Izhaja
vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir«, Verikoveoj Koroško.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja
za	celo leto	....	K12-—
»	pol leta	....	»	6-—
»	četrt »	....	»	3,—
»	1 mesec	....	»	1-—
Naročnina se plačuje vnaprej.
Za oglasila se plačuje po 20 v. med besedilom po 40 v za 1 cm* vsakokrat, minimum 24 cm*. — Za poslano se
oglase se plačuje po 10 v za besedo; debelo tiskano 20 v vsakokrat; minimum 2 K.
Za izvestilo pri upravništvu 1 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXVIII.	Prevalje, 19. decembra 1919.
Ljudstvo je cjovorilo. Sijajen uspeh ob poizkusnem glasovanju.
Izvedli smo v coni A poizkusno glasovanje. Oddanih je bilo nad 8O0/0 glasov za Jugoslavijo. Ljudje -Nemci, ki so oddali svoje glasove za Nemško Avstrijo, so nam sedaj izjavili, da bodo tudi oni
glasovali pri plebiscitu za nas, ker stoji Avstrija ob robu propada in je samo vprašanje tednov, da popolnoma razpade. Glasovanje se je vršilo popolnoma nepristransko. Ljudski glas je božji glas!
1. december 1918—1. december 1919.
1. decembra 1. 1918 je zasedel nadporočnik Malgaj s svojo hrabro četo Velikovec, 1. decembra 1919 pa smo obhajali v Velikovcu lepo obletnico našega narodnega jedinstva.
Nemci so v teku 1. 1919 s silo napadli naše kraje, njih vojaške tolpe so ropale in plenile in odnesle ter uničile veliko narodnega premoženja. A prišla je odrešitev in sedaj uživamo jugoslovansko svobodo po težkih letih tlake in hlapčevstva
Kaj nam je prineslo narodno osvobojenje, kaj nam je dala naša država?
Veliko. — V veliki prodajalni na Dunaju stoji jugoslovanski trgovec in kupuje robo. Dunajčan pravi, da je vse razprodano, vendar pa še izbere trgovec nekaj robe in jo kupi. V skladišče pride Anglež, premotri najlepše sukno in tkanino in vpraša za ceno. Ogovore mu, a on se ne pogaja in kupi skoraj vse skladišče za višjo ceuo, kakor jo moremo mi plačati. Za njega ni ničesar drago, ker ima angleški denar napram avstrijski kroni tako vrednost, da je Avstrija za posestnika tega novca najcenejša država. In zato so Angleži in Francozi izvlekli iz Avstrije vse najboljše industrijske izdelke, pokupili so veliko tovarn in izčrpavajo delavno moč pokornih Avstrijcev do skrajnosti. Ljudstvo pa je gladovno, boso, ker ]e draginja neznosna, a zmagovalci so siti in zadovoljni, ker s svojim denarjem lahko vse pokupijo.
.. To je bleda slika zemlje, v kateri gospodarijo zmagovalci. Pokorni narod ni niti gospodar svoj'ega imetja in svoje delavne moči. Živi ob drobtinicah, ki mu jih meče z bogate mize zma-govalec, A zmagovalec nima srca in naj se ime-
nuje Rimljan, Turek, Nemec, Francoz, Amerika-nec ali Anglež. Zmiraj je veljalo načelo: Vae victis ! Gorje premaganim ! Zmagovalec izsesava svojo žrtev moralno in ekonomsko in ji pripušča, da živi samo toliko, kolikor je njemu v korist.
Prvega decembra je minulo leto dni, odkar je bila svečano proglašena naša edinstvena država.
S tem je bil preprečen nadaljni naval tujcev na našo zemljo, ki seje bila oslobodila avstrijskega robstva. Nastala je moralna in fizična sila, kateri se imamo zahvaliti, da danes no delimo usode Avstrije, Madžarske in onih naših krajev, ki se v italijanskem suženjstvu in nemškem despotizmu ne smejo niti ganiti in morajo pretrpeti najhujše zlo.
Prvo leto našega obstanka v skupni državi ni bilo povsem lahko. Še danes trpimo bedo. Toda v obče ni slabo. Osnovanje edinstvene države nas je rešilo mnogih neprilik. Stoletja smo bili ločeni drug od drugega, in v nas je ostalo mnogo eksplozivnih snovi, ki hi se bile lahko vnele v meščansko vojno. Naša država bi bila lahko postala to, kar je Ukrajina ali katera država obBaltiškem morju. Nalše edin-stvo nas je rešilo te nesreče. Tudi pri nas so bile plemenske in socijalne borbe, a stekle so se v normalen tir.
Jedinstvena država pa nas ni obvarovala samo meščanske vojne, njej se imamo, zahvaliti za vse ono, kar nam je prisodil in priznal egoistični zunanji svet. Ne Wilson, ne Francija, ne Angleži nam ne bi bili piogli pomagati, če se ne bi bili prej združili v državo. Mirovna konferenca ni imela usmiljenja s tistimi, ki se niso mogli ali niso znali zase pobrigati. Meščanska vojska bi bila odprla vrata vsem našim sovražnikom in D’Annunzio se ne bi bil ustavil na Reki, morda tudi ne
v Ljubljani in v Zagrebu. Mirovna konferenca bi bila polovico naše 'države razdelila med pohlepne sosede, če bi bili pokazali, da za slobodo nismo zreli.
Polovico našega naroda bi bila pod tujim jarmom in bilo bi nam veliko hujše kakor pa Avstriji, Madžarski, Ukrajini ali Estonski.
V našem srcu je tlelo gorje, ko so'-Nemci zasedli Koroško, vojska naše jedinstvene države je vrgla stare naše sovražnike nazaj in tako smo ohranili Slovenci velik del svojih zemlja, katere bi bili drugače gotovo izgubili. Vsak čas smo pričakovali navala rdečih gardistov na Medjimurje, a naša država je tudi to pokrajino rešila. Romuni so segli po Banatu, država je rešila velik del Banata in ž njim srbski živelj.
Sami za se se ne bi bili mogli boriti. Italijani, avstrijski Nemci, Madžari, Romuni, Bolgari in tudi Grki bi bili napravili iz nas to, kar so napravili nekdaj Prusi, Avstrijci in Rusi iz Poljske. Z našim delom, našo krvjo, z našim denarjem bi bili plačevali Nemci vojne dolgove in bi se naprej bogatili.
Kako pa bi bilo na Koroškem, to smo občutili prej stoletja, posebno pa ob priliki, ko je nemška vojska prišla v naše kraje. Kdor še sedaj ne iz-previdi, je slep, takemu ni pomagati, podoben je tistemu hlapcu, ki je „rešil“ svoj denar na ta način, da je zamenjal vse jugoslovanske krono za enako svoto nemških, da se obvaruje „falute“.
Mi pa, kar je nas poštenih in pametnih Ij'udij, bodisi Slovencev ali Nemcev, bomo oddali ob plebiscitu svoj glas Jugoslaviji. Eno leto smo preživeli in uvideli, da je tukaj še najboljše. Država, ki je prestala ta čas, ima tudi bodočnost. Naj Lemisch, dr. Pflanzl, Lutschoimig še tako vpijejo v Št. Vidu in Celovcu, naj kličejo na pomoč an-tantino misijo kakor hočejo, mi smo in ostanemo jugoslovanski državljani.
Kaj smo prodali avstrijski republiki?
,.Saj sami nič nimate," pravijo Nemci in nemškutarji, „kaj se boste hvalili, da prodajate Nemcem." Nekaj pa le imamo, in da bodo naši čitatelji videli, koliko je avstrijska republika dobila postavnim potom iz Jugoslavije, pa hočemo danes navesti nekaj številk iz uradnega lista
Podlistek.
Dr. J. Kotnik:
Iz Bosne.
Banja Lnka, koncem oktobra 1919.
Neupogljiva usoda, proti kateri sem se bori z vsemi močmi, me je zopet zanesla v ta kraj ki sem ga pred petimi leti zapustil.
Nekoč, v mlajših letih, me je hrepenenje gnah sem v te kraje, da jih vidim in spoznam na lastni 0«. Zaželel sem si takrat v ta novi, napol iztočn svet, o katerem oni, ki ga niso imeli prilike videti bikoli ne morejo imeti pravih pojmov.
Na tej zemlji je tudi mnogo slovenskih grobov O hrabrosti naših slovenskih fantov pričajo de bele knjige, pričajo brezštevilne gomile, s katerim sp še danes posejana bosenska tla. ^ Da so znal 1,1 naše fantje, junaki iz Kranjske, Štajerske, Kolške, da osvajajo to zemljo za bodočo Jugoslavijo gotovo jim ne bi bilo žal ne težkega truda, ne dragocene krvi. Tako je zapisala Pravica, da mora °) kar je bilo pridobljeno z našo krvjo, pripadati
nam.
Veliko je bilo trpljenje, ki je šlo v času sve-°vne vojske preko Bosne in Hercegovine, neiz-b^rno je bilo ponižanje, prizadeto srbskemu narodu v Bosni zlasti v početku vojske. Kar jih
krvoločni rablji niso obesili, odpravili so jih v temne ječe širom Avstrije in Madžarske. Toda vsaka stvar ima tudi svojo solnčno stran. Mnogi od teh, ki so bili izpočetka vtaknjeni v ječe, bi morebiti danes gnili po raznih bojiščih, a tako so povečini vendarle ostali pri življenju. Začudil sem se, videč, da živi še ta in oni, ki sem ga imel že davno za mrtvega.
Opažati je tukaj veliko število invalidov, morda v večjem obsegu nego pri nas. Znano je pač vsem, da so Bošnjake avstrijski polkovodci zelo radi uporabljali tam, kjer je bil položaj najnevarnejši. „Die braven bosnischen Truppen!.."
V	splošnem pa sledovi vojske ne bodejo tako v oči kot drugod. Zemlja je bogata in rodovitna, ter se hitro popravlja. Živine je dosti, zlasti drobnejše, ovac in svinj. Vsak torek je tukaj tedenski semenj. Živine, tudi konj, je v izobilju na prodaj. Dokaz, da je tukaj dosti živine, je tudi to, da med vojsko v Banja Luki nikoli ni bilo meso na karte in v tem oziru tudi nikoli niso trpeli pomanjkanja. Nedostajalo je le moke in deloma masti.
Dobršen del bosenskega bogastva tvorijo slive. Letos pa so večinoma vse pozeble. Zato je tur-ščica dobro uspela. Vsled izredno tople jeseni se je tako popravila, da je 3 do 4 m visoka ter ima vsaka po nekaj storžev.
V	turškem delu mesta ista slikovitost kot pred vojsko, samo malo manj razkošja.
Drugače pa je opažati, da so se jeli Moha-medanci precej živahno gibati. Tudi Mohamedanke hodijo v javne šole, česar pred vojsko ni bilo videti. Nekaj mladih Turkinj imamo celo v naši realni gimnaziji. Tudi lica si ženske ne zakrivaje več tako skrbno kot poprej; sedaj je lahko videti dekleta do 18. leta, ki šetajo s čisto odkritim licom. Mohamedanci so pač izprevideli, da se ne da trajno kljubovati teku časa in njegovih zahtev. Preostajalo jim je samo dvoje: ali polagoma izumirati, ali pa se prilagoditi razmeram. Izbrali so poslednje.
Zanimivo je dejstvo, da se na ulici, v kavarni in drugod še zelo mnogo govori po nemški, morebiti celo več, nego v naših krajih. Nihče se nad tem ne zgraža, ker vsakdo vé, da nam danes ti Nemci ne morejo biti več nevarni.
Mnogi izmed nemških uradnikov, ki so bili v narodnem oziru bolj razvpiti, so prve dni preobrata bežali iz Bosne, boječ se najbrže, da bi se moglo domače prebivalstvo maščevati ntm bivšimi tlačitelji. Toda tudi tukaj se je pokazala pohlevna slovanska kri. Nikomur se ni ničesar zgodilo, samo nekaj najrazvpitejših uradnikov ie bilo odpuščenih, oziroma umirovljenih. In tako so se sčasoma tisti Nemci, ki so bežali iz strahu pred srbsko osveto, zopet vrnili in služijo danes naši novi državi z isto vnemo kakor bivši Avstriii
V Sarajevu izhaja še nemški list »Sarajevoer Bote , ki je po svoji nedolžni vsebini namenjen
državnega urada za ljudsko prehrano na Dunaju. (Verordnungsblatt des Staatsamtes fiir Volks-ernahrung Nr. 14 z dne 31. oktobra 1919.)
18. januarja 1919 smo sklenili z Avstrijo pogodbo za fižol in moko. Imeli bi prodati 50 ton (500.000 kg) fižola in tega smo do 15. oktobra tudi odposlali. Odposlali smo tudi 236'6 ton moke.
Druga pogodba z avstrijsko republiko je bila sklenjena dne 5. julija 1919. Po tej pogodbi smo prodali do 15. oktobra 1919: 200 konj, ki so bili 716 q (centov) težki, 100 glav goveje živine, ki je bila 618 q (centov) težka ter 150 ovc.
Centralna uprava za trgovski promet v Beleragradu je sklenila 22. marca 19 19 z avstrijsko republiko pogodbo. Prodali in odposlali smo do 15. oktobra 1919: 3582'1 ton krompirja, 5417 vagonov ovsa, 1587‘8 vagonov koruze in koruzne moke, 43-2 vagonov ječmena, 2 vagona prosa, 95‘58 vagonov fižola, 1000 glav goveje živine, ki je bila 5097 q (centov) težka, 3-61 vagonov povojenega svinjskega mesa, 12P3 ton masti, 2852 klavnih konjev, ki so bili 9362 centov težki, 92P8 centov svinjskega Špeha, 75'4 ton kuretine!! 7020-5 zabojev jajc (1 zaboj jih je vseboval okoli 1600) in 6138 živih svinj, ki so tehtale 9178 centov.
Centralna uprava za trgovski promet v Belem-gradu je dne 1. septembra 1919 sklenila drugo pogodbo. Do 15. oktobra smo prodali in tudi odposlali: 529’3ton fine pšenične moke št. 0, 554'2 ton pšenične moke št. 6.
To je bilo odposlano do 15. oktobra 1919. A to še ni vse, veliko se je odposlalo po 15. oktobru in koliko pa jo šlo skrivaj čez mejo, za koliko so izdajala obmejna okrajna glavarstva dovoljenje!
Po pogodbi z dne 1. septembra 1919 dobi Avstrija še od nas: 12.9707 ton pšenične moke št. 0, 8445‘8 ton pšenične moke št. 6, 28.000 ton pšenice, rži in ječmena, 24.000 ton koruze iz letine 1918, 4000 ton stročnega sočivja (fižola, grafia itd.), 6000 ton tropin in neužitnega žita, 80.000 ton krompirja, 6000 ton debelih svinj, 1000 glav pitane goveje živine, 5000 ovc, 25 vagonov kuretine, 200 ton svinjske masti in Špeha, 100 zabojev jajc in olja ter trdega sira, kar ga nam bo preostalo. Tona je 10.000 kg.
Sedaj pa, ko imate ob zimskih večerih čas, pa izračunajte, koliko kilogramov je šlo v Nemško Avstrijo in koliko smo za to dobili!
Celovški špispurgarski časopisi, posebno pa „Karntner Landsmannschaft" pišejo, da nimamo ničesar. Ja hudika, koliko pa še hočete imeti? Pravite, da lahko izhajate brez nas. A številke govore popolnoma drugače.	,
Zato bomo pa mi Slovenci in Nemci v coni A ki malo dalje vidimo, kakor pa do celovškega lintverna, glasovali za Jugoslavijo. Hvala Bogu, nekaj še imamo in če bodo Nemci v Celovcu pametnejši postali, pa bomo s časoma še njim kaj poslali, tukaj smo ob meji. In ko bo železnica zopet vozila do Celovca, bomo še mi kaj zaslužili. Zaslužiti pa morajo tudi naše gospodarske in kmečke organizacije, ki morajo doseči, da se bo promet vršil potom kmečkih kreditnih zavodov.
Za to bomo že poskrbeli. Če pa kdo ne bi verjel, da so številke resnične, mu pa lahko pokažemo črno na belem v uradnem listu št. 14, z dne 31. oktobra 1919 državnega urada za ljudsko prehrano na Dunaju.
le še raznim nemškim „frajlam“ in vdovam bivših avstrijskih uradnikov. V sedanjo politiko se omenjeni list prav nič ne meša.
Politična uprava je povečini v rokah Čehov in Poljakov, ki seveda hočejo biti kavalirji in ne marajo preveč natezati politične vajeti. Zato je svoboda tem večja in čestokrat slabo tolmačena.
Politične razmere so v Bosni zelo napete, čuti se v tem oziru bližina Belgrada. Vse stranke izdajejo svoje liste, ki se navzlic pomanjkanja papirja množijo kakor gobe po dežju. Časopisje pa po svoji vsebini ne stoji na posebni višini. Osebnih napadov še menda nikjer nisem čital toliko kakor v tukajšnjih časopisih.
Čehi, in deloma tudi Poljaki, bivši uradniki, ako niso gmotno navezani na to zemljo, se polagoma izseljujejo v svojo novoosnovano državo. Tudi Hrvati zapuščajo Bosno in sprejemajo službe v Hrvatski. Samo Nemci, še bolj pa Židje in zaostali Mažari, se trdno oklepajo „zlate“ Bosne.
. Drugače se v Bosni živi kakor povsod po naši domovini. Veselje, godba, petje, pitje — toda le malo resnega in stvarnega dela.
_ V tem oziru ipak prednjačimo mi Slovenci. Zmisel za solidnost in stvarnost je pri našem ljudstvu še najbolj razvit in zato ni čudo, če potniki, ki se vračajo s potovanja po slovenski zemlji, izjavljajo: „Slovenci so kvas Jugoslavije."
Avslrija ima žita samo do 18. jan.1920.
Na Dunaju so se državni tajniki sešli z zastopniki velesil in so jim pojasnili obupni položaj avstrijske republike. V par tednih bo prebivalstvo brez živil in brez premoga, nastopila bo anarhija, če Pariz ne bo pomagal. Zato prosijo, da bi v Parizu sprejeli državnega kanclerja in državne tajnike za ljudsko prehrano, trgovino, promet in finance, da bi tam lahko osebno potožili gorje avstrijske republike. Državni tajnik za prehrano je nato slikal obupni položaj. Moke ima Avstrija 62.500 ton na razpolago, ki bi segla do IS.januarja 1920. A še pri Sirakuzab se je potopil parobrod, ki je vozil živila za Avstrijo, za čas po 18. januarju nimamo nobenega žita, nobene moke, da bi preskrbeli ljudstvo.
1.	Državni tajnik je prosil, naj velesile mesečno pošljejo 50.000 ton žita, del te pomoči na račun kredita, ki ga je dala v dolarjih Amerika.
2.	Za nadaljno preskrbo pa kredit v znesku 6 do 9 milijonov dolarjev.
Na koncu je pristavil: „Lahko izračunam dan, ko bomo od lakote umirali, če ne dobimo kredita." A tudi kuriva za zimo strašno primanjkuje. Gozdovi v Dunajski okolici so goli, vse seka drva. Težko bo vzdržati red na Dunaju. Dr. Reisch jd povedal, da je 48 milijonov dolarjev, ki jih je posodila Amerika, skoraj že porabljenih. Blaga nimajo več. Ker mora Avstrija kupovati živila z denarjem (z dobro valuto), bo napravila že v letu 1919 čez 8 milijard kron dolga.	•	.
Antanta ponuja denarje za tobačni avstrijski monopol, za uvozne monopole, za umetnostne zaklade, za železnice itd. A prodaja se mora kmalu izvršiti, ker drugače bo prepozno. Zastopniki velesil so izjavili, da bodo poročali o položaju avstrijske republike svojim vladam. Dr. Renner je naglašal, da se razmere do Čehoslovaške in Jugoslavije od dne do dne boljšajo.
Izboljšale bi se razmere med Avstrijo in Jugoslavijo že prej, če ne bi bilo v Gradcu in Celovcu tistih zakotnih listov, ki dan na dan hujskajo proti naši državi, tako da smo morali pogodbe, ki smo jih sklenili z Avstrijo, vsled hujskanj graških in celovških listov preklicati. In če mislijo naši Nemci, ki uživajo dobrote v Jugoslaviji, da koristijo svojim narodnim bratom, če hujskajo dan na dan proti državi, se jako motijo. (Poročilo posneto po „Neues Grazer Tagblatt" z dne 4. decembra 1919.)
Politični pregled.
Volitve na zapadu.
Volitve na zapadu so se vršile pod vplivom velikega svetovnega preokreta. Prevladujejo socialni ekonomski problemi. Francoska je preplašena od boljševiške vojske. Buržoazija se je organizirala pod vodstvom Clemenceauovim. Pro-letarijat se je bojeval z nacijonalnim republikanskim blokom, ki je tudi zmagal. To pomeni, da je narodna ideja na Francoskem še silna. V Italiji pa je ekstremni nacijonalizem in mini-sterijalizem dobil hud udarec. Tam je vladal imperijalizem, kmet in delavec pa je stradal. Pri socijalistih je prevladala boljševiška struja, kmečko ljudstvo pa je pristalo na italijansko ljudsko stranko, ki ima v programu radikalno agrarno reformo. Veliko pa se jih ni udeležilo volitev. V Belgiji so katoliki in liberalci na korist socijalistov oslabljeni. Katoliška stranka je izgubila okoli 20 mandatov in s tem tudi absolutno večino v parlamentu in je demisijonirala. Novi belgijski državni zbor bo sestavljalo 79 katolikov (prej 99), 67 socijalistov in 38 liberalcev. V Italiji je bilo izvo-jenih 155 soc. demokratov, 102 katoličana, 8 republikancev in 243 zastopnikov, ki pripadajo različnim liberalnim skupinam.
Zborovanje hrvaške ljudske stranke.
V Osijeku je bilo 23. novembra zborovanje hrvatske ljudske stranke, katerega se je udeležil tudi poslanec Fr. Smodej.
Katoliški kongres v Mariboru 1.1920.
1. decembra so se zbrali v Ljubljani vsi kulturni krščanski delavci in organizacije, da se posvetujejo o velikem mednarodnem kulturnem zborovanju, ki se bo vršilo leta 1920. v Mariboru. Sestanek sta sklicala ljubljanski knezoškof dr. Jeglič in dr. Korošec. Vršil se bo velikanski orlovski tabor. Do sedaj so se prijavili češki orli, Poljaki, ameriška, belgijska in francoska telovadna društva. Ob tej priliki hočejo položiti temelj mednarodni kršč. orlovski organizaciji.
Mirovna pogodba.
V mirovni pogodbi, ki bi jo morali mi Jugoslovani podpisati, je bilo tudi določilo, da imamo še le potem pravico do odškodnine, če bi zvezne države že deloma dobile povrnjeno škodo. Naša delegacija pa je dosegla, da bomo denar že prej dobili, zahtevala je tudi predujema na odškodnino.
Predarlska
se hoče ločiti od Avstrije in se priklopiti Švici. S tem bi prešla še zadnja tekstilna industrija, ki se še nahaja v Avstriji, v tujo državo.
Dr. Korošec
organizira jugoslovansko ljudsko (pučko) stranko. Dne 14. novembra je imel v Karlovcu sestanek z duhovništvom mesta in okolice. V ženski zvezi je imel predavanje o ženskem vprašanju, o položaju žene v naši novi državi. — Dne 7. nov. je imel v Zagrebu sestanek z zagrebškim kršč socijalnim delavstvom.
Volitve v madžarsko konštituanto
se bodo vršile 21. decembra 1919. Konštituanta se bo sestala 3. januarja 1920.
Začasni nemški koroški deželni zbor
zboruje v Št. Vidu ob Glini. Poslanec dr. Pflanzl je v seji dne 27. nov. predlagal, naj se spremeni stanovanjski zakon in naj se ubogim, ki niso nemški Avstrijci, ne daja kart za uboge.
Kmečko zborovanje v Zagrebu.
Dne 3. dec. se je vršilo v Zagrebu veliko kmečko zborovanje kmečkih demokracij. Vseslovensko ljudsko stranko sta zastopala poslanca Brodar in dr. Kulovec.
Dnevne vesti.
Regent Aleksander je odpotoval 29. novembra v Pariz.
Božične počitnice bodo trajale na vseh šolah v Sloveniji od 24. decembra 1919 do vštetega 6. januarja 1920.
Imenovanje. Minister za pravosodje je imenoval za pisarniškega predstojnika v Mariboru Jakoba Podlesnika, pisarniškega predstojnika v Inomostu.
Poslanec Pr. Smodej — glavni urednik „Slovenca“. G. poslanec Smodej je prevzel glavno uredništvo „Slovenca". Dosedanji glavni urednik dr. Izidor Cankar se je vrnil k svoji stroki, k zgodovini umetnosti, in bo nadaljeval strokovne študije.
Nadsvetnik Jurij Krištof umrl. Težko in bridko izgubo imamo zopet zaznamovati, naš koroški rojak Jurij Krištof je legel k večnemu počitku. Rodil se je leta 1854. v Žvabeku kot kmetski sin, se z lastno marljivostjo in pridnostjo izšolal in posvetil po končanih vseučiliških študijah sodnijskemu stanu. Še kot dijaku mu je vcepil nepozabni Andrej Einspieler Ijzbezen do materinega jezika, kateremu je pokojnik ostal zvest v najtežavnejših časih in razmerah. Služil je v mladih letih v Celovcu, potem na Štajerskem, končno pa na Koroškem in to samo v Železni Kapli čez 20 let. Temu okraju je vtisnil v najlepši svoji dobi svoj čisti pečat. Bil je eden izmed onih sodnikov, ki so pri nas začeli uvajati slovenščino pri sodiščih; vkljub najhujšemu pritisku in preganjanju od zgoraj se od začrtane poti ni dal odvrniti. Bil je sodni svetnik že od leta 1900. in čeprav se mu je obljubovalo povišanje, on ljubezni do slovenščine ni opustil in je bil pred vojno dolga leta edini sodnik na Koroškem, ki je slovensko uradoval. Že pred vojno je izpolnil predpisano službeno dobo, a se je zaslužnemu in potrebnemu počitku odpovedal samo zaradi tega, ker je vedel, da bi na njegovo mesto prišel kak Nemec. Celo avstrijski minister se je zastonj zaganjal v ta trdni značaj, da bi ga z obljubami in grožnjami spravil z mesta. Tako je v mučni 40 letni službi doživel mlado zoro Jugoslavije, prva naša vlada ga je imenovala v priznanje za nadsvetnika. Tudi nadalje je vztrajal v službi in pomagal graditi in urejevati s svojo izkušeno roko mlado državo. Predolgi napor pa je presezal njegove telesne sile, nagloma pa mirno je zaspal. Bodi nam vzor značajnosti, delavnosti in vztrajnosti! Bodi mu lahka zemljica jugoslovanska!
Na Brnci pri Beljaku je zborovala nemška soc. dem. stranka, ki je med drugim zahtevala, naj se zopet otvori šola, katero so kratko pred začetkom šolskega leta Italijani zasedli.
Koroška podružnica Slovenskega planinskega društva. V novembru se je vršilo v Ljubljani zborovanje delegatov podružnic SPD.
Koroško podružnico je zastopal odbornik Fr. Smodej, ki je imel pred zborovanjem razgovor z odborniki in poslancem Fr. Grafenauerjem kot predsednikom koroške podružnice. Predlagal je, naj se prejšnja koroška podružnica razpusti in naj likvidira premoženje osrednji odbor planinskega društva, ki ga naj porazdeli na podružnice, ki se bodo na Koroškem na novo osnovale. Snujejo se podružnice za Mežiško dolino, za Velikovec in Železno Kaplo ter za Rož. Tako bo delo lažje in bo gotovo rodilo več sadu.
Suha. Z dnem 15. novembra 1919 se je izločila poštna nabiralnica Suha iz okoliša poštnega urada Libeliče, kareremu je bila do sedaj začasno prideljena, in se prideli zopet okolišu poštnega urada Labod.
V Borovljah se je vršil Miklavžev večer, ki je dobro uspel.
Demonstracije proti lakoti so se vršile v Inomostu. Demonstrantje so razbili šipe v trgovinah in zavodih, kjer se nahajajo živila. Laški karabinierji so umirili ljudstvo, pa nič ni pomagalo. Ljudstvo je vdrlo v trgovine in odnašalo živila.
Koroški nemški begunci so zborovali dne 3. decembra pri GriJmmeiju. Predsedoval je Lutschounig iz Žihpolj. Veliko beguncev je že porabilo vse prihranke, zahtevali so, naj se jim poviša begunska podpora in klicali mednarodno komisijo na pomoč.
„Kdaj pa pride jo ?“ „Kdo?“ „Berite!“
Ko so bili Jugoslovani v Celovcu, so Nemci vedno popraševali: „Ja, wann gehen sie denn?“ (Kdaj pa pojdejo?) Sedaj pa, ko jih muči glad, pa po-prašujejo: „Wann kommen sie denn?u (Kdaj pa pridejo?) Vsa naša privatna poročila javljajo, da je v Celovcu že polovica prebivalstva za Jugoslavijo in komaj čakajo, da bi prinesli živil.
Železnica Kranj-Velikovec-Št. Janž na Mostiču. Naši inženerji so izdelali načrt za železnico Kranj-Velikovec-Št. Janž na Mostiču. Res bi jo zelo potrebovali, vprašanje pa je, ali ne bi bolje kazalo speljati progo na Kamnik. To bi bila še bližja zveza z Ljubljano in z morjem. Strokovnjaki naj bi tudi o tem načrtu premišljevali!
Nemški koroški proračun za leto 1919
zahteva letnih 17,507.848 K (za 7,294.995 K več kakor za leto 1918), dohodki pa znašajo samo 9,939.631, torej manjka 7,568.217 K. Zakaj hočejo koroški Nemci, da bi glasovali za Koroško? Zato, da bi jim pomagali milijonske dolgove plačevati.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani otvorila je novo podružnico v Borovljah, katera že nekaj časa posluje. Potom Boroveljske podružnice izvrševali se bodo tudi posli njene Celovške posestrime. Vso tozadevno korespondenco naj se odpošilja na naslov podružnice v Borovljah.
Za 100 jugoslovanskih kron so plačevali 2. decembra na Dunaju uradno 125 nemško-avstrijskih.
Živila v avstrijski republiki. „Neues Grazer Tagblatt“ z dne 4. decembra poroča iz Dunaja: „Cene za mast se bodo že v decembru zvišale. Svinjska mast bo stala 90—100 K, moka se bo pa v januarju podražila, majhen hlebček kruha bo stal 5 kron, kilo moke pa 10—12 kron. Goveje meso bo stalo 48 K, zadnje pa 68 K, meso za pečenke pa 80 K, biftek pa 100 K.“ — Tisti Nemci, ki pri nas niso zadovoljni, naj gredo v Avstrijo gladovat!
Vezanje raztrganih niti. Graški „Ar-beiterwille“ z dne 7. dec. 1919 ostro napada staro tetko Tagespošto, ki še vedno misli, da bo zverižila prejšnjo Avstrijo. Da so se razmere med državami, nastalimi iz Avstrije in avstrijsko republiko izboljšale, ni zasluga graške Tagespošte, koje uredniki se celo življenje niso drugega naučili kakor nemškonacijonalni študentovski komment, ampak razumnih mož v Avstriji. Jugoslovanom še v glavo ne pade, da bi si želeli prejšnjo Avstrijo nazaj, tudi Čehom in Poljakom ne. In tudi Nemci si je ne žele, pravi „Arbeiterwille“, ker bi bili v taki zvezni državi v manjšini. „Težko bo zvezati raztrgane niti, a zvezali jih bomo,“ pravi list, ker spoznavajo tudi v inozemstvu, da velikonemška glasila kakor so Tagespost (in pa zakotni celovški listi) reprezentirajo najneumnejši del buržoazije v deželi, da pa na ljudske sloje nimajo vpliva, kar dokazujejo vsake volitve.
Tobačne cene je zvišala vlada v avstrijski republiki za 200 0/0 pri slabih in za 300 °/0 pri boljših tobačnih izdelkih. Po tem avstrijskem ključu so se zvišale cene tobaku tudi pri nas v Jugoslaviji. Tako piše mariborska „Straža“.
Za markiranje bankovcev določeni zavodi na Spodnjem Štajerskem in Koroškem prenehajo s svojim poslovanjem v obče dne 13. grudna zvečer. Izjemoma pa še bodo davčni uradi na Spodnjem Štajerskem in Koroškem, kakor tudi Avstro-ogrska banka, podružnica v Mariboru, markirali naprej do vštevši 20. grudna 1919. Do tega
časa markirajo še tudi vsi zavodi v Prekmurju. Občinstvo, ki še morda do sedaj iz kakegasibodi vzroka ni predložilo svojih bankovcev v markiranje, se na to opozori s pripombo, da se z 20. grudnem markiranje definitivno zaključi, ter pozneje ne bo mogoče dati več bankovcev markirati.
Zvišanje železniških tarifov v Nemški Avstriji. Ldu. Dunaj 10. dec. Državni urad za promet zviša sredi meseca januarja 1920 železniške pristojbine za osebni promet za 50 °/o> pristojbine za blagovni promet pa za 150 °/o-
Srbski dinar velja, kakor je odredil finančni minister, 3 K 50 vinarjev. To je uradni kurz, banke plačujejo nekaj več.
Dopisi.
Borovlje. Mladi filozofi. Neko nedeljo me srečata na poti iz Borovelj dva fanta, ne vem, ali sta učenca meščanske šole, ali sta že šoli od-rastla in obiskujeta slovenski tečaj. Govorila sta o slovenski pisavi. „A je čisto lahek, je koj okrogel," pravi eden. Drugi oporeka nekaj in se pripogne ter nariše s prstom na tla v pesek, češ: „Vidiš, a je tak-le in tak je 1 itd.“ Jaz grem svojo pot naprej, a obšlo me je dvoje čustev. Žalostno, ko mora človek videti, da se mora, ne po lastni krivdi, že takorekoč šoli odrastla mladina učiti pisave svojega materinega jezika, in koliko jih je, da te priložnosti nimajo. Drugič me je pa zopet veselilo slišati, da se mladina zanima za slovensko pisavo, katera je bila še pred enim letom zaničevana ničvredna „Windisch“.
V Slovenjgradcu sta ustanovila gospoda Andrej Oset in Franjo Cajnko trgovino zvinom. Ker je to prva slovenska vinska trgovina v Slovenj gradcu in ker bosta imela v zalogi res pristna štajerska, banatska in dalmatinska vina, priporočamo to narodno vinsko trgovino vsem gospodom gostilničarjem in drugim najtopleje. Opozarjamo na današji inserat!
Slovenji Plajberg. (Slovo.) S teškim srcem smo se poslovili od našega gosp. župnika Starca. Malo pred vojno je prišel v naše gore na dušno pastirstvo, nas tolažil v žalosti, nam svetoval v stiskah in kazal osebno najlepši vzgled. Blagohotno je opominjal in svaril in čeprav je osebno trpel od nasprotnikov, ni vračal nemilo za nedrago, ampak je s krščansko ljubeznijo odpustil in zagovarjal celo svoje sovražnike. Želimo samo, da bi prištel zmešnjavam in dogodkom zadnjih časov, ako pri nas ni bilo tako, kakor bi imelo biti in prosimo, da nas ohrani v dobrem spominu. G. župnik se nam je vtisnil v spomin kot vzor-duhovnik, njegovi mili nauki nam ostanejo nepozabni. Želimo prav iz srca, da bi na novem mestu našel polno zadovoljnost.
Hvaležni farmani.
Aprovizacija.
Kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, je bilo odposlanih 10. decembra 1.1. iz Ljubljane za okraj Velikovec 75.000 kg moke, ki se takoj po dospevku razdeli med prebivalstvo. S tem je prehrana okraja za sedaj zasigurana. Sladkor je tudi dospel in se v najkrajšem čas» razdeli. Deželni vladi (odseku za prehrano) izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za požrtvovalnost in trud pri odstranitvi znanih težavnih ovir.
Listnica uredništva.
G. Stražar: Va§ podlistek smo odložili za poznejši čas.
Listnica, npravništva.
Prihodnji številki bomo priložili položnice za vplačilo naročnine, katero moramo draginji papirja in razmeri časa primerno z novim letom zvišati.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
Odvetnik
dr. Boštjan SchauU
naznanja, da je otvoril svojo pisarno
v Borovljah.
15 let star, poštenih starišev, se sprejme v trgovino z mešanim hlagom.
Janko Klun, trgovec, Kotmaravas.
Bospodsrsha družba za nakup in prodajo
d. z o. z. v Ljubljani
podružnica SInčavas
priporoča svojo veliko zalogo
manufakture,
kakor: sukna za obleke, razne vrste bar-henta, šifona, triko-perila : srajce, spodnje hlače, nogavice itd.; nadalje: žepne robce, rute, pavole, sukanca (cvirna) itd.; zalogo
svežih mesnih izdelkov:
brunšviške salami, krakovske klobase itd., ter
pristno, staro vino.
Dobavlja razno špecerijsko, kolonijalno in norimberško blago, železnino ter
poljedelske stroje vseh vrst.
Kupuje vse poljedelske pridelke po najvišjih cenah.
Trgovci! Aprovizacijski odbori! Zahtevajte ponudbe!
licenca
pridnega, poštenega mladeniča katoliških starišev, ki zna dobro slovensko in znabiti tudi nemški jezik, ter želi se priučiti pekovske obrti, sprejme takoj
Miha Zavodnik, pekovski mojster, Guštanj, Koroško.
Zahvala.
Slavna Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
je darovala upravništvu »Mira« K 1000'— z namenom, da se list še bolj razširi med koroškimi Slovenci. Upravništvo se za ta lepi dar srčno zahvaljuje in želi, da bi ugledni posojilnici sledili še mnogi drugi taki velikodušni darovatelji.
V Prevaljah, 15. decembra 1919.
Upravništvo „Mira~.
1	,9S^0IN)D®“
LC društvo lesnih trgovcev in industnjcev v Celju, kupi vsako množino rezanega, tesanega 3; in okroglega mehkega, kakor tudi kostanjevega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe pp	z navedbo cen prosimo na naslov:
rfj „SavinjaCelje, Kapucinska ulica 5, I. nadstropje ali poštni predal 1.

Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Borovljah.
Delniška glavnica: K 15,000.000. Rezervni zaklad: K 4,000.000.
Prodaja srečke razredne fioterije.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice :
Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in Maribor.
Sprejema vlage na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.
Gostilničarji, kavarnarji, = vinogradniki, pozor! =
Trgovina z vinom
Oset & (ajnko
Slovenjgradec.
Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljših sortiranih vin, kakor: muškateljec, rizling, šipon, burgundec, portugizec. šilhar, pristni ljutomeržan, pekerčan, haložan, bizeljčan ter črna dalmatinska in banatska stara in nova vina.
Kupujeva
boljših cenah.
iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po naj-
Se priporočava
= Andrej Oset & Franjo Cajnko. m
Primešaj krmi Mastini
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanja krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dobil naj-višje kolajne na razstavah v Londonu, v Pariza, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, iu ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola, da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 17-50 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftamazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje.
Pri živini uniči garje 1 lonček 6 K, po pošti 7 kron.
Lekarna Trnkóczy
Ljubljana, Kranjsko, zraven rotovža.
——••••••aoaaaiai aaaaaaaaa e <
Kmetje, ki hočejo
ovčjo volno
drago prodati, naj pošljejo ponudbe na
J. Oswald, Velikovec
kavarna „Sparl“
oziroma, naj se osebno tam zglasijo.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaiaiaaaaaaaaaaaaaaaa
Dr. Fetdo Muller
preje odvetnik v Celovcu, ima sedaj svojo pisarno
v Mariboru, Tegethofoua cesta 11.
Ima pa skoro vsak teden opraviti v Pliberku in naznani vsakemu na vprašanje dan prihoda v Pliberk.
(ebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
"J» Kopač, svečar v £.jut>lfcini
Gosposvetska cesta 90 (Sp. Šiška).
Odvetnik
dr. Viktor Sušnik
naznanja, da je otvoril svojo pisarno
v Pliberku, Guštanjska cesta št. 7.
Državna
posredovalnica za delo
podružnica za Maribor in okolico, Stolno ul. 4,
je raztegnila svoj delokrog na vso slovensko Koroško. Ona posreduje brezplačno vsako delo, oziroma službo, in je torej le v korist vsakega delodajalca iu delojemalca, če se te občekoristne naprave pridno poslužuje. Vsi dopisi na ta urad so poštnine prosti, ako nosijo na ovitku opombo: „ N a uradni poziv poštnine prosto“.
P. n. krajnim šolskim vodstvom !
i
A. Mešiček: Stensko začetnico za nazorni nauk s slikami in črkami, raznih šolskih knjig v slovenskem in nemškem jeziku iz prejšnje dunajske založbe knjig, kakor tudi raznih pisarniških in šolskih potrebščin nudi po ugodni ceni trgovina knjig in papirja
iinton Umek v Brežicah ob Savi.
n
vža. j
•
u
o
JD
•IM
U
ti
S
ti
>
ti
u
a
s
X
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov),
tesan les (smrekov, jelkov, borov),
okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen),
bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej),
drva (trda in mehka),
stoječi lefc v gozdu,
smrekovo skorjo
kupi vsako množino
«ORA.VA"
lesna trgovska in industrijska družba
z o. z.
v Mariboru,
D
»t
P)
<
*
*
tu
ti
N**
O*
o
ti
Združene opekarne
preje F. P* Vidic Gl Komp., Vič — Ivan Knez, Brdo
nudijo
zarezane strešnike.
Vprašanja na
F- P. Vidic &. Komp., Ej ubij on o.