NOVl PKEDPISI Zakon o organizaclji znanstvenega dela
! V zadnjAli Jieikaj detdi je ipokezala zmao-stvena d-ejavttost v iiaši državd zaaiem <ua-predek, iposebno v 'priiinerjavi. s ipniedivojino Jugoslavij-o. Pcveča.lo se ie žtevdtlo Z'nan-stvendih lU&Uvnor, izibolijšala n.iiihova oprem-ljenost dm pomnožiilo števiiJo zinajistv«niih delavcev. So pa nuioge pomain jikljivastd in nereseaci viprašauja, karteriit odipr&va bi pripamoffla k lidtrejsemiU razvoju anauoslii m k popoilnejšeniu azkoriščanjiu zmaaistve-no razasikiovakieiffa dela. "Taiko ie razasko-Talma dejavmost razdrabliena na številne. pogosio inajhnc ustamove brez zadostiD'ih pogojev za razdskovailirijO dejavnost, pri-manjikuj« sodelo-vadija ia koor.diinacij.e med znatistvenuiu ustanovami, občutjtd je pomao.jkLj.ivo povezav© med znanstveniiftni razi&kovainjii din potreibaTnii dlružibeinega razvoja, nadailje so tu števiilna ne-rcžena am neprimeruo nešeaa TpraSamja fdinaasd-ramja im Uiptravl jarija iei počaeno jzobra-žeyanje zinaiastveneffa oarašSaja. Vse te -ofoleme kakor fcudi ipotrebo po sfcteima-ini poliiti:ki v rarvojiu naše zinaiaositi je im«l ipr-ed sebof zakon o orffauizaoiti z.nian-stTeneffa deda, ki ga je zvezma Ljudska ekiuipščima »prejela aa svoj-em iniildiisteni zasedanju.
Zaifcjon o or&iaimzaciH znanstvenieKa dela
j« obdelail sdiov, ki ^bsesa zinainsitv«in€ usta-
nove, sodela-vce znaaistveaiiili aistanov, evete
za znaas.tveno delo, akadeaui ie zmamasii in
ataeOaostii   ter   orsainiizacii-o  znaiastveinesa
dela apiloJi. Čepirav je v ^€01 zaibooiu vse-
bOTana   snov   raamovrstaa,   je  v   tolaikšnii
;eri ip^ovezama in emoijia, dia io ie v-eBidar-
hdilo laogcče ureditii i. eaiiini predipisom.
»elja-vaitev eTiat;n.eLa zakonskeffa predipd&a
biila opraTiioeBa, ker se ie ieaiilo za tean.
! Ibi nudiil zaikon ©snoro za orffasiLzaciio
:!ains'tvene  dejaTinostd   f   celoti.   Njegave
doloebe Teljaio za vse ustainove, itaajterdii
oeoovnd   adi   pre^težnd  d«l  'posla   je   anaia-
stveno razjsiovaittje, ne gledie, kdo jiih je
ustajiovil,   razein  za  zuansHeue iistaoiove
v jusoslov-aaisifci  ljiuds'ki  ajanadii  dji  u&ta-
Bove 6 'področja jedrsHh zmaiuosti.
Novj sistein orfrani2irao..ia znaas.tveineffa
deda dziiaja diz naših praktičoili pobr«b ia
isktišen.j  ter se •večinoma ome^uie n« <bfe
moTiii   orgaindzaci-jsikii   kategorij.i:.  zman-
vene   uisdamore   iai   akaidemdie   ananosti.
,'rva   kate;Kt>rija   oibsoga   vse   znam.stvene
staoov«  v  sestavii   gospodarskiiib  otiffaaid-
..cij. aiadeinii   znamosti dm umetnostti ta
,!iiwrz.  To  so  razirvi  jiDŠt.i'tuti,   zavodii  in
»dobao.  Drasa  'ka.teigorija  so odjefcoječe
..'vaderaije   anaiioetd   in   unietnos^i   takor
irH akademiie z,n.aaiosti, kd idh ie nioROČe
^ianovi.ti  kot  eootoe zaianstveme origaiM-
. ^cije JuRo*lav>i-je za eino aLi več sorodndh
namstvenih ;področif   (akademijie  družbe-
:h znanostd).  Osnov.no pozornosit pa  po-
veča  zako<n   prr!  'katesoriji,  medilem  ko
(jrepniišoa obstoječe aikademdje zoainosti an
ume<tnosti   vf*6iinoma   repuibliškiiim   .pinedpi-
som. seveda na temeljiU osincvnih načel in
posiavk, ki jih je zanje določil.
Zakon je določi'1, kat 'se šteje za z^nafl--:veno ustanoTo. kaikšui «0 u.sta.novi.tvenii pogoji i.n kdo \'6e ie lahko ustainoviitelj. Da ne bi rež-iin, kii ga predpisui« za ta.ke usta-BOTe. zaj«l taidi drugih ustanov, ki slažajo ¦v uene. demonstracijs-ke im dckTiinenitacaj-ske naraene, ki se uJtvariaio z eksT>erta-ismi. konirolo pmizTodJije iu obde-lavo planoT. je to izrecmo pod6rta1.
Novost tesa zak<)'na ppedsta-vnljata zvezn.i svet za znamstreno delo im re-pTi'b]iška sveti za znanstveno delo, ka so jiinj kot družbe-ninn orga-Dom poverjeiie za^letene din odffo-
voriie aaLogie do ki so idon zaiffotoviljena lex diajia ina razipolaiso dolooena jnateniailina sredstva (akdad za zinaustvejio deilo). Naeim f.iinaimsdTaiiiia zmaaist'veni:h usttaniov je s.ploš-no ipastavijen ,preccj prožmo, tako da bodo iM>g\e razen dflfliodkov, ki jiim jiiih mfro-tav.lja ustanovii.t«l.i, usivarjaitd dohodike tudii iz svo.jefra zmannsitvenieffa dn ^tmkov-negia dela am da jdh vlagati v posebne skiade. S tem jdm je oimiOi^očena finainona sanu>iS'toj':iK>s't in tadii -vefij« akitarvn<wt -v znaiiistveno razisikovalnem dflm. Prejinjie Mansitveoie uistamove odso ibil« stiirmi'1-iran« za reševainie ffOiSpodainskdsh problemov, ker je Vise plačilo za tako d«]>» oditekalo v dr/aTimi proračiiin.
Z noviaja ze.koiw)im je uvedeno družbeno uppavljtaiajie v vse zinanatvejie instanove, na katere se zakon narnaša. To sainouiprav-Ljatije temeljd <na že .pridobljiendili izikiu'š-njah dnuiibeneiffa upravljan.ja.
Lahcm je fcud;i določil rok, do katerega so obstojieče Zinanstvene ustamoTe dolžne uiskLadStii svojo orpainizaoi.io ia poalovaaje z inoviiani dolofibaonii. V zvezii s tem so dana tudi ustreana pooiblastila jcl-ede odipra^ve in združditve tis;ti!h znaln^tvendih Tiatainov, ki ne itapotajujejo 2 zakoinom določemdh popajcv.
PovezaTa med znansivemdin razask<yva-Bjem im SH>spoidaretvom ie pri uas še veduo 'precei šd-bka. V^roik je isikati -v sorazmienno miladiih dm. ipremaJo zuaostveinah dzJtušnjali v iposaittczuM.li ziiaoistvttniili diiscJi]>Hna<h ter 'v aptašino iidakd tebmdond kultuni, zaradd. česar števdlina podjetja ne •vidijo možiuostd, ki jim jo nucli znuuost in ne iščejo so-daliavainja dia usliuig zina.ns.tvendih usitanov. Po Jie.ki am'k«itd, iki je ibdla dzvedena niied iuMieJovaiu]em zakona, \iix jeod. 112 aniketd-Kundlli anaostveimilb. ustamov dmelo le 20 ustrezine i'n. ataiLne zveze s prakso.
Poeeben ipomen t«ga zakona se kaže tudi v lem, da sd prizadeva p»v«zafd znsmstve-ne ustamove z {jospodarstvom. Po niegovjih dolo&baih je ema azoned osiaovnin na.lo? vsake ziniainsitveBce ustaiiove, da poma^a gx)S|>od:airi3!kem'U, ikulturnem.u vn družbane-nuu raz,wjia diržave s svojdim zBanstveaiim d'eloan dn s sodeilovainjetm z gwspod'aps.kifnd iia dimgdmi orjramzacijamd. dolžnost sveta za znamfi+vieino delo pa je, da e^odbuja zinanstvemo del'O zaradi rei-evanja s;ploš.ndh proi>lemov.
Nedvanvao je, dia bo uveJja^vitev te#a zaikon.a. veldko iprispevala k u-reditvi s'tanja diii odmosov na ipod'ix>čja zinaniostd. posebino pa za njeoao povezovanje z našim družbe-nam nazvojem in prakso s<>s»>odjBrsikili onsaiTiii'Zaci.i. Na ffoispodarsikiih orsainizaci-jah je, da jjosvetijo večro pozorn&st so-deloTanjoi z  zinam.stvenimi  ustanovaand.