Solsko blago. Kdo sedaj sadna drevesa trebi. Učitelj govori v šoli o sadjereji, in vpraša: »Kaj menite, ljubi moji, kdo sedaj drevesa naj lepše čedi?« Ker učenci ne vedo prav povedati in pravega uganiti, jim učitelj pove: Spomladi in celo poletje drevesa naj bolje čedijo — mili ptički. Nobeden in nobena reč gosenec bolj ne zatira in ne pokonča, kakor ptiči, ktere je že Bog za to namenil, ko jim je mergolince za živež odločil. Otroci! varujte, da ne bote ljubim ptičkom na vertu in kje drugej kaj žalega storili, oni so naši veliki dobrotniki, ker ne le, da nam prelepo prepevajo, nam tedaj še tudi trebijo drevje naj silniših požeruhov, škodljivih gosenec. Kjer je dovolj ptičev, ni tudi gosenec na drevji, in kjer ni gosenec na drevji, drevje lepo raste, cvete, in nam prinaša stoterega dobička. Iz slovnice. Sklon. Oče so bolni. Bolečine ubogega očeta so hude. Mati strežejo očetu. Zdravnik zdravi očeta. Vsi čujemo pri očetu. Z očetom bi vse zgubili. — Kolikrat se v teh stavkih spreminja beseda »oče«? Kdo je bolan? koga bolečine so hude? korau strežejo mati ? koga zdravi zdravnik? pri kom čujemo? s knm bi vse zgubili? — Tiha voda je globoka. Vari se tihe vode! Ne zaupaj tihi vodi! Tilio vodo pusti! V tihi vodi so tomuni. S tiho vodo se ne šali! Kaj je globoko? Cesa se vari? čemu ne zaupaj ? kaj pusti? kje so to- muni? s čim se ne šali? — Sin našega soseda dela očetu veliko škodo na pašniku s svojo čedo. Kdo dela škodo? čegav sin? kaj dela sin? komu dela škodo ? kje dela škodo ? s čim dela škodo ? Samostalniki se v vsakem številu navadno šestkrat preminjajo. Ta spremena se imenuje s k 1 o n. Sklonov ja tedaj šest. . . *) *) Ta kosček je iz slovnice, ki jo spisujemo in pripravljamo za natis za male Ijudske šole. Veselilo nas bo, če se kdo naših izurjenih učiteljev oglasi in nam o tej reči razodeva svoje dobre misli. Prosirao! Vredn.