GLASILO TOVAR M L VERIG LESCE DECEMBERSKA. PROIZVODNJA!- Po doseženi količinski proizvodnji je bil mesece december .. : » eden od najboljših, mesecev. Količinski plan je bil dosežene v odnosu na operativni s lo9 i° v odnosu na osnovi pa ♦ * < ’’j s 95 °/°i kar je. bilo z ozirom na, slabš.o.utržno . situaeij-0 ' dober rezultat. dudi finančna realizacija, oziroma prodaja je bila v decembru dobra ter je bila v odnosu na osnovni plan dosežena 7 91 » 6 °Jo % I Dobremu uspehu v decembru je pripisati predvsem velike realizacije elektro in kovanih verig za izvoz, kar pa je zopet rezultat dobrega poslovanja in priz kovanja kolektiva v vseh obratih, posebno še v OTV in v "ami, Obrat vijakarna je dosegel osnovni količinski plan >;93-,$ Obrat verigama ; ,, ... loo,5 'b it v‘ "■ " 91 1° Kovačnica 91>5 Vsi obrati razen verigarne pa so močno presegli operativ** ni planaza december in sicer: .. r Vijakarna je dosegla pperativni plan z 12o °!° verigama " " 95 1° 0 I V " " .......130 1° Kovačnica. . " " lo3 1° Ob koncu leta pa smo na osnovi postavljenega osnovnega letnega plana dosegli sledeče rezultate: Osnovni količinski plan za celo podjetje je dosežen z 9I Ì0 finančna realizacijam pa je bila dosežena z 81 ^ Iz rezultata-je razvidno, da nismo dosegli niti količinski, še slabše pa finančni letni plan. Vzroki za talco slabo realizacijo so bili predvsem v pomanjkanju naročil za posamezne artikle, predvsem, v vijakarni, kovačnica in 01V. Slabša finančna realizacija je rezultat nizke proizvodnje in znižanja cen posameznih artiklov, za katerimi na trgu ni večjega povpraševanja. • Grafični prikaz izpolnjevanja letnega plana po količini in vrednosti realizacije: zal loto 1961. •••/ :: oi % .1. j J j ; ; n*? ' •. f : : ; - , h v. . v , : ! »o5 f • - .j i..:. 1loo • ; ; H5 • ' : -•ja> -—~~7c. ■ _ . * ;• / ' • ’ . .. •- . * \ :=m. liC ; ». •' . • - V • * ; JO ■■ i.. . ‘ • 1 : lili. M : I \ J . . ,y f - """'-4 V' ; ■A , . • ‘ . . , ! » ; : tl , f z ■ ! L M, a £■ S 1' . i .... „J ■ ko ! z ; j f H* IH- iv. V VI. Vit. VMi. IX. f. x». hi m V odnosu na realizacijo v letu I960 je Ml v letu 1961 doseženi količinski plan z ±o2t5 fi finančna realizacija pa z 96 $ Razvidno je, da smo v odnosu na leto I960 količinski plan nekoliko presegli, medtem ko je bila finančna realizacija slabša zaradi‘neugodnih tržnih razmer'. Sef proizvodnje? Ljubič Jože VAŽNEJŠI SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA PODJETJA V času od izida zadnje številke našega glasila je upravni odbor med drugim sprejel naslednje pomembnejše zak-1 j učke s 1. Če ne bo mogoče doseči sporazuma med Obratno ambulanto Tovarne verig Lesce in Zdravstvenim domom v Radovljici v tem smislu, da bi ZD v Radovljici odstopil Obratni ambulanti tisti del pavšala, ki odpade za zdrav stvenc storitve svojcev aktivnih zavarovancev podjetja, ki so se v smislu zakonskih predpisov o prosti izbiri, zdravnika registrirali v naši obratni ambulanti se napoti posebna delegacija is vrst produ- mikov podjetja, in.Obratne ambulante na Občinski ljudski odbor k Svetu za zdravstvo, da se ta. zadeva ugodno reši. 2. Potrdi se predlog ODS vijakarne, da se delavcem, zaposlenim na delovnih mestih v orodjarni tega obrata zviša faktor za zmanjšanje režijskih ur od '3 $ na 5 i°* Vodja splošnega sektorja: Ješe Jože OBISKALI SMO TOVAMO VIJAKOV V Mu-IJANI V septembru so štirje sodelavci našega p - j ,' L'j a obiskali Tovarno vijakov v Ljubljani, Med udeleženci ogleda Tovarne vijakov je vladalo veliko, zanimanje, kar je popolnoma razumljivo, saj nas je zanimal sam delovni proces pri izdelavi vseh vrst izdelkov v primerjavi s pogoji pri njih in pri nas, Naši vtisi is te tovarne so približno takile: Takoj ob prihodu v tovarno smo opazili, da se je mala tovarnica razvila iz nekdanje.obrtne delavnice, Ta razvoj po času in obsegu je tovarni zapustil njeno lastno tradicijo, katera se odraža v tem, da je bila vedno usmerjena v svoji proizvodnji v takšne izdelke za katere v državi ni samostojnega proizvajalca, To dediščino gospodarske orijentacije njeno vodstvo nadaljuje z osvajanjem nove proizvodnje dobro idočih vrst izdelkov, S takšnim načinom usmerjanja pa ima celoten kolektiv že zajamčene osnoven predpogoj za uspešen učinek dela pri dobri notranji organizaciji proizvodnje. Ob prihodu v tovarno so nas lepo sprejeli, pri slovesu pa tudi pogostili z obedom, Medtom so nam pokazali svoje obrate oziroma oddelke. Opazili smo, da so vsi osnovni stroji - sti:kalke pretežno dvo-udarčne z možnostjo stiskanja do premera 0 8 mm. Imajo samo dvoudarčne stiskalke in le eno enoudarono stiskalko, zato lahko izdelujejo poljubno vse izdelke po vseh standardih, tor jih ne ovirajo stare stiskalke z enim udarcem, katere so postopoma izločili. Storilnost je na splošno večja od naše, ker je tudi storilnost na glavo posameznika večja zaradi boljšega, izkoristka zmogljivosti strojev in ljudi. Povod za boljšo sterilnost pa dajejo dobri ustaljeni pogoji velikih komUdnih naročil, saj se vršijo celotne menjave vsakih lo do 14 dni, Pri nas povprečno vsak tretji dan.; to pomeni, da izdelujejo manjše število dimenzij, •• Z ozirom na popolnoma drugo strukturo dimenzij naših, in njihovih izdelkov in proizvodnjih sredstev, je praktično nemogoče primerjati prednosti njihove ali naše proizvodnje organizacije., Namreč, tam kjer imajo oni enako proizvodno skupino kot pri nas, je storilnost pri nas celo nekoliko večja kot naprimer skupina rezkalnih avtomatov, dočim imajo vse ostale njihove skupine zopet pri njih večjo storilnost zaradi preje navedenih prednosti, V tem članku nimam namena zajeti podrobne primerjalne analize zato bodi dovolj» Vsekakor lahko trdimo, da so’ takšni in podobni strokovni ogledi še nadalje potrebni in jih priporočamo. G. 1. P 0 H 0 Č I 1 0 o materialnem in finančnem poslovanju tovarniškega glasila "Veriga" za leto 1961 Po določilih čl» 33 Zakona o tisku mora izdajatelj glasila od zaključku leta objaviti podatke o materialnih. in finančnem poslovanju glasila. V letu 1961 je izdano 12 številk, z mesečno naklado 45o. komadov. Skupno je bilo natisnjeno 54oo izvodov. Za tiskanje glasila je porabljeno 72,5oo komadov ciklostil papirja, 32o matric, 76 komadov-tub maže, 4o paketov sponk, 2 spenjalna strojčka in 54oo komadov ovojev. Objavljenega materiala je bilo 314 pisanih strani ali v vsaki številki povprečno 26 strani. Med gradivom, ki je objavljeno, je bilo 117 člankov, 132 raznih rizb, ter razna obvestila, objave in podobno» Prodano je bilo 47ol komadov glasila, poslano raznim ustanovam.in posameznikom 292 izvodov, dočim je 4o8 izvodov ostalo nerazprodano. Pinančno poslovanje: Izdatki: Papir 'za. tiskanje 123.250,- dinarjev Matrice 33.600,- n Ovoji, barva, sponke in ostale ) 7o,450;- ff Stalni honorarji 66.000,- tt Honorarji za prispevke 110.375i- II Skupaj : 4o3 * 675 * - dinarj ev Pre j amici : Za prodane izvode časopisa 23.5o5«- dinarjov Če se odštejejo prejemlci od izdatkov ostane 380,170« din negativne razlike, kar je krilo podjetje iz materialnih stroškov. : > 4 -M ; I '• Dejanska cena samo za vloženi material, brez vloženega dela za 'tiskanje, spenjanje in prodajo je za vsaki izvod , 75 dinarjev. Od tega plačajo naročniki kot simbolični zneS sek 5,- dinarjev, 70 dinarjev pa plača podjetje. V gornjih, izdatkih niso upoštevani stroški amortizacije pisalnega in razmnoževalnega stroja, ker se ti uporabljajo tudi za ostale potrebe podjetja. Poslovno poročilo je obravnaval Uredniški odbor na svoji seji, dne 5* januarja 1962 in ga v celoti potrdil. Za uredniški odbor: Niko Bulut JAČANJE OBLIK NEPOSREDNEGA ODLOČANJA V EKONOMSKIH ENOTAH DAJE BOLJŠI EKONOMSKI REZULTAT Preteklo..leto je Lilo v pogledu delavskega samoupravi j an j a zelo razgibano, Na osnovi smernic naših vi.'-jih političnih, in sindikalnih forumov so se v II. polletju načele priprave za decentralizacijo delavskega upravljanja, kot nujna posledica že ustanovljenih ‘obračunskih ekonomskih enot v zvezi z notranjo delitvijo dohodka. 1. . ; • Tako smo v I. polovici meseca oktobra izvolili obratne der lavske svete v petih ekonomskih enotah in dali možnost ne-posrednega odločanja proizvajalcem - članom ekonomskih enot. Moramo priznati, da smo ob izvolitvi teh upravnih teles nekoliko bolj skeptično gledali na to, kako se bodo ODS znašli ob prevzemu večjega dela pristojnosti iz rok CDS. Toda že po nekaj mesecih lahko ugotavljamo, da-se ODS za-, vedajo svoje soodgovornosti pri ustvarjanju ekonomskih rezultatov, od katerih je odvisna konkretna višina sredstev, ki pripadajo posamezni ekonomski enoti. S pravilnikom o pristojnosti in delu organov- delavskega . samoupravljanja v ekonomskih enotah, je le. tem dana kopica zadev, v katerih izključno oni in -popolnoma samostojno odločajo, v nekaterih zadevah pa morajo da : predhodno soglasje predno o njih sklepa CDS; le malo z:. v, ki se tičejo poslovanja celotnega podjetja je še o.n o.Io v pristojnosti CDS. S tem, da smo vse zadeve, ki so odločilne za oblikovanje, ekonomskega rezultata posamezne enote, prepustili v neposredno odločanje proizvajalcev, smo močno mobilizirali njihove ustvarjalne sile. Danes so začeli v obratih slasti vodje ekonomskih enot in preko njih še ostali delavci bolj gospodarsko misliti in jim ni vseeno kakšne ljudi imajo pri strojih, kako so ti stroji izkoriščeni, kakšna je organizacija proizvodnega, postopka, po kakšni ceni se zaračunavajo medobratne usluge, kajti vse to močno vpliva na ekonomski rezulirat njihove enote in končim im višino sredstev za delitev OD kolektiva. Ugotavljamo tudi, da pri vsem tem z malimi'izjemami v vedno večji meri sodelujejo vsi člani kolektiva, ki takoj reagirajo, če njihov mesečni obračun dela ni tak, na kakršnega- so po njihovih predvidevanjih računali, V poglabljanju delavskega samoupravljanja v podjetju imamo. še eno nujno dolžnost; ta pa je, da bomo z vsemi mož- , nimi sredstvi 'bodisi s tiskom, individualno ali preko članov DS seznanili slehernega člana kolektiva z vsaj načel-. . nimi osnovani, na podlagi katerih vršimo to notranjo delitev dohodka in o vseh tistih vzrokih, ki negativno vplivajo na ekonomski uspeh enote in celotnega podjetja, da jih bo sleherni lahko sproti odklanjal na svojem delovnem mes±u in se tudi'zavedal, kakšno korist ima sam od tega; če bomo enkrat našega delavca - proizvajalca s tem seznanili in ga vzgojili tako, 'da bo tudi logično in ekonomsko mislil pri opravljanju svojega dela, pote.-bomo verjetno tudi odstranili tisto nezaupanje poedinco/, Li. še včasih dvomijo v pravilnost obračuna ekonomskega : uspeha posamezne ekonomske enote. Ko bomo prebili še ta led, potem je naša naloga še nadalje jačati ta decentraliziran sistem upravljanja s-ten, da naše.izkušnje prenašamo še na tiste člane kolektiva, ki še ne . sodeluje jo. dovolj v odločanju in jih pravočasno vzgojimo za dobre upravijalce ter tako izmenoma prenašamo te dolžnosti gospodarjenja na vse člane kolektiva, s'čimer bomo opravili tudi važno in pomembno vzgojno delo. Vodja splošnega sfekto.rja: Ješe Jože • - POSLEDNJA UM BIJE'KOVAČEM VERIG! Ki rialo. časa minilo, od tega, Ro smo dobili v tovarno move no derno stroje, kateri no, j bi nadomestili ročno kovanje verig.-Prišel je dan-, M.,se ni manjkalo radovednih glav ned drugim tudi kovačev, da bi že pri vstopu v tovarno precenili svojega tekmeca. Moč narave je kovačen vtisnila svoje, kar se je odražalo v njihovih.žilavih rokah, še večja noč kot nikdar popreje. Niso se. dali prenotiti, zaradim resničnega dogodka tistega dvo, le kazali so navidezni odraz veselja, da bodo ročna La, diva zamenjali s stroji. Nenir in zaskrbljenost ned kovači, da jin odvzamejo delo nista zlahka popustila. Pričela so se širiti razna vpre.šanja okrog tega dogodka in strokovnjaki tovarne kovačem verig niso obetali lepih časov. Zaskrbljenost po, vsakdanjem kruhu se je še povečala in s ten slabilo njihovo notranje počutje,,vendar pa so bili njihovi obrazi nasmejani in vedri kakor da se ni ničesar zgodilo. Spoznali so sami, da njihovih krepkih udarcev ni mogoče , čez noč zadušiti. Malodušje je kmalu popustilo, ko so dobivali vsak dan nova naročila. Kupi verig so se z dneva v dan večali in prodaja je' pričela cveteti. Niso se menili za nikogar več, le za svoje dnevno opravilo. Hiteli sp pri delu, da bi činpreje izvršili svojo planski nalogo, ker nočejo zaostajati za drugin in hočejo biti vedno prvi. Prišel je za njih svetlejši dan ko so se zbrali okrog kovaških ognjišč in nestrpno čakali kaj jim bomo povedali. Mojster je otvoril svečanost in objavil predčasno izpolnitev plana v letu 1961. kot prvo delovno snago v celotnem kolektivu, Pridne roke kovačev so to pot ' :,„ič dokazale, da resnično hočejo biti vedno prvi v podj č ’, Ta svečan dogodek pa smo na kraju počastili kot je v >'_v navadi - z likofon, zakar-se ob tej priliki tov. direktorju ponovno zahvaljujemo^ za izkazano' pozornost. Ker pa je bilo že ravno toliko govora o somi svečanosti, bo sigurno zanimalo bralca o vsebini delovne žnage in zmogljivosti naših "Šrnuhov". Izdelali so toréj v onem letu tako dolgo verigo-, da M jo, lahko raztegnili od le so pa do Škofje loko, kar znaša mraz-•• dalja obeli kr a j ov.'po železniških.-tirni o ali 32. kiloiiotrov*. Da bi to verigo lahko o dp renili hkrati^ biH.__jzato potrebo-. : vali 25 železniških vagonolzu Takšne delovne zmage so vedno- .razvéseljiva in tokrat tudi naših kovačev, ki so se z vztrajno 'požrtvovalnostjo pri delu pririnili na čelo ko-, loktiva. želimo -jim v bodoče še mnogo uspeha in takih delovnih zmag. ■ ' . ' Vitomir Kens OSEM POTI DO ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Zdravje Je, tenu bo vsakdo pritrdil, naše najdragocenejše pronožonje, in zdravniki so se že zdavnaj dokopali do qpo-'znanja, da jo'mnogo laže poučiti človeka, kako naj ravna, da bo ostal zdrav, kakor nu pa pomagati povrniti zdravje poten, ko ga Je že izgubil. Preprečevati Je laže kakor zdraviti! Raziskovalci tato zlasti'zadnja leta posebno skrbno proučujejo nove nožnoati preventivne; terapije. Znanstveniki na univerzah, klinikah in raziskovalnih ustanovah iščejo najbolj učinkovite načine, ki pomagajo človeku ohraniti zdravje. Njihova dognanja Jasno potrjujejo staro resnico, da Je gran preventivne ne-dieine vreden več od tone kurativne. Novel:'., o nekaj najpomembnejših novih dognanj ! • 1. KOLIKO IN KAKŠNO TESTO GIBANJA POTREBUJEMO, DA USTANEf ■ MO ZDRAVI? Določena količina telesnega napora JÒ za ohranitev zdravja nujno potrebna, znano pa Je tudi, da Je preobilica gibanja ali prenaporno.gibanje še slabše kakor nič. Večina ljudi -zlasti tistih, ki delajo za pisalnini nizani - se predalo telesno giblje ali pa to gibanje ni prave vrste. Ti "šedeči'1 delavci se dele na dve vrsti. Prvi gibanja skoraj ne poznajo (vozijo se v službo, vozijo se iz službe, pojedo, zadremljejo, sede in kaj-bero, gledajo TV ali poslušajo radio, odpeljejo se v kino, kjer spet sede in gledajo film, pogosto se-tudi na nedeljski izlet kan peljejo). Drugi ves teden sede za mizo - če ne štejeno kratkih sprehodov do bifeja - ob koncu tedna pa se preobtovofijo s tolikšno nero telesnih naporov, da so v ponedeljek vr~. nejo v službo bolj zbiti in utrujeni, kakor so jo v soboto zapustili.. Dr. Morenhouse, profesor telesne vzgoje: nr, jtižnokaliforr nijski univerzi, je z vrsto*poskusov skuš; 1 dognati, koliko telesnega gibanja potrebuje človek, da bi-ostal pri ■ dobrem zdravju. Sadovi raziskav so bili . snetljivi: povprečen odrasel človek potrebuje tedencl: • dvakrat deset minut telovadbe, da ostane v dobrem fizičnem. stanju. ' Znanstvenik pa poudarja, da to ne poneni tedensko -2o ni-nut tradicionalnih počepov, predklonov in vihtenja z ro-Ićani. ' Predklon z dotikanjem. tal s konicami prstov, pravi dr. .Morehouse, skoraj več škodi kakor koristi, la vaja namreč še. bolj razteguje hrbtne mišice, že tako, dovolj raztegnjene in ohlapno ‘-zavoljo' večnega sedenja.- .. . Najučinkovitejšl"'spored telovadnih vaj, ki ga. priporoča, je .'tale:. Ogrevalna vaja, na primer nagel tek na mestu, ki naj okrepi telesno odpornost. Vaja naj traja nekaj ninut. • Vaja, ki razteguje mišice vratu in tilnika. Vaja, ki krepi trebušne mišice, na primer počasno dviganje nog, leže na hrbtu. '"'Vaje', kfvrazgibljejo laktne in ramenske mišice, na. primer, odrivanje od tal, leže na trebuhu. 2. KOLIKO SPAN JA P 01REBÜJEM0 ? Čeprav nekaterim zadustuje nanj spanja, jo za povprečnega, človeka, najbolj.zdravo, če odspi približno osen ur. V neki anketi so izprašali neka.j tisoč moških in žensk, ki so. doživeli visoko starost, o njihovem načinu'življenja. Ugotovili so, da jV bilo dolgo spanje edina lastnost, ki je. bila v s en skupna.. Nekateri so radi pili, drugi se alkohola niso dotaknili. Nekateri -so kadili, drugi ne. Nekateri so trdo delali vse življenje, drugim dele ni preveč dišalo. Toda vsi so zmera.j dovolj: spali, večinoma tradicionalnih osen ur dnevno, in tako skozi vse svoje dolgo življenje. Koliko spanja potrebujete - to je v veliki neri odvisno od tega, kakšno je vaše delo. Nedavne študije, ki so jih, izvedli na colegatski univerzi, so razkrile, da umski delavci potrebujejo znatno več spanja kakor oni, ki se preživljajo s telesnim dolom. Precej več čaša- je' namreč po-'Zrobno, nda se obnovi živčna ‘energija moiganskih'culic. Po slcas i so pokazali tudi', da so najhitreje op ono reno' od utrujenosti, ki jo izključno telesna, ljudje, ki jih stalno grizejo kaki problemi, pa se pogosto prehude utrujeni, ne gledo na to, kako dolgo spijo; duševno _’in"'živčno- erierr gijo.harireč trošijo hitreje, kalcór jin'jo nore spanje' povrniti. * 3. KAKŠNA JE NAJBOLJ ZDRAVA HRANA? . ■ Razumno sestavljen jedilnik, ki vsebuj o dovolj nepa, rib, sira in druge beljakovinske hrane. Raziskave so pokazale, da so v splošnem najbolj zdravi ljudje, 'ki j edo veliko ne s a in zelenjave, torej, mnogo bel j alcova.' . Vprašanje prehrane pa je tako obsežno, da se v okviru teka kratkega' sestavka ne bomo ob njen podrobneje nudili» 4. KATERI ÜDROX JE NiuIVAkNEJŠL? •Disti, ki ga pojeste (ali bi ga nor ali pojesti) zjutraj, .preden -se.-odpravite na delo. Znanstveno je dokazano, da skrppien zajtrk utegne; izpodkopati..človeško zdravje, . načeti živce ter nočno znanj sati delovno storilnost. hava.de., da opravino polovico- svojega delovnega dne na skoraj čisto prazen želodec, je- škodljiva zato, ker zmanjša " telesno odpornost do različnih bolezni." Razen tega kažejo '"raziskave, da pomanjkljivega zajtrka ni mogoče '''nadoknaditi" z obilnim kosilom ali večerjo, v ■'r Izdaten, obilen zajtrk je temelj zdravega življenja. Sledi naj nu zadostna malica, lahko kosilo in skrOmna večerja -torej ravno obraten vrstni red,.-kakor smo ga običajno va-' jeni. In še nekaj : vsi zdravniki se strinjajo v ten-,‘r da ' jé èden glavnih vzrokov slabe; prebave in motenj1 v delovanju želodca, ki so s tem v tvezi, naglica-in živčnost, v kateri p o uživamo naše obroke. Toro j', jejmo poll-in v miru! 5. KAJ PA DUŠEVNA HRANA? Vprašanje je mnogo pomembnejše,- kakor splošno menijo. & Strokovnjaki so prepričani, da ima nad 5o odstotkov motenj v telesnem zdravju živčno podlago. Raziskovalci so v 15-letih natančnih proučevanjih dognali nekatera presenetljiva dejstva. LDu jih nekaj' huba jane. -Oh. seznamu najpogostejših teba®.,' nad katerini se' 1 j ud j o- prit o žu j e j o,. so navedeni. - '-°b odst.htki,v;ki. povedo, v' kolikih .priporih je nadloga živ- ~:”;-čnega; ..izvora. " : '■ --bp a■ ..r-.v ; ' '"’i Bolečino v tilniku'75 77 -"bolečino v; želodcu '5o $', bole- oa čine okoli žolčnika 5o °jo, vrtoglavica 8o fo, kožni izpuščbji 3o i°, vetrovi 9o f>, glavobol 8o °f°, zaprtje 7o f>, stalna utrujenost 9o f> • .... :;U: -ib.;. ^ 6. 1 KAKO VPLIVAJO NA .ZLBvVJE.,8KI:i3I?". ' 'r'l-p ,a .’• 7 j; - Vse študije, ki so; jih o'-téid Izvedli, kaže jo, da ničesar zdravja in telesne odpbrhosti^bolj -korenito, ne izpodkopava -,.0 v, ' . ..... * "■■ O:!, j..--, 7' yr % kakor skrbi. Res .pa je tudi, da .se / je nogo če. velike' večine skrbi iznebiti - zlasti ' bištihpiki ,■sp ..sučejo okoli1- Vdšbga zdravja. Če sodite, da je-,‘Z;:vašin zdravje.: kaj narobe, -še henudoha dònenite za. zdravniški pregled, v'-'j pogosteje boste khalu:~sprezzali, da so bile vaše skrbi, brez podlage... če niso’ bile, poten zveste, kaj ..jo naroke h vani, rkakor pa veste thlna -de j stva, inate tudi, no žnostp' da se .proti boložnl-borite;»j-Milijoni ljudi si bolestno belijo glavo z avbi j 0'vmiipljenih bolezni, o katerih -bi že najpreproste jši zdra^iškij preßlo-d dokazal, da' j ih sploh ni. ....... Kar ' ba:'z adeva druge vaše skrbi ih bojazni, naj vas poto-, laži tale zdravstvena statistika. Okoli 4-0 odstotkov skrbi’ Vel j anatrar en,...ki se nikoli no zgodijo, 30 odstotkov . 'j ih zadeva ninule dogodke , 22odstotkov se suče Okoli naj -hnih nevoščnosti in ničevosti -; in -le 8 odstotkov je skrbi, ki ina j o resnejšo podlago'. ■" b-lb c Skrbno (.prerešetaj te skrbi, ki vas tarejo. Zapišite’ si na ‘ •* C' — ‘ * • . ločene liste papirja vse problene,' ki v On kratijo spanec,, nato pa jih razvrstite, po zgoraj navedenih: postavkah. Skoraj zneraj boste spoznali, da je nad 9o odstotkov v.aših skrbi povsen neupravičenih Nadaljevanje prihodnjič! (po obz.) i:-u ; - 1.:-. KAKŠNI SOI BIH NAŠI OSEBNI DOHODKI V !.. M J I96I Da bi.Bili vsi člani kolektiva seznanjeni kakšni so bili naši osebni dohodki v letu 1961, navajamo podatke o dejanskih neto izplačilih .po posameznih mesecih. Osebni dohod- ki povprečno mesečno na enega zaposlenega so bili: januar i960 17.726.- januar 1961 22.324.- februar tt 22'. 249 • *• februar tt* 22.220.- marec- II 18.4-07.-- . marec tt 23.594.- apri^L »1 28.356.- april tt 24.682.- -, H 17.311.- maj tt 23.028.- junij It». 23.505.- junij tt 21.287.- julij tt 22.9O9.- : julij H 25.841.r avgust tt 21.43.0.- •. avgust tt 25.579.- september tt 23.022.- september tt 26.031.r oktober. tl 23.I02,- oktober tt 26.342.- november , tt 21.859.- november tt 25.43I.r december tt 30.242.- december tt 3I.OOO.- 'Skupaj i 25.067.- -■ Skupaj : 27.591.- T letu 1961 je bilo torej izplačano na ra čim osebnih hodkov 9 i° več kot v letu i960. Po planu za leto 1961 bilo predvideno, da se bodo osebni dohodki kakor tudi realizacija proizvodnje povečali tako, da bi mesečno povprečje osebnih dohodkov znašalo okoli 30.000.- dinarjev na posameznika. Ker pa plan proizvodnje-oziroma realizacija n-i bil dosežen (beri članek na prvi starani) so zaradi tega tudi osebni dohodki toliko nižji. Natančne podatke o celdtnem dohodku in poslovanju podjetja bomo objavili po zaključku letne bilance. N. B REORGANIZACIJA IN NJENI DOSEDANJI UČINKI Doteka že drugo leto, ko se v tovarni vršijo razni ukrepi v zvezi s celotno reorganizacijo poslovanja. Če želimo» danes spregovoriti o tem, kaj je dosedaj napravljeno in kakšni so rezultati, moramo z nekoliko misli obuditi v spomin program, ki sta si ga postavila za cilj--vodstvo tovarne in samoupravni organi, -takrat ko je-bilo odločeno, dase začne z reorganizacijo poslovanja, ■ -• Tovarna bo 'letos slavila 4o. letnico obstoja. Njen razvoj je šel od male obrtne delavnice samega ustanovitelja, do. pomembne narodno .gospodarske enote sedanjega.socialistic* nega gospodarstva. Narodni dohodek od 1,5 milijarde di- . . narjev, ki ga ustvarja delovni, kolektiv je močan faktor v strukturi narodnega dohodka prebivalstva komune. Takšen razvoj,,je vedno bolj' ostro postavljal vprašanje modernizacije, poslovanja oziroma izkazal prehod od indivi-« dualn-o obrtniškega na industrijsko serijski način proiz-vaj an j a,- . Istočasno, pa so nastale potrebe, da se po. Ivi takšen me-, hanizem,' ki bp- sposoben dinamično in tekoče spremljati finančno -ekonomske učinke.evedno večjega in po tempu hitrejšega fizičnega obsega proizvodnje. Omenjena dejstva in perspektivna razširitev proizvodnih kapacitet,' so bile glavne smernice programa izvajanja reorganizacije poslovanja, Prve naloge, ki jih je reševala reorganizacija so bile v tem, da se oblikujejo tiste tehnične službe, ki bodo s . svojim izpolnjevanjem operativnih nalog zagotovile industrijski način proizvodnje. Danes lahko ugotovimo, da so tehnološka služba, normirska služba, konstrukcija in planska služba dala prve rezultate. Tovarna ima oblikovano tehnično dokumentacijo, ki ni sicer najboljša kvalitete ali je fato realna osnova za nadaljno obdelavo delitve dela in racionalizacijo delovnih postopkov. Pri tem delu ne smemo pozabiti naporov, ki so jih - 3.7 - vložili člani kolektiva t obratih posebno pa še v omenjenih tehničnih službah, da so delovne tradicije, naVade in izkušnje, ki so bile pred reorganizacijo "last posameznikov" dokumentirali v tehnični dokumentaciji in jih tako spremenili v ,"tovarniško skupno lastnino". Pomemben korak je napravljen v normirski službi, saj. so uvajane sodobne metode merjenja učinka dela, ki stremijo za tem, da se razne oblike osebne stimulacije dela merijo .z objektivnimi merili in.zagotovi potrebno dviganje klovne storilnosti. Tudi v tem vprašanju so postavljeni samo temelji, ki naj bi jih osvojili vsi člani delovnega kolektiva in pomagali v izboljšavah oziroma se trudili za čim bolj objektivno uporabo.. Planska služba še.ni dobila dokončno organizacijsko obliko, ker sq pogoji dela te službe povezani z različnimi objektivnimi zunanjimi faktorji, ki se oblikujejo predvsem na tržišču. Posebna značilnost za oblikovanje te službe je različni karakter proizvodnih panog, ki tudi tovarno kot celoto označujejo kot kombinat. Do sedaj opisana situacija tehničnih služb jasno oblikuje tendenco reorganizacijskih ukrepov, da je potrebno tudi na kadrovskem planu spremeniti profesionalno in strokovno strukturo zaposlenega kadra. Postavljena organizacija zahteva povečanje tehnično strokovnega kadra, ki bo lahko učinkovito opravljal vse operativne naloge delovnega mesta. Iz tega bi sledile tudi odgovorne naloge kadrovske službe tovarne in potreba po tesnem sodelovanju le-te s celotno reorganizacijo. Sedaj pa poglejmo, kakšne koristi imajo oziroma bi morali imeti proizvodni obrati in neposredni proizvajalci na proizvodnih delovnih mestih? Rezultat dela tehničnih služb v pripravah za delo se oblikujejo v delovni dokumentaciji, ki spremlja vse osnovne činitelje proizvodnih kapacitet (predmet dola, sredstva za delo in živo delo) v proizvodnem procesu. Namen, da se z delovno dokumentacijo pomaga organizatorju ■dela* ki je lahko, vsak posameznik na svojem delovnem mestu, ■ je-delno uresničen* Zakaj? Mislimo, da j . j.lnvni razlog za:to v mišljenju posameznikov, ki še niso uspeli, da svojo . individualnost (lastne,, sposobno s ti in .izkušnje) vključijo v. kolektivni harmonični .ritem. Slika, o uspehih ali neuspehih reorganizacije, na vsak način ne bi bila popolna, Če ne bi govorili tudi o pogojih, ki bi morali biti ostvar-jeni. aa izvajanje reorganizacije poslovanja. Vsak, ki pozna poslovanje tovarne, se zaveda, da je teh pogojev veliko in da vsi ne morejo' biti vedno Izpolnjeni. Omenil bom samo tiste, ki jih zaradi negativnih posledic ne smemo pozabiti. Organizacija je postavljena za industrijski način proiz-. vajam j a. To pomeni, da mora tudi komercialna služba spremeniti ,svoj zastareli obrtniški način poslovanja. Komercialna. služba se izgublja v drobhakamstvu "in premalo usmerja svoje poslovanje na predvidevanja na podlagi analize tržišča in da s tem zagotovi normalna naročila, ki jih zahteva industrijski ritem proizvodnje, Nadalje je bistven pogoj za uspeh reorganizacije poslovanja tudi kvaliteta osnovnega izdelavnega materiala. Ta pogoj bi morala zagotoviti nabavna služba' ni’'organi tehnične kontrole. Poslednja služba še ni na vseh • no'čjih opravičila svoj obstoj oziroma svojega dela za e,‘letni delovni kolektiv. Se nadaljuje Janez Jezeršek - ■. :.v' ^ •• ■ v.. .;. -v■. 1 v v; f**. SPORED KINA RADOVLJICA OD 15/1. do 15/2-1962 Zapadno-nemški film "ZVEZDA RIA" 16/1-1962 - torek ob 20 uri 17/1-1962 - sreda ob 18 in 2o uri Ameriški pustolovski film "POSLEDNJA OBALA" 18/1-1962 - četrtek ob 2o uri 2o/l-l§62 - sobota ob 2o uri 21/1-1962 - nedelja ob ljj? uri in 2o uri Zaradi izredne dolžine filma so vstopnice zvišane za 2o*~ Jugoslovanski film "SERVISNA POSTAJA II. DEL" 19/1-1962 - petek ob 2o uri 21/1-1962 - nedelja ob 18 uri Ameriški barvni einen, film "MOŽ, KI GA NI BILO" 21/1-1962 - nedelja ob lo■uri matineja , It ali j-ak^ki pustolovski film "SMELI PODVIG" 23/I-I962 - torek ob 2o uri 24/1-1962 - sreda ob 18 in 2o uri Ameriški avanturistični film "V -ZNAMENJU Z GAGÀ " 25/1-1962- - četrtek’ ob 2o uri - - 27/I-I962 - sobota' ob 2o uri 28/1-1962 - nedelja ob 14 in 18 uri Jugoslovanski barvni film . "BOLJE JE VEDETI" , 26/1-1962 - petek.'ob 2o uri 28/1-1962 - nedelja oil 16 in 2o uri Ameriški zabavni film "RAZKOŠNA LADJA" : 28/1-1962 nedelja ob lo url matineja Z apadno-nemški film - satira "RQ2E ZA DRŽAVNEGA TOŽILCA" 30/I-I962 - torek ob 2o uri 3I/I-I962 - sreda ob 18 in 2o uri španski glasbeni barvni film "KARMEN IZ GRANADE"' 1/2-1962 - četrtek ob 2o uri 2/2-1962 - petek ob 18 uri 4/2-1962 - nedelja ob I4 in. 18.15 uri 5/2-1962 - ponedeljek ob 2o uri Ameriški krin. barvni wistav. film "SMER SEVER - ZAPAD" . 2/2*-1962 - petek ob 2o uri 3/2-1962 - sobota ob 2o uri 4/2-1962 - nedelja ob 16 in 2o.l5 uri francoski zabavni film "TAKSI IN PRIKOLICA" 4/2-1962 - nedelja ob lo uri matineja Italijansko-španski film "PREIZK0VA1NI SODNIK" 6/2-1962 - torek ob 2o uri 7/2-1962 - sreda ob 18 in 2o uri Ameriški pustolov. barv. wistav.film "TARZANOVi/NAJVEČJA 8/2-1962 - četrtek ob 2o uri PUSTOLOVŠČINA" lo/2- 1962 - sobota ob 2o uri 11/2-1962 - nedelja ob 14 in 18 uri, ob lo u±i matineja Indijski barvni film "MATI INDIJE" j.:/ :-pru.:". 9/2-1962 - petek ob 2o uri ... ;; . 11/2-1962 - nedelja ob 16 in 2o uri - Italijanski film vesela komedija- "PRIJATELJ GANGSTERJEV" 13/2-1962 - torek ob 2o uri 14/2-1962 - sreda ob 16 in 2.0 uri rfi;;:’i PRAVILNA REŠITEV. KRIŽANKE OBJAVLJENE V Š .A 12" 196l' : Črka "T" vodoravno; 1. Vito j 5 « Leon, 9. Okito, II. Hanzi, 12. ZEG, 13. Vrbas* 15. NL, 16. ORR, 17. dom, 18. J00, 19. aon., 2o.NlK, 21. Aca, . .... Si,.: V Navpično; l.voz, 2o Ike, 3. ti, 4. OTV, • 5. las, 6. en, 7. OZN, 8. Nil, lo. orodjarna, 11. harmonika, 14. broom, 21, IC. Črka "V" vodoravno; 1, TAM, 4. žep, 6. VUS, 8. Bil, 9. tre, lo. Eva, 11.Akra, 13. mlin, 14. Avdlja, 15. Irka, 16. sirk, 17. 3"6, 18. an, Navpično; '2v -Avta, Ji 'Murka, 4. živia, 5-» Elan, 7. servis, 8. -Beljaki}! 12. Adrija, 13. mikron, Črka "L"-vodoravno: 1. EAP, 3. em, 4. ROG, 6. gro, 7. oči, 9. nevihta, 13. Nada, 14. Darovar. Navpično; 1. Eerguson, 2. Amor., 5* Go stivar, 8. cena, lo* idu, 11. Hav., 12, AIR. Uredništvo je prejelo samo- tri rešitve 6d 'utorih nobena ni bila pravilna. Zaradi tega se razpisan. ru grade niso: dodelile, ' Mali rebus !5 IS \S '{- - ^ " 11 H • V označene kvadrate je treba vstaviti v vsako polje po eno izmed številk od 1 do 9 in to tako, da bo seštevek: treh polj v kvadratu oz,-treh številk vodoravno, navpično in diagonalno znašal 15. Pri številnih inventurnih komisij aSi^ ki so Oh koncu lete go.spodar.ile po tovarni, so prišla na dan vsK skri#a in pereča vprašanja. Do naše rubr ike, j e v zvozi z inventuro, priromalo samo eno, .vendar zelo aktualno vprašanje, ki se glasi: "Kakšno je inventurno stanje, fabrške blagajne?" "labrška" blagajna kod taka, je po mnenju strokovnjakov, kljub starosti kar dobro pri močeh in najlepšem zdravju. Sicer pa so j o tudi letos : obiskali razni . dedki mrazki, to pa ji je zdravstveno stanje nekoliko zrahljalo. Yendar pa, brez skrbi. Pravijo, da je v decembru dobila močno transfuzijo. "Spoštovai gospod urednik! Zakaj ekonomska eno ca - kovačnica ne more dobiti pisalnega stroja?" Zakaj pisalnega;stroja ne dobite, oziroma zakaj- ga že nimate je res'čudno. II o vem, mogoče celo šal osine o MOgoče so za to odgovo'.’ i mnenja, da bi se z malo trud’ in malo več zanimanja dal popraviti, že pri vas obstoječi pisalni stroj Morda pa tudi vlada mnenje, da ga lahko izdelajo kovači sami, saj je lažji od napenjalnega mehanizma za ferguson. Torej do nadaljnega ne kaže drugega kod, da še bolj oš- hL.u&- pičite svinčnik in vse prav f j vse - pišete z roko po stari lepi navadi. Ali bo res samski dom gotov leta 1936, koÄ je pisalo v decembrski številki "Veriga". Če bi bilo to res, bi bil ta dom še‘danes star kar 26 let. Kaj hočete tiskarski škrat nima po nobenem paragrafu dopusta in je zato stalno in neumorno na delu. Zakaj vsako jutro v kovačnici tak dim in plini,' ko je bila pa peč pred kratkim generalno popravljena? Zato, ker iz popravljene peči uhaja dim in plin. Strokovno povedano pa bi se odgovor glasil: Popravilo peči se ni po- srečilo. Prej ko ne, bo pa jo časopisa. ta Jirobiem rešen še pred izda- "Zakaj centralna kurjava tako slaba? " Odgovorov za to je precej, nekaj jih gre na račun majhne kapacitete kotlov, druge na račun kurjača, zopet na račun dimnika itd.. ila splošno pa je mnenje 1 j udi takole.:: " irbovlj e so zasute s promogom,' odjemalci pa s pepele:.1* Kaj hočete, Trboveljčani so bore za plan, n ' u^ta. pa la ime. "Zakaj se nam v OTV tako kadi, da se niti ne vidijo?" Zato, ker je montaža peči površna. Upati je, da se dodo v najkrajšem času vgradile odsesovalne sode pri vratih, peči "Cer" Čačak, samo sodniki morajo še ugotoviti kako je s to zadevo "ali je gol, ali je avtogol,." Ali se z viličarji lahko vozi povsodi? Ne! Pravijo, da ima vsak rogač'določeno k-';; sme, kje ne sme* Ker se pa tega pravila več ali manj \ 'e ne drži se včasih zgodi tudi kakšna neprijetnost, "Zakaj so leme že barvali z modro, namesto z-lene barve?" Zato* ker je pri razpisu delovne dokumentacije botrovala momentalna barvna slepota. "Kakšno je bilo razpoloženje en dan pred Silvestrom?" Hvala! Odlično! Vsem sodelujočim v tej rubriki najlepša hvala, za v bodoče se priporočam • •- Pa April! April! Mojca priteče k materi in vpije: "Mama, mama, neki tuji človek objema in poljubu j e našo služkinjo Ančko!" "Kaj? Saj to je grozno!" vzdihne mati in odhiti jezno proti služkinjini sobi. Tedaj pa se Mojca zasmeje: "April! April! Noben tuj človek ni! Saj to je naš očka!" VSEBINA Stran: 1 -? 1. Decembrska proizvodnja ... 2. Važnejši sklepi organov upravljanja 3. Obiskali, smo tovarno vijakov v lju';. .4« Poročilo o materialnem in finančnem slovanju tov. glasila "Veriga" 1961' 5* Jačanje oblik neposrednega odločanja EE daje boljše ekonomske rezultate- n 6o Poslednja ura bije kovačem verig 7. Osem poti do zdravega življenja 8c Kakšni so bili naši osebni dohodki v letu 1961 9. Reorganizacija in njeni dosedanji uč 10. Spored kina Radovljica 11. Rešitev križanke in rebus 12. Zakaj - zato 1 - 2 3 r & 4 - 5 5 - 6 7 _ 8 9 - lo 11 - 14 15 16 - 18 19 - 2o 2o 21 - 23 Izdaja: Tovarna verig Pesce - Ureja uredniški odbor.-Urednik Bulut Niko - Tehnična oprema Hladnik Ignac -Izhaja 15» v mesecu.