Vojna Predsednik Francije obiskal fronto Predsednik francoske republike Lebr-un je obiskal 24. X. francoske čete v Alzaciji. Na fronti se je razgovarjal z višjimi in nižjimi poveljniki posameznih oddelkov ter se je posebno zanimal za topništvo, tanke in bombnike. Predsednik je ugotovil z zadovoljstvom dobro zdravstveno stanje vojaštva in veliko zaupanje, katerega imajo podrejeni v vrhovno povcljstvo. Lebrun je še posetil nato Strassbourg, kjer so ga sprejeli mestni žunan, vojaški poveljniki in civilno prebivaistvo. Vojno poročilo od 24. X. Vojr.o poročilo od 24. X. naglaša, da so se vrŠili na zapadnem bojišču na več meetih težji boji. Posebno ostri so bili spopadi južnovzhodno od gozda Warndt. Tam so napadli Nemci, Francozi pa so v protinapadu znova zavzeli zgubljene postojanke. Francoske čete so napravile ta dan uspešen izpad v odseku vzhodno od Mo- zele ter so zaplenile nemško strojno puško in ujele več Nemcev. Strojnica je izdelAna na poseben način. Njen sestav proučujejo strokovnjaki, da bi odkrili njene tajnosti, o katerih je celo kancler Hitler parkrat namignil, da poseda nemška armada novo ter posebno orožje. Nemški napadi 24. X. so dokazali, da Francozi niso povsem izpraznili nemškega ozemlja med glavnima obrambnima črtama. Francozi so se zakopali na več raestih, katera smatrajo za važne postojanke. Nemc' so bili zelo presenečeni, ker so menili, da je ozemlje »brez gospodarja« čisto prazno, a naenkrat je bila zajeta njihova patrulja s »čudežno« strojnico. V oddelkih ob reki Ren vlada zatišje, ki ga od časa do časa prekinejo glasovi nemških propagandnih zvočnikov. Nemci trobijo Francozom: »Mi se z vami nočemo vojskovati!« Francozi jemljejo to propagando za salo, katere pa ne bodo dolgo poslušali. V kratkem se bodo Nemci prepričali, da je Francija odločno na strani Anglije- Docjocllkl ina morju Nemški podmornici potopljeni V prvi polovici minulega tedna so potopili nngleški letalci dve nemški podmornici. m sicer eno v Severnem morju in eno v Atlantiku. Eksplozrje iz zraka vrženih boirib so povzročile, da sta bili obe podmornici tolikanj poškodovani, da sta se potopili in se nista več prikazali na površju. Dokaz za potopitev je dejstvo, da eo se pokazali na mestu pogreznjenja oljnati madeži ter zračni mehurčki, kar se zgodi, ako zadene podmornico usoda uniecnia. Nemci zajeli ameriški parnik in ga odpeljali v sovjetsko pristanišče Nemška vojna ladja je zajela ameriški parnik »City of Flint« in ga odpeljala v Bovjetsko pristanišče Murmansk, kar je vzfcudilo po vseh Združenih državah veliko ogorčenje. Ladja ni namreč vozila po ameriškem zatrjevanju nobenega tihotapskega blaga, po drugi strani pa bi sovjetska Rusija ne smela dovoliti, da bi nemške vojne ladje vlačile svoj plen v sovjetska pristanišča. V zvezi s tem dogodkom je ameriški zunanji minister Hull izjavil, da bodo Združene države znale uveljaviti vse svoje pravice in pravice svojih državljanov po določilih mednarodnega prava. Vlada je naročila svojemu poslaniku v Moskvi, naj od sovjetskih oblasti takoj dobi natančne podatke o tem dogodku, o nsodi blaga in posadke s parnika. Ameriški listi zaradi tega dogodka hudo napadajo Nemčijo in Rusijo in pravijo, da bo to dejanje pospešilo spremembo nevtralnostnega zakona samo na škodo Nemčije. Rusi so se proti koncu minulega tedna ustrašili ameriških protestov in so omenjeni parnik izpustili. Bilanca potopitev v minulem tednu Pretekli teden so nemške podmornice in vojne ladje potopile 22.000 ton angleškega brodovja; Angleži pa so potopili ter zajeli za 33.000 ton nemških ladij. Od Angležev zajete ladje z blagom vred predstavljajo 28.000 ton. Iz tega je razvidno, da so izgube Nemcev, če potopljenih nemških podmornic ne štejemo, dosti večje od angleških. ICiaf pr^vlfo oclgovorni ciroifelji? Iz govora nemškega zunanjega rainistra Nemški zuiianji minister Ribbentrop je govoril 24. X. v Gdansku in je bil njegov govor po radiu razglašen po svetu. Ribbentroo je opisal na dolgo razvoj spora med Nemčijo ter Poljsko, katerega je podžigala Angleška tako dolgo, da je pričlo do vojne. Nemški zunanji minister je segel v svojem govoru nazaj v one čase, ko je bil on nemški poslr^'1- -• " '- ^edaj Hitler posebno trudil, da bi bilo prišlo do sporazuma med Nemčijo, Anglijo ter Francijo. Ker Angliji ni bilo za nemško prijateljstvo, si je morala Nemčija poiskati na drugih potih nova prijatelja, in to sta bili Italija ter Japonska. Nato je sledil preobrat v nemški zuiianji politiki napram Rusiji. Nemčija in Rusija sta se odločili, da bosta prijateljsko živeli in to prijateljstvo za bodočnost še poglobili. Svoj govor je Ribbentrop zaključil z besedami, da je poljski priraer pokazal, da ni dobro Nemčije izzivati. Angliji se bodo še oči odprle in bo videla in spoznala, da ni prav storila, ko je nemške mirovne ponudbe odklonila. Nemški narod je sedaj strnjen v eno samo enoto. V polni zavesti, da je pravica na njegovi strani, bo sedaj ta nemški narod sprejel vojno ter jo bo z vso silo svoje udarnosti izvedel do konca. On ve, da bo ta odločilna borba zanj zmaga. Za to mu jamči ime tistega, ki je nemškemu narodu največ na svetu, ime voditelja Adolfa Hitlerja. Angleški odgovor nemškemu zunanjemu niinistru Nemškemu zunanjemu ministru Ribbentropu je odgovoril angleški ministrski predsednik Chamberlain v parlamentu 25. X. G. predsednik je poudaril, da je bila glavna vsebina Ribbentropovega govora ta, da dokaže, da je sedanjo vojno pripravljala Anglija. Resnica pa je ta, da ni nobene vlade na svetu, ki bi se bila bolj trudila, da prepreči vojno in ohrani mir, kakor angleška vlada. Chamberlain je zaključil svoj odgovor z besedami: »Ribbentrop je oznanil voljo nemške vlade, da se bo vrgla v borbo z vso silo. Ako je to zares sklep Nemčije, potem imamo mi samo en odgovor: mi smo pripravljeni sprejeti to borbo. Ni bila Anglija tista, ki je Nemčijo izzvala. Nemška vlada je bila tista, ki je z neprestanim nasilnim napadanjem, kljub temu, da smo jo ponovno svarili, prisilila angleški narod, da se je odločil vzeti orožje v roke. Nemška vlada je ona, ki zaradi svojega brezobzirnega kršenja danih obljub in pravic ter svobode drugih narodov nosi odgovornost za to vojno in vse njene po- sledice.« * Nemčija si hoče zagotoviti prvi položaj med vetesaami Kakor smo že povdarjali v zadnji šte> vilki, so se vršila pred nedavnim pri nemškem kanclerju ffitlerju v Berlinu važna posvetovanja, katerih so se udeleževale vse odločujoče vojaške, politične in gospodarstvene osebnosti iz rajha. Med drugimi so bili poklicani na konferenco k Hitlerju vsi okrožni vodje nacionalnosocialistične stranke. Tej svoji najzvestejši gardi je kancler zabičaval, naj slepo zaupajo njemu in božji previdnosti. Hitler jih je obširno obvestil o svojih razgovorih z vrhovnimi vojaškimi voditelji in jim dejal, da bo ta teden odločilnega pomena. Govoreč o bliskoviti vojni na Poljskem, je trdil, da se bo Nemčiji v kratkem posrečila zmaga nad Anglijo. V tej zvezi je opozoril na pospešene podraorniške in letalske napade. Ob koncu je naglasil, da ni nobena žrtev prevelika, da si zagotovi Nemčija prvi položaj med velesilami na svetu. Amerika ostane nevtralna kljub ukinitvi zakona o prepovedi izvoza orožja Po večtedenski razpravi v senatu je dosegel predsednik Združenih ameriških držav Roosevelt ukinjenje izvoza orožja iz Amerike. Glasovanje o spremembi tega zakona je bilo 27. X. zvečer in je bila ukinjena prepoved s 67 proti 22 glasovom. Anglija in Francija bosta takoj prejeli že pripravljene ameriške bombnike in razni drugi vojni material. Kljub beleženemu velikemu uspehu je izjavil predsednik Franklin Roosevelt v svojem govoru po radiu, da bo ostala Amerika tudi sa naprej nevtralna in da ni nobena osebnost na odgovornem mestu v Washingtonu računala z možnostjo, da bi se Zedinjene države zamogle zaplesti v vojno in da bi ameriški vojaki nooraJi oditi na evropsko bojišče.