovensko hidroelektrarno. Predstavlja dokoncanje verige šestih HE na spodnji Savi in dokaz, da v Sloveniji znamo zaceti projekt izpeljati do konca. Podobno kot streha na vecstanovanjski hiši, so HE Mokrice zakljucni del vecnamenskega državnega strateškega projekta izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. V tem letu je bilo najvec truda usmerjenega v izdelavo DGD in okoljske dokumentacije za presojo vplivov na okolje ter h koncnemu usklajevanju projektnih rešitev z nosilci urejanja prostora ter ostalimi deležniki, ki so izkazali željo po sodelovanju in sooblikovanju kvalitetnih rešitev za naravo. V letošnjem juniju smo oddali zahtevo za izdajo GD in trenutno poteka upravni postopek na MOP. Tu je Projekt Mokrice še posebej specificen, saj gre za prvo HE v Sloveniji, za katero se izvaja postopek prevlade druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave (PJK). Gre namrec za postopek v okviru evropske Direktive o habitatih, ki omogoca, da za projekte, katerih vplivi se prekrivajo z obmocji Nature 2000 (op. a. Slovenija je z dobrimi 37 % v vrhu Evrope po pokritosti obmocja), vlada države clanice pretehta, katere koristi so za državo clanico in njene državljane pomembnejše. Pri projektu Mokrice je možnost vstopa v postopek PJK izkoristilo 11 nevladnih organizacij izmed 69, ki imajo status delovanja v javnem interesu varstva okolja in ohranjanja narave. Za energetski del je odkupljenih že vec kot 90 % potrebnih zemljišc. Zakljucena so tudi usklajevanja z Obcino Brežice glede dostopnih poti in ostale javne infrastrukture na vplivnem obmocju HE Mokrice. Z gradnjo bomo lahko priceli takoj po pridobitvi GD, katerega izdajo predvidevamo spomladi 2021. Kakšni so nacrti HESS d.o.o. za prihodnost? Z vecnamenskim projektom izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi v družbi HESS že vrsto let dokazujemo, da lahko uspešno sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in društvi ter z dialogom išcemo sticne tocke, ideje in uresnicujemo skupne interese. S tem krepimo trajnostni razvoj in izboljšujemo kakovost bivanja v okolju, ki je vse bolj in bolj podvrženo podnebnim spremembam. Evropska komisija (EK) je v letošnjem oktobru objavila oceno Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega nacrta Republike Slovenije (NEPN), ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela 28. 2. 2020. EK ugotavlja, da je cilj, ki si ga je zastavila Slovenija, doseci 27 odstotni delež energije iz obnovljivih virov energije (OVE) v bruto koncni porabi energije premalo ambiciozen in kot tak bistveno odstopa od projekcij EK za Slovenijo, ki znašajo 37 %. Za sektor elektrike (slovenski cilj deleža OVE je 43 %) EK ugotavlja, da so, glede na naravne danosti in potencial Slovenije, politika in ukrepi Slovenije nezadostni. Pri tem EK izpostavlja, da predvsem potencial hidroelektrarn ostaja široko neizkorišcen. Med drugim EK poziva Slovenijo, da pri snovanju Nacrta za okrevanje in odpornost pri energetskih investicijah spodbuja OVE. Tudi na nacin debirokratizacije in izboljšanja zakonodajnih okvirjev. Ob socasnem zavedanju, da bomo v Sloveniji do leta 2050 morali nadomestiti 2/3 lastnih proizvodnih virov zaradi izteka življenjske dobe NEK in TEŠ bo gradnja novih proizvodnih enot kljucna. Za uresnicevanje podnebne strategije bosta bistveni proizvodnja zelene energije in njeno dolgotrajno shranjevanje. Tako so nacrti družbe HESS usmerjeni predvsem v izvedbo novih projektov s podrocja OVE. V Sloveniji imamo še velik potencial v hidroenergiji, predvsem s projekti na srednji Savi in Muri. Mocna infrastruktura na osnovi HE, ki lahko obratujejo 24 ur na dan skozi celo leto in imajo sposobnost dnevnega hranjenja energije v svojih pretocnih akumulacijah, so predpogoj, da lahko krepimo tudi delež soncne in vetrne energije v elektroenergetskem sistemu Slovenije. Naši nacrti so zato usmerjeni tudi v postavitev megaenot soncnih elektrarn, nekaj 10 MW. Socasno svoje aktivnosti usmerjamo v razvoj hranilnih sistemov za dolgotrajnejše shranjevanje energije z uporabo vodikovih tehnologij. Tu uspešno sodelujemo z Institutom Jožef Stefan in v konzorciju slovenskih energetskih družb (Plinovodi, ELES, HSE, HESS) s Slovenskim infrastrukturnim projektom zelenega plina in povezovanjem sektorjev elektrike in plina (projekt SLOP2G) združujemo svoje znanje ter izkušnje z namenom ucinkovitega prehoda k podnebni nevtralnosti do leta 2050 in s tem doseganja energetsko okoljske odlicnosti Slovenije. 32 Iz teh razlogov so za izvedbo tovrstnih projektov potrebne strokovne kompetence projektnih vodij ter odlicno nacrtovanje projektov. PROJEKTNA SLOVENIJA PROJEKT RAZVOJA NASTANITVENIH KAPACITET V ZIDANICAH Avtorja: Ajda Keuschler in Rok Petje Zavod za turizem in razvoj Lendava V V aktualni financni perspektivi 2014-2020, ki se pravkar zakljucuje, so pomembno vlogo pri zasledovanju razvojnih ciljev imeli tudi lokalni projekti, ki so se izvajali prek programov CLLD. Prav ti projekti so v vecji meri neposredno naslavljali izzive prebivalstva, podjetnikov, kmetov in lokalnih skupnosti ter predstavljali neposreden vir za financiranje manjših projektov, ki so bili izjemno pomembni za razvoj omenjenih deležnikov, ki sicer nimajo dostopa do sredstev na ravni Evropske unije zaradi težavnosti izvedbe projektov. Kljub temu, da gre v vecini primerov za relativno majhne projekte, ce jih primerjamo iz vidika višine sredstev, obsega aktivnosti ali trajanja projektov, pa to še ne pomeni, da le ti ne predstavljajo zahtevnega nacrtovanja, implementacije ter seveda izjemno zahtevnega vodenja projektov. Še posebej zato, ker v vecini primerov projekte nacrtuje lokalna skupnost, ki nima znanja in virov, hkrati pa se ti projekti neposredno nanašajo na lokalno skupnost, zato je vkljucevanje in iskanje sinergije z lokalno skupnostjo še toliko vecji izziv, hkrati pa je zaradi omejenih financnih virov treba razpolagati z njimi izjemno ucinkovito. Iz teh razlogov so za izvedbo tovrstnih projektov potrebne strokovne kompetence projektnih vodij ter odlicno nacrtovanje projektov. V nadaljevanju bomo predstavili enega izmed projektov, ki ga je implementiral Zavod za turizem in razvoj Lendava in predstavlja primer dobre prakse izvedbe t.i. projektov LAS. Projekt Razvoj nastanitvenih kapacitet v zidanicah je bil namrec izveden v okviru programa LAS Pri dobrih ljudeh 2020, ki je financiran iz podukrepa »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja«. Projekt se nanaša na razvoj turizma v zidanicah v povezavi z naravno in kulturno dedišcino, kjer so prek razvoja nastanitvenih kapacitet v zidanicah pridobljene nove nastanitvene kapacitete, ki so umešcene v vinogradniško obmocje v obcini Lendava in okolici in ki skupaj z okoljem predstavljajo naravno in hkrati kulturno dedišcino. Turizem v zidanicah je turisticni proizvod, ki ponuja kulturno pestrost in raznolikost vinogradniškega sveta na prostoru, ki je znacilen za gricevnat del Lendavskega obmocja. Tukaj se nahaja veliko vinskih kleti, ki jih vinogradniki intenzivneje koristijo le v jesenskem casu trgatve, sicer pa so prazne. Veliko teh je ustrezno urejenih s pripadajocimi kletmi, ki služijo za shranjevanje vina, v zgornjih prostorih pa imajo prenocišca, kuhinje in sanitarije. Te zidanice je možno oddajati v najem gostom, ki povprašujejo ravno po posebnih vrstah doživetja. Na obmocju Lendave kot turisticne destinacije primanjkuje turisticne ponudbe in nocitvenih kapacitet v naravnem okolju, zato so zidanice v funkciji nastanitvenega obrata ali v funkciji sobodajalstva nov in inovativen turisticni produkt, ki se je že tudi drugod po Sloveniji etabliral kot uspešen model za privabljanje gostov. Ideja za projekt je nastala prav zaradi želje po ohranjanju kulturne krajine, reaktivaciji teh nastanitvenih kapacitet ter vkljucitvi lokalnega prebivalstva v snovanje novega turisticnega produkta. K izvedbi projekta se torej ni pristopilo zaradi projekta samega, temvec je bil projekt zasnovan na podlagi potreb lokalnem okolju. To pa je tudi bistvo projektov: da zasledujejo cilje prek medsebojno povezanih aktivnosti. Projekt je zasledoval glavni cilj oblikovanja nove turisticne ponudbe, iz katerega je rezultiral turisticni produkt »Razpršeni hotel Vinarium«. Cilji projekta so tako zajemali razvoj turisticne ponudbe in povezovanje ponudnikov, povecanje nastanitvenih kapacitet in posledicno povecanje števila nocitev na obmocju, zagotavljanje trajnostnega razvoja turizma z razvojem podeželja in ohranjanjem kulturne dedišcine ter posledicno povecanje turisticne ponudbe na vinsko turisticni cesti z novimi produkti. Glavna aktivnost vodilnega partnerja, Zavoda za turizem in razvoj Lendava, je bila vzpostavitev mreže ponudnikov nastanitvenih kapacitet. Tega so se lotili prek javnih pozivov, v katerih so vabili lastnike k vkljucitvi. Pogovori z lastniki so predstavljali izjemno pomemben del projekta, saj je bilo treba z njimi uskladiti tako njihova pricakovanja in potrebe kot tudi potrebe snovalca projekta. Projektne kompetence s podrocja obvladovanja deležnikov, pogajanj in osebne komunikacije projektnega tima so doprinesle k pozitivnem rezultatu, da je k podpisu pogodb pristopilo 14 ponudnikov. Tudi projektni partnerji so aktivno delovali pri promociji kreiranja mreže ponudnikov. Društvo vinogradnikov Strehovci je izvedlo informativno srecanje za lastnike zidanic, kjer so ti bili seznanjeni z novimi možnostmi uporabe svojega objekta. Tovrsten dogodek je izvedel tudi drugi projektni partner, Društvo vinogradnikov Kobilje. Ob zakljucku projekta pa je Turisticna zveza Lendava vabi izvedla promocijski dogodek. Prav širše vkljucevanje lokalne skupnosti in kljucnih deležnikov je prispevalo k uspešni vzpostavitvi mreže. Pomoc glede formalnih zahtev in optimizacije vzpostavitve mreže je Zavodu za turizem in razvoj Lendava zagotovil zunanji svetovalec, ki ima obsežne izkušnje na tem podrocju, cigar glavna naloga je bila svetovanje pri vzpostavitvi mreže ponudnikov, s cimer je zavod zagotovil strokovne podlage za vzpostavitev in delovanje mreže. Zavod je izvedel tudi obsežno aktivnost vzpostavitve blagovne znamke in izdelavo promocijskega materiala. Kot prvi korak vzpostavitve blagovne znamke je bil kreiran logotip ter celoten CGP znamke. Nato so bili pripravljeni opisi posameznih zidanic, ki so bili prevedeni v tri jezike (anglešcina, nemšcina in madžaršcina). Ko so bile pridobljene še fotografije, je zacelo nastajati spletno mesto v štirih jezikih. V spletno mesto je bil vkljucen vmesnik z možnostjo direktne rezervacije. Za namene cim vecje dostopnosti obiskovalcem pa so bile nastanitvene kapacitete dodane še na druge rezervacijske platforme. Med temi je glavni portal booking.com, ki se je izkazal za najbolj priljubljeno rezervacijsko platformo obiskovalcev. Nastal je še drug promocijski material, ki služi promociji na sejmih ter ob raznih predstavitvenih priložnostih. Izvedene projektne aktivnosti so tako prispevale k izboljšanju turisticne ponudbe v Lendavi ter k izboljšanju turisticne privlacnosti obmocja, k vecji prepoznavnosti Lendave, k medsebojnemu povezovanju in sodelovanju turisticnih deležnikov, k ustvarjanju novih turisticnih produktov in storitev ter k oživljanju Lendavskih in okoliških goric. Celotna vrednost projekta je znašala 51.125,74 EUR. 85 % upravicene vrednosti projekta je financirane iz sredstev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 15 % upravicene vrednosti projekta je financiranih iz sredstev Obcine Lendava. Rezultati projekta so izjemni. Leto dni po zakljucku projekta je projekt generiral že vec kot 2700 nocitev, ki predstavljajo neposreden dodaten vir zaslužka za posameznega lastnika. Iz tega vidika je projekt zagotovo upravicil vložena evropska sredstva in predstavlja primer dobre prakse razvoja lokalnih okolij. V zavodu se namrec nenehno srecujejo s povpraševanjem po predstavitvi projekta razlicnim organizacijam in podjetjem, ki bi primer dobre prakse želeli prenesti v svoja okolja. Izvedene projektne aktivnosti so tako prispevale k izboljšanju turisticne ponudbe v Lendavi ter k izboljšanju turisticne privlacnosti obmocja, k vecji prepoznavnosti Lendave, k medsebojnemu povezovanju in sodelovanju turisticnih deležnikov, k ustvarjanju novih turisticnih produktov in storitev ter k oživljanju Lendavskih in okoliških goric. 36 ETRA – Sodobno evropsko podjetje z vizijo biti »sokreator v industriji 4.0«. PROJEKTNA SLOVENIJA ROBOTOOL 1 NOVI PROCESI KOGNITIVNIH IN FLEKSIBILNIH ROBOTIZIRANIH DELOVNIH MEST V ORODJARSTVU IN STROJEGRADNJI Avtorica: dr. Brigita Gajšek, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko P P odjetje ETRA že vec kot 25 let uspešno izdeluje inteligentne proizvodnje sisteme. Med njihovimi glavnimi proizvodi in storitvami so: • rešitve za logisticne sisteme, • pakirni in paletirni sistemi, • depaletizacijski sistemi, • kontrolni vision sistemi, • specialne robotske celice, • namenski proizvodnji stroji, • krmilni in nadzorni sistemi • ter izvirni projekti (fontane). Poleg osnovne dejavnosti je podjetje aktivno na podrocju pridobivanja in izvajanja razvojnih projektov, skozi katere sledi trendom ter prispeva k razvoju in prelivanju rezultatov raziskovanja v lastno proizvodno in storitveno Sodobno evropsko podjetje z vizijo biti »sokreator v industriji 4.0 dejavnost. S stalnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem, analiziranjem zakljucenih izvedenih projektov, tesnim sodelovanjem z dobavitelji opreme, s podrobnim sledenjem, analiziranjem in nadgrajevanjem vzdrževanih sistemov ter na koncu tudi s pridobivanjem novih izobraženih kadrov ostaja stalno v stiku z najnovejšimi znanji in tehnologijami na podrocju svojega delovanja. Tako ETRA pod eno streho združuje prakticna in specializirana znanja s filozofijo visoke kvalitete storitev ter zanesljive strojne in programske opreme. Dolgoletne izkušnje in trdo delo so podjetje pripeljali tudi do tesnega sodelovanja s podjetjem Siemens, s katerim jih vežeta vecletno uspešno sodelovanje in certifikat Siemens Automation Solution Partner. Na podrocju robotike je podjetje ETRA certificiran integrator za robote KUKA, Fanuc in ABB. Medijsko odmevnejši projekt podjetja je Fontana piva v Žalcu, kjer je tehnologija tocenja v celoti plod lastnega znanja in izkušenj. Za izveden projekt so prejeli zlato priznanje za inovacijo od RGZC. Fontana piva v Žalcu Eden izmed projektov v izvajanju je ROBOTOOL 1, ki se osredotoca na oblikovanje predloga tehnološko prebojnega modela pametne tovarne »Orodjarna/strojegradnja 4.0«, temeljecega na konceptualnih zasnovah tako hibridnih tehnoloških scenarijev (clovek/ robot, obogatena resnicnost, avtomatsko krmiljena vozila) za potrebe posameznih delovnih mest, kakor tudi scenarijev horizontalne in vertikalne integracije tehnoloških ter poslovnih procesov. Nadaljnji cilj je raziskati in razviti tehnologije za minimalno dve pilotni aplikaciji hibridnih, clovek robot delovnih mest Orodjarne 4.0 in jih testirati ter validirati v realnem okolju podjetja EMO Orodjarna, specializiranega za razvoj in izdelavo progresivnih orodij za preoblikovanje plocevine, potrebnih za serijsko proizvodnjo plocevinastih konstrukcijskih delov proizvajalcev osebnih avtomobilov v EU, kot so Mercedes, Benteler, Audi, Porsche in drugi. V razvoju so kriterialni sistem in metodološki pripomocki, ki bodo ob nadaljnji širitvi uporabe rezultatov projekta ROBOTOOL 1 orodjarjem v pomoc pri poslovno tehnološkem odlocanju in izbiri ustreznih aplikacij hibridnih, clovek robot delovnih mest za specificne potrebe njihovih podjetij. Izdelki podjetja ETRA Snovanje hibridnih, clovek robot delovnih mest v orodjarstvu in strojegradnji predstavlja Eden izmed projektov v izvajanju je ROBOTOOL-1, ki se osredotoca na oblikovanjem predloga tehnološko prebojnega modela pametne tovarne »Orodjarna/ strojegradnja 4.0«. Snovanje hibridnih, clovek-robot delovnih mest v orodjarstvu in strojegradnji predstavlja svojevrsten izziv, saj gre za izrazito posamicno proizvodnjo z velikim odstotkom rocnega dela, ki ga je bilo v preteklosti skoraj nemogoce avtomatizirati ali informacijsko podpreti. 38 Namen projekta ROBOTOOL-1 je razviti hibridno delovno mesto (RiDM), kjer bo robot proizvodnim delavcem pomagal realizirati dodeljene tehnološke operacije. svojevrsten izziv, saj gre za izrazito posamicno proizvodnjo z velikim odstotkom rocnega dela, ki ga je bilo v preteklosti skoraj nemogoce avtomatizirati ali informacijsko podpreti. S pojavom novih tehnologij in povecevanjem dostopnosti le teh pa je napocil pravi cas za razmislek, kje in kako jih uporabiti. V prvi vrsti se teži k skrajševanju proizvodnega procesa, zniževanju stroškov, vendar se želi tudi razbremeniti zaposlene dolgotrajnega in napornega dela, ki vecinoma sestoji iz ponavljajocih se gibov. Za pogovor smo zaprosili mag. Matjaža Preložnika, vodjo razvoja v podjetju ETRA, vodjo skupine ARRS in certificiranega strokovnjaka na podrocju robotike, ki je tudi koordinator celotnega projekta ROBOTOOL 1, iz katerega sta že nastali dve inovaciji. Mag. Matjaž Preložnik pri upravljanju robota v KC ROBOFLEX Za kakšen projekt gre in v kateri razvojni fazi je trenutno? V projektu ROBOTOOL 1 razvijamo nove procese kognitivnih in fleksibilnih robotiziranih delovnih mest v Orodjarni 4.0. Namen projekta ROBOTOOL 1 je razviti hibridno delovno mesto (RiDM), kjer bo robot proizvodnim delavcem pomagal realizirati dodeljene tehnološke operacije. Delovno mesto bo vkljucevalo tudi pomoc z obogateno resnicnostjo (AR) ter uporabo avtomatiziranih transportnih naprav proizvodne logistike (AGV). V okviru projekta razvijamo model pametne tovarne za potrebe orodjarstva in strojegradnje, katerega del bodo raziskane in razvite RiDM - Orodjarna 4.0. Poleg podjetja ETRA na projektu sodelujejo še podjetje EMO Orodjarna, Fakulteta za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Trenutno zakljucujemo fazo industrijske raziskave, vzporedno pa smo že zaceli s fazo eksperimentalnega razvoja, kar pomeni, da bomo pripravljena pilota zaceli postavljati na lokaciji partnerja v industrijskem okolju. Posebnega pomena je vkljucenost projektnih partnerjev Kompetencni center ROBOFLEX, ki se povezuje v mrežo kompetencnih centrov na podrocju robotizacije na ravni EU. Njegovi ustanovitelji so Zavod C TCS, ETRA in INTESO Group & LENS Living Lab. Prav vpetost v mednarodno mrežo dosti prispeva k realizaciji ciljev projekta ROBOTOOL 1. Kako ste uspeli projekt pridobiti in kakšen je financni vložek EU? Pridobili smo ga na podlagi mocne strukture konzorcijskih partnerjev, prispevka k uresnicevanju strateških razvojnih ciljev Operativnega programa za izvajanje EKP v obdobju 2014 2020 in ciljev Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije, prispevka k uresnicevanju slovenske strategije pametne specializacije, referenc na podrocju dela in uveljavljanju novih tehnologij na podrocje industrijskega okolja kolaborativne robotike, obogatene resnicnosti in sistemov avtomatsko vodenih vozil. Projekt je sofinanciran s strani Ministrstva za izobraževanje, znanosti in športa ter iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1.984.171,51 €. Katere so prednosti tega projekta in kje vse se lahko uporabljajo rezultati? Ideja industrije 4.0, avtomatizacija, digitalizacija in robotizacija z lahkoto najdejo svoje mesto v serijski proizvodnji, kjer se investicije v novo tehnologijo dokaj hitro povrnejo. Narocniška proizvodnja, kamor sodita tudi orodjarstvo in strojegradnja, pa previdno ostaja zadaj, saj je tam veliko teže zagovarjati racionalnost tehnološke nadgradnje, potrebnega je vec prilagajanja standardnih tržnih rešitev in inoviranja. S projektom išcemo mesto novim tehnologijam tudi v orodjarstvu in strojegradnji. Inoviramo na podrocju procesov, uporabniških vmesnikov, programske opreme in poslovnega modela. Ta vrsta proizvodnje potrebuje tehnološko podporo pogosto napornemu rocnemu delu, ne glede na državo, v kateri je locirana. Odprti smo za sodelovanje z vsemi državami EU. Pilota, ki bosta postavljena v industrijsko okolje orodjarskega podjetja, bosta dobila možnost implementacije prej, kot bi se to zgodilo, ce se partnerji ne bi lotili izzivov tehnološke nadgradnje v okviru tega projekta. Ob tem vsi partnerji pridobivamo nova znanja in uporabljamo obstojeca za razvoj novosti, hkrati pa orjemo ledino na podrocju transformacije narocniške proizvodnje v smislu koncepta industrije 4.0. Laboratorijske raziskave odkrivajo zmožnosti in omejitve kolaborativne robotike, obogatene resnicnosti in avtomatsko vodenih vozil. Spoznanja in izkušnje bodo partnerjem v korist tudi po zakljucku projekta. Vendar želimo še vec. Pripravljamo Vodic v Orodjarno/ strojegradnjo 4.0, ki bo namenjen S projektom išcemo mesto novim tehnologijam tudi orodjarstvu in strojegradnji. Pilota, ki bosta postavljena v industrijsko okolje orodjarskega podjetja, bosta dobila možnost implementacije prej, kot bi se to zgodilo, ce se partnerji ne bi lotili izzivov tehnološke nadgradnje v okviru tega projekta. 40 V podjetju si prizadevamo biti korak pred kupci in kot projektanti znamo in lahko predlagamo tudi upoštevanje trajnostnega vidika. A odlocitev je na strani kupca. podjetjem s podrocja orodjarstva in strojegradnje, da dobijo vpogled v pot, ki jih caka med transformacijo v tovarno prihodnosti. EU napoveduje, da bo posebno pozornost na vseh nivojih posvecala ekologiji. Je to cutiti v vaši dejavnosti? Tudi v ETRI že stopamo v to smer, kar je razvidno tako v rednem delu kot pri projektih. Na strani projektov tako v okviru sodelovanja z EU partnerji prijavljamo projekte, ki so strateško usmerjeni v trajnostni razvoj/uporabo in v skrb za okolje. Na rezultate prijav še cakamo. Kar pa zadeva redno delo, pri snovanju inteligentnih proizvodnih linij vgrajujemo ekološki vidik v smislu prizadevanja za zmanjšanje odpadnega materiala, uvajanja postopkov z upoštevanjem trajnostnega pristopa itd. Seveda pa je pri narocniški proizvodnji stopnja upoštevanja ekološkega vidika odvisna od želja narocnika. V podjetju si prizadevamo biti korak pred kupci in kot projektanti znamo in lahko predlagamo upoštevanje tudi tega vidika. A odlocitev je na strani kupca, za katerega pa opažamo, da postaja vse bolj okoljsko ozavešcen. Doseženi so bili že prvi rezultati. Pred kratkim ste prejeli dve bronasti priznanji za inovaciji na projektu ROBOTOOL 1. Zakaj natancno gre? Res je. Odzvali smo se na poziv Regionalne gospodarske zbornice Celje k oddaji opisov inovacij za namen 20. izbora najboljših inovacij v celjski regiji. Prijavili smo inovacijo Vstavljanje sornikov s pametnimi ocali in inovacijo Mikrokovanje s kolaborativnim robotom. Obe prijavi sta bili ocenjeni z bronastim Bronasti priznanji RGZC za inovaciji priznanjem. Inovacije so rezultat usklajenega dela partnerjev, ki je mogoc le v projektnem okolju, kjer je prisotno zaupanje in sodelovanje med partnerji. Inovacija Mikrokovanje s kolaborativnim robotom se izvaja na robotiziranem delovnem mestu v Orodjarni 4.0, kjer so uporabljene tehnološko napredne in inovativne tehnologije. Glajenje površin, ki so nastale po obdelavi s strojnim odrezovanjem, se trenutno izvaja vecinoma rocno in predstavlja klasicno delovno operacijo v orodjarni. Novi proces poteka s pomocjo kolaborativnega robota. Z vkljucitvijo kolaborativnega robota v proces se zagotavlja varnost, saj lahko kolaborativni robot in clovek na istem delovnem mestu izvajata vsak svoje operacije. Velika prednost je sprostitev cloveškega vira za opravljanje fizicno manj napornega dela in doseganje višje produktivnosti. Inovacija rešuje problem casovno dolgotrajnega in fizicno napornega glajenja površin z digitalizacijo in robotizacijo procesa. Inovacija Vstavljanje sornikov s pametnimi ocali se izvaja v Orodjarni 4.0, kjer so uporabljene napredne in inovativne tehnologije. Sorniki se na mizo stiskalnice sedaj vstavljajo rocno s pomocjo natisnjenega nacrta in na njem definiranih pozicij sornikov, podobno kot postavljanje figur pri šahu. Vsaka nepravilna postavitev sornika lahko povzroci napake in/ali unicenje izdelka ter casovno zamudo od 1 do 2 ur zaradi ponavljanja postopka. Vstavljanje sornikov predstavlja klasicno delovno operacijo v orodjarni. Nov proces poteka s pomocjo uporabe obogatene resnicnosti. Inovacija povecuje produktivnost zaradi minimiziranja cloveške napake in zmanjšanja porabe materiala zaradi manj napacno vstavljenih sornikov. Inovacija digitalno podpre obstojec postopek, kar zmanjšuje nastanek odpadnih materialov. Bronasti priznanji nam pomenita spodbudo, da se bomo še bolj trudili in v prihodnje posegli še više. Kakšen pomen bi pripisali projektnemu managementu pri doseganju ciljev projekta? Projektni management ima velik vpliv na doseganje zadanih ciljev. Pomembno je krmilo dogajanja trdno držati v rokah. Izhodišce je dobro pripravljen terminski plan z definiranimi mejniki. Opazili pa smo tudi pozitiven vpliv rednih, delovnih sestankov z vnaprej dolocenimi prispevki partnerjev. Na ta nacin se vsi morebitni odkloni od planirane poti hitro evidentirajo ter rešujejo, partnerji pa sproti usklajujejo poglede in vizijo rešitve. Zelo pomembno je, da partnerji poznajo svoje odgovornosti. Pojavilo pa se je tveganje, ki ga v sami fazi planiranja nismo mogli predvideti, in to je pojav covid 19. Za krajše obdobje smo morali prekiniti laboratorijsko testiranje, sestanke partnerjev pa preseliti na splet. Bronasti priznanji za inovaciji nam pomenita spodbudo, da se bomo še bolj trudili in v prihodnje posegli še više. Projektni management ima velik vpliv na doseganje zadanih ciljev. V podjetju imamo projektni management postavljen v skladu z ISO standardom »9001 sistem vodenja kakovosti«. Vsak deležnik projektnega managementa, skrbnik projekta ali delovnega naloga, vodja del, vse do izvajalca, mora poznati svoje odgovornosti in funkcijo v procesu izvajanja. Kot podjetje zasledujemo vec ciljem in med njimi je , da smo in bomo »sokreator v industriji 4.0«. 42 Kako pristopate k projektnem managementu glede na to, da povecujete število projektov, ki jih izvajate ob rednem delu? Kako organizirate delo na projektu? V našem podjetju imamo projektni management postavljen v skladu z ISO standardom »9001 sistem vodenja kakovosti«, ki nam omogoca organizacijo dela in izvajanje vec zahtevnih projektov socasno, ki so v veliki vecini prilagojeni narocniku. Glede na naravo projektov jih v grobem delimo na komercialne in razvojne. Med komercialne projekte uvršcamo tiste, katerih tehnologija oziroma tehnološke zahteve se ponovijo, ceprav je v praksi tudi dosti komercialnih projektov ki imajo mocno, ce ne razvojno, pa vsaj inovativno komponento – tukaj gre predvsem za specialne rešitve, ki se narocniku pokažejo šele pri rednem delu in jih tako pri naslednjem projektu vkomponiramo v produkt. V celotni fazi izvajanja projekta ima projektni management za nalogo kontrolo in bdenje nad procesom izvajanja projekta. Vsak deležnik projektnega managementa, od skrbnikov projekta ali delovnega naloga do vodij del in izvajalcev, mora poznati svoje odgovornosti in funkcijo v procesu izvajanja. Pri tem se v skladu s postavljenim internim sistemom držimo modula PDCA (P plan, D delo, C kontrola, A akcija/ analiza) in 4K (Kaj je za narediti, Kdo bo to naredil, Kako bomo to naredili, Koliko bo to stalo). Sestavni in kljucni del postavljenega sistema je programski modul ET_Projekt, ki digitalno beleži celotno kronologijo vseh spremljajocih dogodkov od zacetka do konca procesa izvajanja projekta. Pristopamo na nacin PDCA in 4K, kar zahteva ustrezno planiranje in postavitev realnih rokov ter izdelavo terminskega nacrta (Gantogram). Da zagotavljamo vse zahtevane parametre pri procesu izvajanja projektov, imamo tedenski »glavni sestanek« Projektni kolegij, kjer preverjamo status vsakega projekta in na tej osnovi se tedensko soocamo s trenutnim stanjem in odlocamo o sprejetih nadaljnjih aktivnostih. Pri komercialnih projektih je še posebej pomembna analiza izvedenega projekta/projektov ali delov projekta/projektov za vkljucitev oziroma prenos rezultatov v nove tehnološke zahteve/rešitve (change management) novega projekta. Zavedamo se, da je podrocje, kjer delujemo (izvajanje projektov), eno najtežjih podrocij in temu primerno smo postavili interni poslovni sistem ter dolocili obveze in odgovornosti vsakega posameznika. Kot podjetje zasledujemo vec ciljev, in med njimi je v tem segmentu izstopajoci cilj, da smo in bomo »sokreator v industriji 4.0«. INTERVJU MARTIN PELCL, DIREKTOR: SPLETNO MESTO MOJ MOJSTER – DAIBAU Avtor: Kristijan Pukšic, clan IO ZPM P P ozdravljeni gospod Martin Pelcl. Ste arhitekt, direktor in ustanovitelj podjetja Daibau international d.o.o., ki je razvilo spletno mesto Moj mojster – Daibau (www. mojmojster.net). Gre za pomembno spletno mesto, ki ga uporabljajo številni posamezniki in podjetja pri izvajanju vecjih in manjših gradbenih projektov, projektov prenov in drugih projektov. Nam lahko na kratko predstavite, od kod je prišla ideja in kdaj, s kom ter kako ste zaceli z razvojem ideje? S kolegom Gregorjem Cernelcem sva kot arhitekta pri svojem delu Ustanovitelja podjetja DaiBau, arhitekta Martin Pelcl in Gregor Cernelc zacela opažati, da so podatki o preverjenih izvajalcih nedostopni in lahko do njih pridemo le po ustnih priporocilih. Odlocila sva se, da to poskušava spremeniti. Ideja je bila digitalizirati ustno izrocilo in ustvariti transparentno platformo za vse, ki gradijo ali prenavljajo. Kako deluje vaš sistem za kupce na eni strani in za potencialne izvajalce na drugi strani ter vas kot posrednika storitev? Potrošnik, institucija ali podjetje odda povpraševanje za prenovo ali gradnjo. Na podlagi specifik projekta, kot so zahtevnost, lokacija in želeni rok izvedbe, uporabnika povežemo s primernimi izvajalci, ki se opredelijo, ali jih projekt zanima. Po opravljenih ogledih in primerjavi ponudb ter ocen izvajalcev sledi dogovor z enim izmed izbranih podjetij. Izvajalci platformo uporabljajo za širjenje posla ali optimizacijo, kadar imajo trenutno pomanjkanje dela. Zaupajo nam, kaj so njihovi komercialni interesi in kakšna je trenutna zasedenost. Prek Sodelujemo s 65.000 izvajalci, vec tisoc od njih je narocnikov. Podjetja so z nami zadovoljna, saj se ves cas trudimo, da smo njihov zanesljivi in razumevajoci partner na gradbenem podrocju, za katerega so znacilna precejšnja nihanja med recesijami in konjunkturami. 44 elektronskih sporocil in aplikacije jih obvešcamo o zanimivih projektih glede na kriterije. Koliko ljudi je sodelovalo od zacetka razvoja ideje do danes in kakšni profili oseb so sodelovali? Do sedaj smo sodelovali z vsaj 60 zaposlenimi in sodelavci. Razvojna ekipa je relativno majhna. Poleg vodstva, ki je še vedno pretežno usmerjeno v razvoj produkta in procesov, na tem podrocju sodelujejo še 4 osebe. Sicer pa se vecina ukvarja z operativnimi nalogami na 7 evropskih trgih. Vaša ekipa se je skozi leta širila. Koliko clanov imate danes? V kakšni meri je na vas vplivala korona kriza? Trenutno nas je okrog 40. Covid 19 je potrošnike še bolj spodbudil, da urejajo svoj dom, tako da smo pravzaprav beležili porast prometa. Zato ekipe k sreci še nismo zmanjševali. S koliko partnerji in izvajalci trenutno sodelujete in kakšne so vaše izkušnje poslovanja z njimi? Ali je korona situacija vplivala na njihova povpraševanja prek vašega sistema? Sodelujemo s 65.000 izvajalci, vec tisoc od njih je narocnikov. Podjetja so z nami zadovoljna, saj se ves cas trudimo, da smo njihov zanesljivi in razumevajoci partner na gradbenem podrocju, za katerega so znacilna precejšnja nihanja med recesijami in konjunkturami. Kriza je nanje vplivala na dva nacina. Po eni strani so prezasedeni, saj v casu karantene niso mogli izpeljati Ekipa podjetja Daibau international d.o.o. vseh projektov, po drugi strani pa se bojijo, kaj bo prinesla prihodnost, in na nas gledajo kot na zanesljiv vir novih strank. Ste posrednik med kupci in izvajalci gradbenih in drugih del. Z nekaj kliki lahko kupci najdejo preverjene izvajalce. Kaj bi izpostavili kot glavne prednosti dobrih izvajalcev pred slabimi? Dobri izvajalci svojo storitev opravijo korektno. Torej poleg zanesljivo opravljenega dela vgradijo kakovostne materiale in sledijo standardom. Uporabniku prav tako znajo svetovati in se prilagoditi pri nepredvidljivih situacijah. Glede na to, koliko denarja namenimo projektu gradnje in prenove in kako draga je sanacija nekorektnega dela, se splaca izbrati kakovostnega izvajalca. Z vašim sistemom ste prisotni na vec trgih. Kateri so ti trgi in kakšne so posebnosti delovanja na njih? Delujemo v Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Srbiji, BIH, Slovaški in Romuniji. Trgi so precej razlicni, predvsem se pozna prisotnost konkurence in kulturne razlike. V Avstriji na primer uporabniki poznajo tovrstne storitve, med tem ko smo v Srbiji cista novost. Kako v vašem podjetju nacrtujete vstop na nov trg? Majhnost slovenskega trga nas je hitro prisilila, da smo iskali nove priložnosti. V 2016 smo tako odprli hrvaški trg z emajstor.hr. Za tem smo iskali naslednjega in takoj naslednjega. S tem smo vse procese ekspanzije optimizirali in se naucili, kako hitro zagnati operacije v tujini. Pri nacrtovanih vstopih analiziramo predvsem prisotnost konkurence, potencial za rast in gospodarsko situacijo v državi. Koliko ljudi sodeluje na razvoju produkta pred vstopom in kako pricnete z delom na novem trgu? Koliko ljudi in kakšne profile ljudi potrebujete na posameznem trgu? Na razvoju produkta dela 5 ljudi. Širitev na novi trg je tako rutinirana, da za to ne potrebujemo visoko kvalificiranega kadra. Seveda pa je potreben stalen nadzor nad stanjem operacije v kljucnih fazah širitve. Po uspešni vzpostavitvi platforme na novem trgu sledi iskanje potencialnih partnerjev. Kako se lotite tega izziva? Katere so najvecje težave, s katerimi se srecujete na novih trgih? Potencialne partnerje povabimo k sodelovanju. Ponudimo jim brezplacno uporabo platforme, da pridobimo zaupanje. Ker nimajo cesar izgubiti, v kratkem casu pridobimo veliko število gradbenih podjetij in obrtnikov. Pri kompleksnejših projektih, kot je prenova stanovanja, dvorišca ali hiše, resnicno svetujem, da se obrnete na arhitekta. Ta bo lahko vašemu projektu dal obliko in rdeco nit, ki vam bo izjemno pomagala pri izvedbi. 46 Težava je predvsem pri nezaupanju, saj je na vsakem trgu že obstajala konkurenca, ki je izvajala nekorektne prakse. Na kaj morajo biti pozorni kupci, ko se odlocijo za gradnjo ali prenovo hiše ali stanovanja? Katere so tiste skrite pasti, ki na koncu odlocajo, ali je njihov osebni projekt uspešen ali ne? To se bo morda slišalo kot samo promocija, saj sem sam arhitekt, pa vendar :) Pri kompleksnejših projektih, kot je prenova stanovanja, dvorišca ali hiše, resnicno svetujem, da se obrnete na arhitekta. Ta bo lahko vašemu projektu dal obliko in rdeco nit, ki vam bo izjemno pomagala pri izvedbi. Zelo pomembno je tudi, da si izdelamo realisticno financno shemo in nismo pretirano samozavestni, da bomo pa mi gotovo zgradili ceneje, kot je sosed. Izvajalcev je malo, cene so visoke in kvaliteto je treba placati. Hvala vam za vaš cas. Želimo vam veliko poslovnih uspehov tudi v prihodnosti. INTERVJU IZKUŠNJE OB ŠTUDIJU SO TISTE, KI ŠTEJEJO Intervju z Nino Skok, bivšo clanico MPM LO Maribor in organizacijsko vodjo projekta Uspešne ženske 2019 Avtor: Adriana Žnidar, predsednica sekcije Mladi projektni managerji LO Maribor V V teh negotovih casih je še toliko bolj pomembno, da delimo svoje znanje in dajemo pozitivne nasvete in misli. V tokratni izdaji revije ZPM mrežnika smo se pogovarjali z nekdanjo clanico MPM LO Maribor, ki smo si jo vsi bolj kot ne zapomnili po vrhunski organizaciji okrogle mize Uspešne ženske 2019. Sodelovala je na vec razlicnih projektih in vzpostavila mnogo novih kontaktov. Povprašali smo jo po mnenju o sodelovanju v tovrstnih društvih, s cim se trenutno ukvarja in kakšen je njen pogled na prihodnost organizacijskih projektov. Draga Nina, hvala za tvoj odziv in sodelovanje v tem intervjuju. Najprej tako splošno vprašanje: Kako in zakaj si zacela svoje sodelovanje v MPM Maribor in kaj ti je to prineslo? Najlepša hvala za povabilo. V MPM LO Maribor sem zacela sodelovati na pobudo sošolke, ki je že bila clanica in je bila prepricana, da mi je MPM pisan na kožo. K dejanski prikljucitvi me je prignalo predvsem dejstvo, da samo zakljucen študij in diploma ne bosta dovolj, bodoci delodajalci bodo veseli tudi kakšnih dejanskih izkušenj. Velik plus so seveda bila tudi nova poznanstva. Ali meniš, da je sodelovanje v tovrstnih društvih velikega pomena za kasnejši uspeh študenta pri iskanju zaposlitev ali morebitnih poslovnih povezav? Kako si ti izkoristila to izkušnjo? Sodelovanje v tovrstnih društvih je brez dvoma zelo pomembna popotnica za življenje po študiju, tako glede pridobitve novih stikov kot tudi osebne rasti. Izjemnega pomena je že to, da pridobiš na samozavesti, dobiš vpogled v dolocene procese, ki so podobne narave tudi v realnem življenju, nauciš pa se tudi delati napake kot profesionalec. Brez njih v življenju ne gre, vendar te rokovanja z njimi v predavalnicah ne naucijo. Za bodocega delodajalca so vse omenjene lastnosti zagotovo dobrodošle, kar sem tudi sama s pridom izkoristila. Med mojim casom v društvu smo na primer sodelovali s Cosmopolitan Slovenija, kar mi je kasneje prineslo službo spletne novinarke, ki jo opravljam še danes; gostja Uspešnih žensk 2018, gospa Judita Železnik, ki je vodja tržnih komunikacij v podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o., pa mi je bila v veliko pomoc pri pisanju magistrske naloge. Kaj bi kot organizacijska vodja mnogih odmevnih dogodkov rekla, da je najbolj pomembno pri sami izvedbi? Kakšno je tvoje mnenje glede prilagoditve dogodkov v »online« izvedbo? Lepota dogodkov je v tem, da so nepredvidljivi. Za izvedbo lahko imaš na voljo ves denar tega sveta in še vedno lahko gre cisto vse narobe. Izjemno pomembno se mi torej zdi, da je vodja oziroma glavni organizator v takem trenutku sposoben obdržati trezno glavo in stvar peljati naprej. Bistveno je tudi, da ekipa diha skupaj. Ni nujno, da se clani imajo radi in so najboljši prijatelji, važno je, da se med seboj spoštujejo, si želijo dobre komunikacije in imajo v glavi enak cilj, se pravi uspešno izpeljan dogodek. S tako miselnostjo je potem veliko laže v dolocenih trenutkih pogoltniti svoj ego in iti s polno paro naprej. Tudi tega sem se med drugim naucila v MPM (smeh). Trenutna situacija zgolj nakazuje to, da kjer je volja, tam je pot. Ljudje smo sila iznajdljivi in na tem mestu lahko samo cestitam vsem, ki jih online izvedba ni prestrašila. Tudi sama sem pri enem takšnem dogodku sodelovala in na koncu smo bili zadovoljni vsi. Kako vidiš organizacijo dogodkov v prihodnosti? Nam zaupaš svojo motivacijo v teh negotovih casih? Srcno upam, da se bodo naša življenja kmalu vrnila v stare tirnice in bomo lahko ponovno organizirali/obiskovali dogodke kot nekoc. Prepricana pa sem, da se bodo dolocena podrocja »zacementirala« v online svetu, saj smo sedaj dobili dokaz, da je vsaj pri dolocenih takšen nacin bolj lagoden. Ali je tudi ucinkovit, bo pokazala prihodnost. Vsekakor pa si ljudje raznih konferenc, koncertov, predstav, festivalov in cesa podobnega ne želimo spremljati iz domacega kavca, v to sem prepricana. Mojo motivacijo v teh casih v veliki meri predstavlja moja služba, ki jo na sreco še imam, in osebni projekti, za katere imam sedaj vec casa. Upam, da mi jih bo v prihodnosti uspelo tudi do konca realizirati. Nina, najlepša hvala za tvoje odgovore. Želimo ti veliko uspeha na tvoji poti projektov, verjamemo vanje. Tvoj MPM LO Maribor. MPM LO LJUBLJANA: VODSTVO SE PREDSTAVI Iris Nuhanovic, predsednica sekcije Mladi projektni managerji LO Ljubljana »MPM mi je omogocil, da sem bolje spoznala sebe, delo z ljudmi in se že kot mlada preskusila v vlogi vodje.« Iris Nuhanovic je aktivna clanica MPM Ljubljana že od leta 2018. Prvo leto je vodila ekipo marketinga, z oktobrom 2019 pa je prevzela mesto predsednice sekcije MPM Ljubljana. Od takrat so uspešno organizirali že nekaj odmevnih dogodkov, med drugim »How to become A in Apple« z nekdanjim managerjem Apple Avstralija Georgeom Derisom. Leto za tem je sledil dogodek »Generacija lajkov, generacija prihodnosti« z znanimi slovenskimi vplivneži. Letošnje leto so zaceli s serijo dogodkov, ki so jo poimenovali MPM L!VE, katerih namen je seznaniti mlade z razlicnimi nacini pridobitve prakticnega znanja ter jim pomagati narediti prvi korak na njihovi poslovni poti. Njena odgovornost je skrb za nemoteno delovanje sekcije ter organizacija in vodenje sestankov, pomaga pa tudi pri pripravi in izvedbi projektov. »Delo z mladimi je zabavno, vendar tudi naporno in polno izzivov. Pomembna je jasna komunikacija, saj v nasprotnem primeru stvari hitro padejo iz rok, še posebej, ce sodeluješ z mladimi, ki nimajo delovnih izkušenj,« pravi Iris. S tremi besedami bi se opisala kot ambiciozno, iskreno in zanesljivo osebo, ki obožuje izzive in dinamicno okolje. Prosti cas najraje preživlja v družbi prijateljev ob kozarcu vina in dobri hrani. Na seznamu ne manjkajo niti potovanja in zanimive knjige. V prihodnosti se vidi kot mlada liderka v mednarodnem okolju, vendar se zaveda, da bo pot do cilja še zahtevna. Valerija Oblak, vodja marketinga sekcije Mladi projektni managerji LO Ljubljana »Mladim projektnim managerjem sem se pridružila v želji po pridobivanju novih znanj, poznanstev ter predvsem prakticnih izkušenj s podrocja vodenja in organizacije dogodkov.« Valerija Oblak je že drugo leto vodja marketinga. Sekciji se je pridružila leto prej in bila že od takrat odgovorna za pripravo marketinške vsebine dogodkov MPM in eksterno komunikacijo. Odgovorna je za interno komunikacijo znotraj marketinške ekipe, ki oblikuje graficno podobo in snuje besedila za vsa družbena omrežja MPM na podrocju »brandinga« sekcije ter oglaševanja vseh dogodkov, ki jih sekcija prireja. Skupaj z vodstvom sekcije soustvarja atraktivne vsebine in povezuje marketinški del društva s predlogi o izvajanju aktivnosti. Valerija je študentka 1. letnika magistrskega programa Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer je tudi zakljucila dodiplomsko izobraževanje. Je popolnoma vpeta v marketing, saj poleg študija in vodstva marketinga v sekciji MPM dela tudi v manjši digitalni agenciji, kjer kot vodja projektov skrbi za socialna omrežja in oglaševanje kljucnih narocnikov. V prihodnosti se vidi kot vodja marketinško usmerjenih projektov, morda v sklopu agencij ali pa v vecji korporaciji. Vloga vodje marketinga v društvu ji je v zadnjih dveh letih prinesla veliko izkušenj z vidika organizacije, priprave kakovostnih vsebin za ciljno publiko in s podrocja vodenja. Miha Novak, vodja projektov sekcije Mladi projektni managerji LO Ljubljana “Mladim projektnim managerjem sem se pridružil v želji po spoznavanju novih ljudi, izmenjevanju dosedanjih izkušenj ter sodelovanju pri organizaciji projektov.” Miha Novak je v MPM Ljubljana vodja projektov. Vlogo je prevzel z zacetkom letošnjega študijskega leta, clan društva pa je bil že v lanskem letu. Miha je usmerjen v doseganje rezultatov. Skrbi za nemoteno pripravo ter izvedbo projektov, ob tem koordinira osebe znotraj projektnega tima ter sodeluje pri odlocitvah vodstva MPM Ljubljana. Prav tako deluje kot povezovalec na dogodkih. Trenutno obiskuje 2. letnik magistrskega programa managementa na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je že pridobil diplomo iz smeri podjetništvo. Kot študent managementa je preživel en semester na Univerzi Kozminski, v Varšavi, ter teden dni na poslovni fakulteti Audencia, v Nantesu, kjer je obiskoval program poslovnega managementa v športu. Verjame v pomembnost skupine ter spoznavanje novih nacinov razmišljanja, delovanja in delovanja v multikulturnih okoljih, zato pomemben del casa namenja razlicnim športom in potovanjem. Kim Maša Kestner, vodja projektov sekcije Mladi projektni managerji LO Ljubljana “MPM predlagam vsakemu študentu, saj bo sigurno prav od tu odnesel najvec prakticnih izkušenj.” Maša Kim Kestner je z letošnjim letom prevzela vlogo vodje projektov. Sekciji je pridružena že drugo leto in je sodelovala na projektih »Generacija lajkov, Generacija prihodnosti« in MPM L!VE. Skrbi za tehnicne aspekte izvajanja dogodkov prek interneta, v prihodnjih mesecih pa se lahko pridružite tudi dogodkom/projektom, ki jih vodi. Maša Kim trenutno zakljucuje magistrski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, v prostem casu pa rada hodi v hribe, bere in skuha kaj dobrega. “Projektni management je moja sanjska služba, odkar sem resno zacela razmišljati o svoji poslovni poti. Delo v projektnem managementu je moj cilj,” je dejala. Predvsem je hvaležna za priložnost vodenja, saj se je naucila veliko o upravljanju razlicnih skupin, sodelovanju z raznimi podjetji, hkrati pa je na lastni koži doživela tudi razlicne aspekte dela. MPM LO MARIBOR: MLADI PROJEKTNI MANAGERJI ŠTUDENTJE, KI ŽELIMO NEKAJ VEC. TUDI V VIRTUALNI DOBI. Avtorica: Adriana Žnidar, predsednica sekcije Mladi projektni managerji LO Maribor Dejavnosti sekcije se iz leta v leto prenašajo na prihodnje generacije. V tem letu, ki nas bo vse do dobrega zaznamovalo in nas naucilo prilagajanja situacijam, se bomo še bolj trudili ohraniti poslanstvo in namen samega društva, cetudi bo vse potekalo virtualno. Konec koncev so prav projektni managerji tisti, ki morajo agilnost imeti v malem prstu in svoje delo brez izgovorov nemoteno nadaljevati. Projekti in nacrti za prihodnost tecejo dalje, in ce pri tem nismo agilni, se lahko od uspehov projekta poslovimo. Tudi letos želimo združiti cim vec ambicioznih študentov Poslanstvo MPM je združiti ambiciozne študente z vseh podrocji, ki imajo željo pridobiti prakticno znanje dela na projektih, in podjetja, ki želijo zaposlovati kader, ki se predhodno izkaže z aktivnim sodelovanjem na projektih. Želimo omogociti in realizirati povezovanje študentov s podjetji ter tako ustvariti možnost prakticnega usposabljanja in možnosti zaposlitve. Sekcija MPM si prizadeva za promocijo projektnega managementa in pomaga svojim clanom pri njihovem poklicnem uveljavljanju ter sodeluje pri projektih ZPM. Tudi letos bo vse to mogoce, saj se s podjetji dogovarjamo virtualno in je vse mnogo laže prek spleta. To naše delo malenkost olajša, saj je vse, kar potrebujemo, le volja, internet in dobre slušalke :) Online dogodki, ki jim bo lahko prisluhnil prav vsak Tudi letošnje leto smo obarvani zeleno in organizacijsko. Naše poslanstvo biti zeleni do okolja in ohranjati naravo takšno, kot je, oziroma ji podaljšati njeno življenjsko dobo, ostaja prednostno. S tem smo se ekipa študentov zavezali, da bodo vse aktivnosti, ki potekajo prek društva Mladih projektnih managerjev Maribor, ekološko naravnane. S tem želimo 54 sporociti, da je pomembna vloga vsakega posameznika, tudi managerja ali študenta, ki deluje v sklopu posameznih organizacij, ali podjetja, ki lahko vpliva na ohranjanje okolja, v katerem bivamo. Gre za odlocitve, ki jih sprejemamo in jih na tak nacin prenašamo drugim, našim odjemalcem ali našim clanom. Vsak korak v pravo smer je pomemben za prihodnje spremembe – pa cetudi je ta majhen. V ta namen bodo organizirani online dogodki, kjer se bomo z mladimi podjetniki pogovarjali predvsem na temo varovanja okolja in kakšen pomen ima vse to pri organizaciji samega podjetja ali projektnega vodenja. Možnost predstavitve mladih projektov in podjetij Med naše aktivnosti smo dodali tudi dogodke, seveda spletne, ki bodo ponujali možnost predstavitve projektov in izdelkov, ki so nastali pod okriljem mladih ljudi. Verjamemo v moc ekipnega dela, in prav v ta namen bodo organizirani tovrstni dogodki. Mladi, polni sanj in upanja, potrebujejo možnost, da se predstavijo. In prav je, da si med seboj pri tem pomagamo. Napovednik Uspešne ženske 2021 Leto 2020 ni najbolj prizanesljivo leto, žal nam dogodka v takšni obliki, kot ga poznamo, ni uspelo izpeljati. Kljub temu se ne damo in v ekipi že pridno tuhtamo in analiziramo možnosti in nacine prenosa dogodka v virtualno podobo. Lanska tematika ne bo ostala neobdelana in prav tako ostajajo gostje, ki smo jih imeli namen gostiti. Za vec informacij vas vabimo, da nas spremljate še naprej na naših družbenih omrežjih. Vsako dodatno delo, ki ga opravimo samoiniciativno, ima velik pomen, saj nam daje dodano vrednost na trgu delovne sile, kjer se bomo slej ko prej pojavili. Sodelovanje pri takšnih projektih, imeti priložnost stika z ljudmi, si naplesti vezi, ki so neponovljive, je nekaj, kar si lahko ustvarjamo tisti, ki smo del sekcije društva Mladih managerjev, in tisti, ki si v življenju želimo nekaj vec. Kot letošnja predsednica si želim, da bi društvo zagnalo nova poznanstva in svoje delovanje dalo v drugo prestavo ter hitelo novim projektom naproti v naslednjih letih. Vsak projekt, vsako delo in vsako sodelovanje ima svoj doprinos v naši karieri. Do nas mladih casi niso najbolj prizanesljivi kar sami po sebi, ampak le, ce gledamo s prave strani. Pomembno je, ali smo sposobni v vsej tej »krizi« najti rešitve ali pa se ji vdamo in ne storimo nicesar za svojo prihodnost. Vsak manager pozna tudi krizna obdobja, in ce bi se ob vsaki krizi vdali, ne bi bilo toliko uspešnih zgodb, podjetij in projektov. Zato mladim polagam na srce in um, dajte si upati, izkoristite dodaten cas, ki nam je dan, in vsak dan živite svojo kariero v polni meri. POROCILA [MPM L!VE] CAS ZA JUNAKE Avtorica: Špela Rebernik, clanica sekcije MPM LO Ljubljana MPM L!VE je serija virtualnih dogodkov in delavnic, v katerih so/bodo prek diskusije predstavljene zgodbe posameznikov, skupin in podjetij, ki so zaznamovala in še vedno zaznamujejo poslovni svet. Njihov namen je mlade ozavestiti, kako stopiti na poslovno pot in pridobiti prakticne vešcine. Prvo online okroglo mizo smo MPM Ljubljana organizirali 27. oktobra z naslovom »CAS ZA JUNAKE«. Vsebina dogodka »Vsi zacetki so težki, vendar samo z vztrajnostjo jih lahko premagaš.« Vsi zacetki so težki, tako pri snovanju in oblikovanju svojega podjetja kot tudi pri snovanju idej in do njihovih implementacij. Vecina podjetnikov se na svoji karierni poti srecuje z razlicnimi izzivi, vprašanje pa je, kako jim kljubovati in preckati ciljno ravnino. Misel, ki se je poslušalcem najbolj vtisnila v spomin, je bila: »Vsi delamo napake. Nekatere so take, da lahko »biznis« ustavijo cez nekaj let. Vendar jaz temu recem, da je to problem za naslednje leto, za jutri. Napak ne moreš reševati za naprej.« (Rado Daradan). Tako smo prvi dogodek MPM L!VE poimenovali »Cas za junake«, kjer smo prek dogodka želeli od uspešnih podjetnikov izvedeti, kakšna je bila njihova poslovna pot – njihovi zacetki in glavni izzivi, s katerimi so se podjetja spopadala na poti do uspeha. Naj se predstavijo Rado Daradan je soustanovitelj podjetja Mali Junaki. Znanje, ki ga nosi, je z vseh podrocij delovanja podjetja. Na dogodku nam je povedal, da je bilo veliko idej, vendar nobena ni bila dovolj dobra. Ko se je spomnil ideje o personaliziranih knjigah, mu je prijatelj in soustanovitelj rekel: “Ce ne boš s tako idejo ukrepal ti, bom pa jaz!’’ in tako se je ideja realizirala v eno izmed najbolj uspešnih podjetij, ki se je uveljavilo kot vodilno na trgu v kar šestih državah. Predstavil nam je njihove najvecje izzive, s katerimi se srecujejo na poslovni poti, kot so financni pogledi, pa vse do iskanja ilustratorjev in tiskarn. Njegov nasvet je, da se ustanavljanja podjetja ne lotite sami, ampak si pomagajte in se dopolnjujte. Nina Štefe je ustanoviteljica podjetja Cas za kavo. Na dogodku nam je predstavila svoje zacetke in izpostavila knjigo ‘’Revni ocka, bogati ocka’’, ki ji je odprla širši pogled in dala pogum za realizacijo svoje ideje. Danes se lahko pohvali z izjemno ponudbo lokalnih slovenskih izdelkov. Poleg tega je v zadnjem letu soustanovila tudi virtualno kavarno, pod imenom Bossy cafe, kjer s Tjašo Smuk pomagata realizirati sanje in predajati znanje bodocim podjetnikom. Seveda imajo vsi zacetki svoje izzive, kjer je poudarila, da jih moraš razumeti kot grajenje in izpopolnjevanje sebe in svojega podjetja. Na temo influencerstva pa sta se Nina in Katka strinjali, da se lahko opredeli kot poklic, saj lahko z njim dosežeš veliko ljudi, na katere lahko vplivaš z osvešcanjem ali nakupom dolocenih izdelkov ali storitev. Gosti so predstavili vešcine, ki so potrebne in uporabne na podjetniški poslovni poti, ter katere stvari so jih presenetile in jih še zdaj presenecajo. Prav tako so podali nekaj nasvetov za mlade, ki si želijo ustvariti svoje podjetje. Poudarili so, da se iz napak ucimo. Ne se obremenjevati in spraševati, zakaj. Pomagajo nam do našega cilja in nam pokažejo drug pogled na poslovanje. V MPM Ljubljana smo poskrbeli, da lahko poslušalci dogodkom prisluhnejo tudi po koncu. Vsi MPM L!VE posnetki so in bodo objavljeni na kanalu MPM Ljubljana na YouTube. Spodaj objavljamo tudi povezavo do zgoraj opisanega dogodka. Povezava do dogodka Cas za junake: https://www.youtube.com/watch?v=fSEEv_QYd-0 POROCILA TEDEN PROJEKTNEGA MANAGEMENTA ZPM Avtor: Rok Petje, sekretar ZPM Projektni forum je osrednji strokovni dogodek Slovenskega združenja za projektni management (ZPM). Praviloma gre za enodnevno konferenco, na kateri se zberejo strokovnjaki in raziskovalci s podrocja projektnega managementa in drugih komplementarnih podrocij (strateški management, podjetništvo, razlicna inženirska podrocja ipd). Ker aktualne razmere v Sloveniji in širši regiji zaradi pandemicnih razmer ne dovoljujejo izvedbe konference v klasicni obliki, smo se odlocili organizirati »Teden projektnega managementa ZPM«. Teden projektnega managementa ZPM se je odvijal od 17. 11. 2020 do 20. 11. 2020. Zajemal je izvedbo štirih online modulov, izvedenih v obliki predstavitev oziroma predavanj ter delavnic. Skupaj se je dogodka udeležilo skoraj 300 udeležencev. V povprecju pa se je dnevno posameznega dogodka udeležilo vec kot 130 udeležencev. Ob modulih so potekale tudi predstavitve projektov in možnosti vkljucevanja v projekte sekcije Mladih projektnih managerjev. V petek, 20. 11. 2020, pa je potekal online informativni dan programa mednarodnega certificiranja projektnih managerjev – program IPMA SloCert. V središce vsebinske obravnave na Tednu projektnega managementa ZPM smo postavili izzive rasti podjetij. Tako zagonska kot tudi uveljavljena in v rast usmerjena podjetja morajo biti pri svojem delovanju in razvoju vse bolj agilna, ce želijo v sodobnem dinamicnem okolju pravocasno izkoristiti zaznane priložnosti. Zaradi omejenih razpoložljivih in dosegljivih virov morajo biti ob tem tudi ucinkovita ob izvajanju aktivnosti ter osredotocena in odzivna ob sprejemanju strateških in drugih odlocitev. Vse navedeno se mocno prepleta s projekti, saj se rast in razvoj podjetij dosegata prav s projekti ter njihovo uspešno in ucinkovito realizacijo. V Tednu projektnega managementa ZPM smo skozi module spregovorili o izzivih projektnega obvladovanja rasti v uspešnem srednje velikem podjetju in v enem od najpomembnejših slovenskih velikih podjetij, pa o tem, kako ima v majhnem podjetju prav vsak projekt pomembno vlogo pri doseganju uspešnosti in krepitvi konkurencnosti. Posebno mesto med moduli je bilo namenjeno predstavitvi modernega informacijskokomunikacijskega orodja, namenjenega podpori obvladovanja projektov in predvsem kompleksnega multiprojektnega okolja. Sicer pa so na dogodku spregovorili Vlado Pogac (Turna d.o.o.), Žiga Fišer (Luka Koper d.d.), Leo Lušicic (AD Consulting), dr. Aljaž Stare (Projekt 35) in Tadej Visinski (Kivi Com d.o.o.). Mark Kalin in Klemen Selakovic sta v okviru dneva MPM prestavila svoje delo in izkušnje. Sedanji in bivši clani MPM pa so spregovorili o svojem delu v sekciji. Ves cas dogodka pa so se vkljucevali tudi Milena Sokolic, dr. Iztok Palcic in dr. Igor Vrecko iz Slovenskega združenja za projektni management. Vec vsebinskih informacij o dogajanju na letošnjem Tednu projektnega managementa bo predstavljenih v naslednji številki ZPM mrežnika. POROCILA NOVO VODSTVO KROVNE ORGANIZACIJE IPMA Avtor: Rok Petje, sekretar ZPM Na mednarodni ravni je bilo leto 2020 v znamenju imenovanja novega vodstva naše krovne organizacije The International Project Management Association (IPMA), ki trenutno vkljucuje kar 72 držav. Na samem virtualnem dogodku sta polnopravni clanici postali Japonska in Maroko, prehodni novi clan pa je tudi Ekvador. V kolikor se svet ne bi soocal z novim koronavirusom, bi letna skupšcina IPMA letos potekala v Rusiji, kjer bi socasno potekal tudi Mednarodni kongres IPMA. Tako se je tudi IPMA odlocila za virtualno izvedbo dogodka COD, v okviru katerega je novi predsednik IPMA postal Nizozemec Joop Schefferlie, ki bo to funkcijo opravljal do leta 2023. Na mestu predsednika je nasledil Jesusa Martineza Almelo, ki je bil izvoljen na mesto predsednika skupšcine. Novi trije podpredsedniki so postali še Oxana Klimenko (Rusija), Yvonne Schoper (Nemcija), in António Andrade Dias (Portugalska). Sekcijo mladih pa bo vodila Nemka Chiara Haenel. Slovenija je tudi sicer aktivna clanica IPME, saj trenutno izvaja dva kljucna produkta, in sicer certificiranje in spodbujanje razvoja mladih (Young crew), hkrati pa se pripravlja na uvedbo programa REG. IPMA Newsletter PROGRAM IPMA SloCert Avtorica: Milena Sokolic, direktorica programa Program IPMA SloCert je deležen konstantne dinamike in izzivov. Potem ko je ZPM v letu 2019 nadgradilo svojo bazo ocenjevalcev IPMA SloCert in prešlo na sistem IPMA ICB 4.0, si sedaj želimo razširiti bazo naših clanov, partnerjev in uspešno opravljenih certificiranj. S tem želimo okrepiti miselnost projektnega managementa kot stroke in poklica v Sloveniji, ki bo doprinašala k iskanju rešitev v gospodarstvu in družbi kot celoti. Od uvedbe sprememb na podrocju ocenjevalcev in sistema preverjanja kompetenc smo uspešno izvedli tri certifikacijske cikle. Vmes nam je epidemija postavila izzive, ki smo jih uspešno premagali. Nekaj korakov v postopku certifikacije smo namrec izvedli na spletu. Virtualno srecanje s potencialnimi kandidati, ki se niso mogli udeležiti informativnega dneva, je bilo enostavno in ucinkovito. Prav tako smo z nekaj kandidati izvedli intervjuje, ki so del postopka, na spletu. Kljub zacetni skepticnosti in dvomu, da takšna izvedba certifikacije ne bi dala enakih rezultatov kot postopek v istem prostoru, se je izkazalo, da se temu lahko vsi prilagodimo. Tako bomo v prihodnje upoštevali tudi napotke IPMA, ki spodbuja, da se celoten proces certifikacije izvede na daljavo, v kolikor osebno srecanje zaradi izrednih razmer, kot je npr. epidemija, ne bo mogoce. Kandidati za raven D bi tako opravljali pisni izpit prek ustrezne internetne platforme, medtem ko bi se za ostale ravni s kandidati izvedli poglobljeni intervjuji na spletu. Vec držav je tak nacin že preizkusilo, svoje izkušnje pa delijo z ostalimi partnerji in clani družine IPMA. Trenutno epidemiološko situacijo, ki še ni pokazala svojih razsežnosti v celoti, vzemimo kot opomnik na nenehne spremembe in nepredvidljivost. Dober projektni manager je takšne spremembe tudi sposoben obvladovati. Slovensko združenje za projektni management v okviru programa IPMA SloCert omogoca pridobitev certifikata mednarodno uveljavljenega združenja, s katerimi potrjuje nabor kompetenc, ki jih ima projektni manager (oz. manager portfelja ali programa). Zdaj je cas, da projektni managerji preverite in utrdite svoje kompetence, s katerimi boste doprinesli k uspešnemu soocanju z izzivi. Letošnji Projektni forum smo izkoristiti tudi za online informativni dan. Ta se je odvil v petek, 20. novembra 2020 med 9.00 in 11.00. Predstavniki IPMA SloCert smo vas seznanili s postopkom certificiranja in odgovarjali Trenutno epidemiološko situacijo, ki še ni pokazala svojih razsežnosti v celoti, vzemimo kot opomnik na nenehne spremembe in nepredvidljivost. Zdaj je cas, da projektni managerji preverite in utrdite svoje kompetence, s katerimi boste doprinesli k uspešnemu soocanju z izzivi. 62 na vaša vprašanja. Vljudno vabljeni vsi interesenti, ki se želite certificirati, ter vsi, ki se vam bo certifikacija iztekla v kratkem in jo želite obnoviti, da se prijavite na povezavi: http://zpm.si/slocert/prijava/ ali na elektronsko pošto: milena@zpm.si. ZAKAJ POSTATI CLAN ZPM? C C lani Slovenskega združenja za projektni management so del velike družine strokovnjakov v Sloveniji, in preko mednarodnih združenj IPMA® in ICEC tudi v svetu, ki se strokovno in/ ali raziskovalno srecujejo z razlicnimi podrocji projektnega menedžmenta. Gre za podrocja kot so to na primer vodenje projektov, sodelovanje v projektnih timih, vodenje programov ali portfeljev projektov, vodenje ali delovanje v projektnih pisarnah, kontroliranje ali revizija projektov, narocanje ali upravljanje projektov in podobno. Clanstvo v združenju prinaša posameznikom in podjetjem vrsto koristi in priložnosti, ki dalec presegajo stroške letne clanarine v združenju. V nadaljevanju izpostavimo samo nekatere med njimi, ki pa so sicer predmet stalnega dopolnjevanja. Clani ZPM: Projektni forum imajo 40% znižano kotizacijo na vsakoletnem osrednjem strokovnem in družabnem dogodku - Projektnem forumu, na katerem se srecajo direktorji podjetij, predstavniki javne uprave, direktorji programov projektov, projektni menedžerji in drugi, ki se ukvarjajo s projekti ali jih zanima podrocje projektnega menedžmenta. ZPM mrežnik prejemajo ZPM mrežnik, e-glasilo združenja, ki izhaja trikrat letno in vsebuje vrsto strokovnih in splošnih informacij, ki jih v svoji vsakodnevni praksi potrebujejo projektni menedžerji in drugi, ki se srecujejo s projektnim delom. Gre za informacije o novostih in dogodkih na podrocju projektnega menedžmenta, predstavitve uspešnih projektnih menedžerjev in realiziranih projektov, priložnosti za sodelovanje in podobno. projektno P r ojec t P erspec tiv es prejemajo letno izdajo e-verzije revije Project Perspectives, ki izhaja v angleškem jeziku in jo izdaja IPMA. Revija prinaša projektnim menedžerjem in menedžerjem programov ter njihovim nadrejenim in vodstvom podjetij najnovejša svetovna spoznanja in inovacije s podrocij, povezanih s projektnim delovanjem. Vsako leto revija obravnava doloceno aktualno temo, objavlja pa rezultate raziskav in študije primerov projektov, koristne akademikom in praktikom projektnega menedžmenta. IPMA NewsLetter prejemajo IPMA NewsLetter, e-glasilo mednarodnega združenja IPMA, pripravljeno v angleškem jeziku. Glasilo po eni strani zagotavlja clanom ZPM, da so stalno na tekocem z dogodki in strokovnimi aktivnostmi razlicnih projektnih organizacij širom po svetu, hkrati pa je odlicna priložnost, da v mednarodnem okolju predstavijo svoje projektne dosežke. Partnerji ZPM imajo 5 – 10% popusta na storitve in produkte, ki jih ponujajo partnerske organizacije združenja. Gre za popuste pri nakupu programske ali strojne opreme, namenjene projektnemu delovanju, popuste iz naslova svetovanj, pomoci pri prijavi projektov na razpise, pri financiranju projektov in drugo. Mednarodni združenji IPMA® in ICEC pridobijo s clanstvom v ZPM hkrati tudi clanstvo v mednarodnih organizacijah IPMA® -International Project Management Association in ICEC International Cost Engineering Council. IPMA® SloCert imajo 5% popust v ZPM-ovem programu mednarodnega certificiranja – IPMA® SloCert, v okviru katerega kandidati pridobijo mednarodno veljaven certifikat s podrocja projektnega menedžmenta, ki je prepoznaven po vsem svetu, predvsem pa v 52-ih državah, clanicah mednarodnega združenja IPMA®. Program ZPM Educa imajo 10% popust v okviru programa usposabljanja ZPM Educa, v katerem se v majhnih skupinah – lahko tudi v zakljucenih skupinah za izbrano podjetje – vrši izobraževanje in usposabljanje iz vseh podrocjih projektnega menedžmenta. Informacije in povezave permanentno pridobivajo v elektronski, pisni ali ustni obliki najnovejše lokalne in mednarodne informacije s podrocja projektnega menedžmenta ter imajo možnost navezovanja stikov in izmenjave izkušenj z najpomembnejšimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami ali strokovnjaki. Spletna stran ZPM imajo preko spletne strani ZPM dostop do vrste neomejeno dostopnih informacij in podatkov, pa tudi do vrste drugih uporabnih in vrednih informacij oziroma podatkov, ki so dostopni samo clanom ZPM – z osebnimi uporabniškimi imeni in gesli – ne pa tudi širši javnosti. Baze podatkov prejemajo informacije o literaturi, programskih paketih, kongresih, seminarjih doma in v tujini, po želji pa prejmejo tudi informacije o potencialnih partnerjih pri izvajanju projektov ali pa predlog perspektivnega mladega kadra z ustreznim znanjem in osnovnimi izkušnjami na podrocju projektnega menedžmenta. Promocija imajo prednostno možnost promocije in predstavitve lastnih spoznanj, izdelkov ali projektov z objavo v reviji Projektna mreža Slovenije, v glasilu ZPM mrežnik ali ob razlicnih dogodkih združenja. Sekcija Mladi projektni menedžerji imajo dostop do najmlajših clanov združenja – dijakov ter študentov dodiplomskega in podiplomskega študija, ki se v okviru združenja povezujejo v sekciji Mladi projektni menedžerji – MPM. MPM zagotavlja vzpostavljanje praviloma prvih sodelovanj na podrocju projektov med mladimi in podjetji. V ta namen MPM koordinira strokovne prakse, prireja srecanja in delavnice s projektnimi menedžerji, oglede podjetij in rezultatov projektov in podobno. MPM tako zagotavlja najmlajšim clanom možnost pridobivanja izkušenj in poznanstev, ostalim clanom pa priložnost za prepoznavanje najprimernejšega in najperspektivnejšega kadra za lastne potrebe. potencialnega M rež enje imajo preko številnih strokovnih in predvsem družabnih dogodkov ZPM vrsto priložnosti za srecevanje z drugimi clani združenja in posamezniki, ki delujejo v razlicnih projektnih okoljih, s tem pa možnosti za utrjevanje ali vzpostavljanje novih osebnih in poslovnih partnerstev. OBLIKE CLANSTVA V ZPM Individualno clanstvo Individualni clani združenja uživajo vse koristi, predstavljene v rubriki Zakaj postati clan ZPM. Združenje se trudi permanentno širiti koristnost clanstva, zato velja stalno spremljati novosti o tem na spletni strani združenja. Clanstvo dijakov in študentov Clanstvo dijakov, študentov in rednih podiplomskih študentov zagotavlja ob bistveno znižani clanarini vse ugodnosti, kot jih imajo individualni clani. Ob vclanitvi v združenje morajo dijaki in študenti rednega dodiplomskega ali magistrskega študijskega programa svoj status izkazati z ustreznim potrdilom in ne smejo biti starejši od 26 let. XL Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za XL korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 6-ih individualnih clanarin v združenju, • dodatnih 10% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferencah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 15 % popusta pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • 3 brezplacne udeležbe na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna povezava do njenih spletnih strani. L Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za L korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 4-ih individualnih clanarin v združenju, • dodatnih 8% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferencah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 10% popust pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • dve brezplacni udeležbi na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna povezava do njenih spletnih strani. M Korporacijsko clanstvo Organizacije, ki se odlocijo za M korporacijsko clanstvo, pridobijo naslednje pravice: • ugodnosti v obsegu 3-ih individualnih clanarin v združenju, • dodatnih 5% popusta pri prireditvah in udeležbi na Projektnem forumu ter konferencah in dogodkih v organizaciji ZPM, • 5% popust pri objavi oglasov v publikacijah združenja, • ena brezplacna udeležba na seminarju po lastni izbiri iz programa ZPM Educa, • pravico do uporabe logotipa ZPM, • objavo naziva in emblema organizacije v publikacijah ZPM in ZPM mrežniku, • objavo naziva in emblema organizacije na spletnih straneh ZPM ter aktivna povezava do njenih spletnih strani. KORPORACIJSKI CLANI ZPM ZDRUŽENJA ZA PROJEKTNI MANAGEMENT ESOTECH d.d. Preloška cesta 1, 3320 Velenje Spletna stran: www.esotech.si KRKA, tovarna zdravil, d.d. Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto Spletna stran: www.krka.si Telekom Slovenije d. d. Cigaletova 15, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.telekom.si NUMIP, Vzdrževanje, montaža in proizvodnja, d.o.o. Knezov štradon 92, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.numip.si Litostroj Power, d. o. o. Litostrojska 50, 1515 Ljubljana Spletna stran: www.litostroj-ei.si Nova Ljubljanska Banka Trg republike 2, 1520 Ljubljana Spletna stran: www.nlb.si POŠTA SLOVENIJE d.o.o. Slomškov trg 10, SI-2000 Maribor Spletna stran: www.posta.si ELES, ELEKTRO SLOVENIJA d.o.o. Hajdrihova 2, SI-1000 Ljubljana Spletna stran: www.eles.si NEC NOTRANJSKI EKOLOšKI CENTER, CERKNICA Popkova ulica 4, 1380 Cerknica Spletna stran: www.nec-cerknica.si Agencija POTI, d.o.o. Stegne 7, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.agencija-poti.si OGLAŠEVANJE V ZPM MREŽNIKU Razlogi za oglaševanje Glasilo ZPM mrežnik predstavlja odlicno priložnost za predstavitev organizacij in podjetij, ki se ukvarjajo s projekti, ki izvajajo projekte in ki nudijo izdelke ali storitve, namenjene projektnemu delu. Bralci so vsi clani Slovenskega združenja za projektni management, ob teh pa še vec kot 1.000 narocnikov na e-informacije združenja ter obiskovalcev spletne strani združenja. Zato v oglasnem delu glasila ponujamo razlicne možnosti in oblike oglaševanja, podrobneje predstavljene v spodaj navedenih Splošnih pogojih oglaševanja v ZPM mrežniku. V primeru, da se odlocite za oglaševanje v našem glasilu, Vas prosimo, da nas kontaktirate na elektronsko pošto: info@ zpm-si.com. Splošni pogoji oglaševanja v ZPM mrežniku 1. Cene Cene v ceniku že vkljucujejo DDV in veljajo za objavo pravocasno oddanega oglasa. Pripravo, obdelavo in popravljanje oglasov zaracunavamo posebej, glede na obseg dela. 2. Narocilo oglasnega prostora Osnova za objavo oglasa je narocilo, dostavljeno v pisni obliki po elektronski pošti na naslov info@zpm-si.com. ZPM mrežnik izhaja trikrat letno: v februarju, juniju in novembru. 3. Reklamacije Reklamacije sprejemamo le po elektronski pošti na naslov info@zpm-si.com, v roku 8 dni po objavi v glasilu. Za napake, ki so Možne oblike in cenik Oblika posledica slabe predloge, ne odgovarjamo. 4. Vsebina oglasov Sporocila oglasov morajo biti v skladu s kodeksom oglaševanja in veljavno zakonodajo. Za vsebino objave je odgovoren narocnik oglasa. 5. Nacin priprave oglasov Oglase sprejemamo v TIFF formatu, EPS formatu ali JPEG formatu. Slikovni elementi morajo imeti najmanj 300 dpi resolucije in morajo biti v CMYK barvnem modelu. 6. Dostava oglasov Izdelane oglase je treba dostaviti najkasneje: do 01. 03. za marcevsko številko do 31. 07. za avgustovsko številko do 31. 10. za novembrsko številko. 7. Druge oblike oglaševanja Za oglaševanje v obliki, ki ni opredeljena s cenikom se sklenejo individualni dogovori po posebej dogovorjeni ceni. 8. Ugodnosti za oglaševalce • oglas v dveh številkah, dodatni 10 % popust, • oglas v treh številkah, dodatni 15 % popust, • placilo oglasa pred izidom številke, dodatni 5 %, • dodatni 5 % popust imajo korporacijski clani Združenja, ki imajo status clana tipa C, • dodatni 10 % popust imajo korporacijski clani Združenja, ki imajo status clana tipa B, • dodatni 15 % popust imajo korporacijski clani Združenja, ki imajo status clana tipa A. oglasnega prostora 1/2 1/2 1/3 1/3 FOrMat 1/1 1/4 pasica ležeca pokoncna ležeca pokoncna VelikOst[MM] 210 X 297 210 x 148,5 105 x 297 210 x 99 70 x 297 105 x 148,5 210 x 35 Cena [EUR] 490,00 250,00 250,00 200,00 200,00 150,00 150,00