Ameriška Domovi ima
AM6RICAN !N SPiRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 207
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 22, 1952
LETO UH — VOL. LTH
Vsi Jugoslovani bomo podprli F. J. Lausthela, RfcaAzis“? “S1 ki se je izkazal kot odličen governer države
ra je umrl Vladimir Voronin, 62 let stari ruski raziskovalec.
Governer Lausche je nastopil na televiziji v West Virginiji, odkoder so ga videli in slišali v južnovzhodnem delu države Ohio. — Rekel je, da se ne bo uklonil bossom, katerim je le za lastne koristi in interese.
HUKTINGTON, W. Va. — vnemo za zmago sedanjega go-Dne 20. oktobra je bil tukaj go-1 vernerja, po čigar žilah se pre-verner Frank: J. Lausche, ki je taka slovenska kri.
nastopil na WSAZ televizijski postaji, ki doseže velik del juž-novzhodnega dela države Ohio. Governer je ob tej priliki silno udaril po “bossih,” o katerih je rekel, da mu zelo nasprotujejo, ker se on noče ukloniti njihovim sebičnim zahtevam.
“Tekom vse svoje politične kariere sem bil v boju z bossi, ne samo s političnimi, temveč z vsakovrstnimi bossi, katerim se ne sme nikoli dovoliti, da bi postali močnejši kakor je naša vlada”, je rekel governer. Dalje je dejal, da so poleg političnih bossov tudi business bossi, delavski bossi in “gebmblerski” bossi, ki si z vsemi močmi prizadevajo preprečiti njegovo izvolitev.
Governerjeve smernice
“Jaz delam to, kar sem zmerom delal — vedno si prizadevam odločiti, kaj bo najboljše za koristi in interese našega ljudstva v državi”, je rekel governer. “In tej smernici bom sledil tudi v bodoče, čeprav padem v nemilost močnih političnih skupin.”
Vprašan, zakaj kandidira zo-|stov. pet za ta urad, je governer odgovoril, da je na to težavno odgovoriti. “V tišini noči, ko premišljujem o ponižavanju, katerega mora kandidat doživeti, se često sam vprašujem, zakaj kandidiram”, je odgovoril.
Govoreč o “poniževanju”, je governer omenil incident, ki se je primerli pretekli teden v Wa-verly, ko mu je nekdo zaklical opombo, katere ne more ponoviti. Prav tako so izrabljali mladino za razpečavanje literature proti njemu, za kar bi se ne smelo izrabljati otrok.
Jugoslovani enodušno za Lauscheta
Ljudstvo države Ohio zdaj že dovolj pozna governer j a Lauscheta, njegovo delo in njegovo poštenje, sicer ga ne *bi trikrat izvolilo v ta najvišji državni u-rad. Toda to je storilo in bo še storilo, ker ima zaupanje vanj. Posebno ga poznajo in spoštujejo razne narodnostne manjšine, do katerih goji governer toplo prijateljstvo, katerega jim ob sleherni priliki izkaže. Kar se nas Slovencev in ostalih Jugoslovanov tiče, moremo reči samo to. da smo zmerom podpirali kandidate, ki so zasloveli zaradi svoje nepristranosti, poštenosti in pravičnosti, zato bomo vsi skupaj delovali s toliko večjo
7,500 komunističnih izgub v tednu dni v Koreji
Samo južnokorejske čete so pobile približno 3,000 komunistov v 24. urah.
SEOUL, Koreja. — Neki frontni častnik čet Zdr. narodov je izjavil, da je bilo Od 14. .oktobra v bojih na terenu ubitih in ranjenih nad 7.500 kitajskih komunistov. Vsi ti so padli v bojih za hriba Triangle Hill in Sniper Ridge.
Nadaljne težke izgube med komunisti pa so povzročili zavezniški letalci.
V noči od ponedeljka na torek se je vršil artilerijski dvoboj nad dolinami okoli Sniper in Triangle holmov. Zavezniške čete so se zakopale v pričakovanju prihodnjega komunističnega napada.
Južnokorejska pehota je v 24 urah pobila okoli 3,000 komuni-1
Predsednik narodnega odbora demokratov v Clevelandu
Stephen A. Mittchell je izjavil, da se je pričelo ljudstvo nagibati k Stevensonu.
CLEVELAND. — V ponedeljek je bil v Clevelandu Stephen A. Mitchell, predsednik narodnega odbora demokr. stranke, ki je rekel, da se je pričel zdaj razvijati “definitiven okret” v smeri gov. Stevensona, predsedniškega kandidata demokratsske stranke.
Mitchell se je oglasil v Clevelandu po svojem povratku iz Kalifornije v Washington. Pred njegovim prihodom je okrajni predsednik stranke Ray T Miller poskrbel za sejo na gl. strankinem stanu, ki se je je udeležil tudi Mitchell, po seji pa so ime-
Pomorske vaje šestih držav v Sredozemlju
To bodo največje vaje v mirnem času, ki so se še kdaj vršile na Sredozemskem morju.
NEAPELJ, Italija. — Glavni stan Južnega Atlantika naznanja, da se bodoi vršile prihodnji teden na Sredozemskem morju mornariške vaje, pri katerih bo sodelovalo 170 bojnih ladij in 500 letal.
Manevri bodo pod označbo — “Operation Long Step” ter bodo v njih scdelcvale pomorske in letalske sile Francije, Grčije, Italije, Velike Britanije, Turčije in Zdr. držav.
Natančnega datuma operacij in obeležja, kjer se bodo te vaje vršile, še niso naznanili. Toda po številu ladij in letal je gotovo, da bodo to največje pomorske vaje, ki so se še kdaj vršile v Sredozemlju.
Smrtna nesreča z avtom
li večerjo v Hollenden hotelu, katere se je poleg drugih demo- DELA V/ARE, O. — William kratskih voditeljev udeležil tu-Rogers, star 72 let, se je ubil, ko di župan Burke. Mitchell je ,ob je izgubil kontrolo nad svojim tej priliki obiskal tudi cleve-1 avtom. Hotel je prehiteti nek landskega nadškofa Edwarda F. drug avto, pa se je pri tem za-
Hobana
i letel ob drevo ob cesti.
Malikovanja Stalina
AGENCIJA Union Press Service poroča, da Moskva povzdiguje in proslavlja Stalina v Sovjetski zvezi tako, da to presega vse meje in da se ne da primerjati s kakršno koli versko proslavo. Za primer navaja Union Press Service knjigo, ki je namenjena sovjetski mladini in ki se imenuje “Zemlja Ruskaja.” Tam je med drugim navedeno tudi tole: “Stalin, tvoje ime večno odmeva v naših krajih in tu v Kremlju lebdi na vseh krajih tvoja prisotnost. Gremo tja, kamor si ti stopil samo za hip. Pokleknimo, tovariši, in poljubimo svete stopinje njegovih nog.” United Press Service komentira te citate in pravi, da je res, da tam, kjer skušajo s silo iztrebiti iz človeške vesti čaščenje Boga, zapadejo vedno v malikovalstvo.
POTVORBA TRUMANOVIH BESED IN NJIH SMISLA
Predsednik navaja natančno besedilo svoje izjave, ki je povzročila med republikanci velik hrup. Zavijanje in maličenje besed in smisla je prav tako nečastno za republikance ko za demokrate. —
Dva ubita v koliziji
URBANA’ O. — Tukaj sta trčili dve vozili, tovorni in o-sebni avto, pri čemer sta bila ubita oba voznika.
NOVI PREDSEDNIK DRŽAVE CHILE V JUŽNI AMERIKI — Slika nam kaže novoizvoljenega predsednika države Chile gen. Carlosa Ibanez, in njegovo ženo v njunem vrtu v prestolnici države Santiago. Ibanez bo prevzel predsedstvo 4. nov. na dan naših predsedniških volitev.
WASHINGTON. — Tu navajamo besedilo Trumanove izjave, s katero je obdolžil republikance, da soi izmaličili njegovo opombo o antisemitstvu in anti-katolicizmu:
“Gotovi republ. voditelji so namenoma potvorili mojo izjavo od 17. oktobra, tičočo ste stališča republ. stranke in stališča večine njenih poslancev v kongresu, katerega so zavzeli v zvezi z našimi zakoni o priseljeniš-tvu.
Kaj izkazujejo rekordi
“Torej, poglejmo, kaj izkazuje rekord. Kaj sem torej rekel pretekli' petek? Ponovil bom natančno tiste besede, ki sem jih izgovoril:
“Med tistimi, ki so glasovali za McCarranov predlog preko mojega veta je bil tudi republikanski podpredsedniški kandidat.
“Med ostalimi republikanci sta bila senatorja Janner in McCarthy. Skupno z bifšim senatorjem Revercombom, šampijo-nom protikatoliških in protiži-dovskih provizij v originalnem DP zakonu (zakon o razseljenih osebah, beguncih), je vse te sprejel v svoj objem republikanski predsedniški kandidat.
Eisenhowerjeva moralna slepota
“Republ. predsedniški kandidat se ne more izogniti odgovornosti za njihovo indorsiranje od svoje strani. Zadeti ga je morala moralna slepota, kajti ianes je pri volji sprejeti one;
Iste metode, s katerimi se je i-j
dentificirala tako zvana “master! <	#1	m ArnPAfliii
race” (rasa gospodarjev), dasi 513 OrIvC V OSPlGOJU je igral vodilno vlogo v osvobo-jevanju Evrope izpod njihove oblasti.
Ničesar ne prekličem!
“Jaz ne prekličem niti besedice te izjave. Toda republikanci in nekateri drugi, ki so jih znali prepričati, maličijo ter potvarjajo zdaj ta preprosti pomen CLEVELAND Novoregis-mojih besed, kakor da sem ho- trirani volilci v mestu Clevelan-tel dati razumeti, da je republi- 50 v številčnem razmerju kanski predsedniški kandidat 58.4% za Stevensona, 41.6% pa protižidovsko in protikatoliško za Eisenhower j a. razpoložen.
kar tozadevno piše časopisje, — kakor sem osupel in presenečen jaz sam.
“Ljudstvo se bo prav gotovo spominjalo, da sem že pojasnil, da senator McCarran, glavni sponzor te diskriminirajoče priseljeniške zakonodaje, ni moje vrste demokrat.
“Jaz vem, da republikanski kandidat za predsednika ni niti protižidovsko niti protikatoliško razpoložen, torej čemu indor-sira in podpira take može, kakor so gori omenjeni? To je tisto, kar sem obsojal pretekli petek, in to je, kar obsojam danes.”
Protest sen. Morse-a Baruchu
Sen. Wayne Morse, republikanec iz Oregona, je brzojavil Bernardu Baruchu:	“Zelo sem
razora čan nad Vašo pro-Eisen-howerjevo izjavo, ki ste jo dali koncem tedna.” (Tisto izjavo smo včeraj objavili v našem listu). Dalje pravi senator v svoji brzojavki Baruchu: “Ne morem razumeti, kaka morete vi ignorirati dejstvo, da so protisemiti-čne kakor tudi druge netolerantne grupe, ki delujejo za diskriminacijo proti manjšinam, u-taborjene v reakcionarnem krilu republikanske stranke, odkoder dajejo svojo veliko podporo Eisenhower ju.
“Njegov kompromis z indor-siranjem nekaterih naj večjih reakcionarjev v ameriški politiki, je težko spraviti v soglasje z Vašo hvalo Eisenhowerja.”
Velika tatvina
CHICAGO. — Iz shrambe trgovine s krznom in zlatnino, ki jo lastuje Jacob Loewenberg, je bilo ukradenega za $200,000 krz-
Stevenson in Lausche
v Clevelandu
Za Stevensona se je izreklo v mestu 58.4 odstotkov no-voregistriranih volilcev, za Eisenhowerja pa 41.6.
:‘Nič takega nisem rekel, nič takega nisem mislil! Vsak, ki je slišal to mojo izjavo, mora biti osupel in presenečen nad tem,
Tudi letošnji šusi v Jugoslaviji bo odpomogla Amerika
vij o zopet prizadela suša in Ju- tev vseh pomladanskih setev. Po žitorodnih krajih: pridelek ko-
V remenski

prerok
pravi:
Danes sončno in jasno. Jasno in ne zelo mraz ponoči.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 22. okt. 1883 je bila v New Yorku otvoritev Metropolitan opere s predstavo “Faust.”
TE DNI smo objavili dvoje u-redniških člankov washington-skih časopisov, ki sta nazorno pokazala mnenje amer. vladnih krogov o razlogih, ki so privedli do odloka, da se pomaga Jugoslaviji. Iz zadnjih poročil ljudi, ki so se vrnili z obiska domovine, je razvidno, da so se splošne razmere tam znatno izboljšale, to je:	da je diktatura
malo zrahljana, da je življenje v primeru hrane primeroma dobro in da ni pomanjkanja, da ne zasegajo več kmetij in ne ustanavljajo novih zadrug,-temveč je celo že nekaj ustanovljenih zadrug zopet razpuščenih, kar je seveda v prvi vrsti posredna zasluga Amerike oz. njene po-
goslavija bo spet dobila iz Amerike pomoč, seveda pod gotovimi pogoji. O tej suši sporoča tržaška “Demokracija” med dr. sledeče:
Po lanskoletni rekordni letini je letos jugoslov. kmetijstvo spet prizadela suša, ki je precej podobna oni iz leta 1950.
Nezgode so začele že z zimo, ki je bila razmeroma kasna in se zavlekla vse do konca marca. Vojvodina, ki je glavna žitnica Jugoslavije, je dobila pozimi samo 50 odstotkov svojih povprečnih zimskih padavin. — Tudi aprila je bilo manj padavin kakor normalpo Poleg neugodnega vpliva na rast je bila
moči. Letošnje leto je Jugosla- posledica te suše tudi zakasni-
podatkih je bilo do 20. aprila zasejanih samo okrog 44 odst. pomladanskih setvenih površin. Mnogim kulturam, posebno, koruzi, sladkorni repi, fižolu itd., so nato škodile hude pomladanske slane.
Kako velika je škoda, vidimo n. pr. iz podatkov za Vojvodino, ki je lansko leto pridelala povprečno 16. kvintalov pšenice na hektar, letos pa samo 9.9. V splošnem računajo, da bo v primerjavi s povprečjem v zadnjih petih letih letos pridelek pšenice, ovsa in ječmena približno 22 odstotkov pod normalo. Veliko večja pa je razlika pri onih rastlinah, za katere je odločilen predvsem pridelek v
ruze bo manjši za 30 do 40 odstotkov, pridelek sladkorne pese za 40 do 50 odstotkov, krompirja za 30 odstotkov in sadja za okrog 50 odstotkov.
Posledice se kažejo na trgu. Cene sadja so poskočile za o-krog 30 odstotkov. Zmanjšati bo treba izvoz živil in misliti je treba na zasiguranje krme za živino. Oblastva sicer upajo, da jim bodo vsaj v začetku deloma pomagale prehodne zaloge iz rekordne letine 1951, toda kasneje bo treba misliti spet na zunanjo pomoč in zato so že stopile v stik z zastopniki zapadnih sil, ki so že leta 1950 preprečile glad in popoln gospodarski polom.
Za governer j a Lauscheta, ki kandidira zdaj za svoj četrti termin, se je izjavilo 68.2% novore-gistriranih volilcev, za njegovega republikanskega nasprotnika Charles P. Tafta pa 31.8%.
V senatorski kampanji se jih je 60.3% izjavilo za demokratskega kandidata Di Salle-a, — 39.0% pa za njegovega republikanskega nasprotnika sen. John W. Brickerja.
Tozadevno glasovanje je izvedel dnevnik Press in sicer samo med volilci mesta Clevelanda. Zdaj bo objavil tudi izid glasovanja v predmestjih.
-----o-----
Poizvedovalni količek
Jurij Gerčar, ČajkoVci 48, Vr-polje, Slavonija, Jugoslavija, išče svojo teto Marijo Gerčar iz Mirtovic. Je poročena, toda njeno poročno ime mu ni znano. Ima sina duhovnika. Kdor bi o njej klij vedel, naj sporoči Juriju Gerčarju ali pa na naslov Amalia Kalcic, 1081 E. 76 St Cleveland 3, Ohio.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Kipar Gorše išče modele—
Kipar France Gorše bi rad v svoji šoli modeliral nekaj glav. V ta namen prosi, da bi se kak starejši moški ali kak otrok, ki ima čas, zglasil dopoldne pri njem v ateljeju na 6519 St. Clair Ave.
Deseta obletnica—
V soboto ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. John Grilla v spomin 10. obletnice njegove smrti.
Božična voščila—
Pri Novaku na 6122 St. Clair Ave., imajo božične karte s slovenskim, hrvaškim in nemškim besedilom.
Egipt bo sodil kralja Farouka radi izdaje
KAIRO. — Tukajšnje časopisje poroča, da bo bivši kralj Fa-rouk poklican pred sodbo zaradi veleizdaje in morda še radi drugih zločinov.
na.
Smrtna nesreča v koliziji
VAN WERT. — Ubila se je Mrs. Emma Kiney, stara 69 let, ko se je avto, v katerem se je vozila, zaletel v neko ograjo ob cesti.
rnmmsmm
TEHERAN, Iran. — Osebju iranske ambasade v Londonu je bilo ukazano, naj odide iz Londona, s čemer je za korak bliže prekinjenje odnosov Irana z Veliko Britanijo.
CLEVELAND. — Včeraj, to je drugi dan nabiranja za Community Chest, je bilo nabrano v Clevelandu $1,996,000.
CLEVELAND. — Herman J. Finkle, član mestne zbornice 35 let in znana politična osebnost v Clevelandu, je snoči u-mrl. Bil je star 61 let.
WASHINGTON. — John L Lewis je sporočil lastnikom premogovnikov, naj apelirajo na odbor za stabilizacijo cen, da slednji prekliče svoj odlok glede okrnitve delavskih plač za 40c na dan, če hočejo, da bodo šli premogarji spet na delo.
CHICAGO. — Governer Stevenson je izjavil sinoči tukaj v svojem govoru, da se Amerika ne sme nikoli več vrniti v čase, ko so bile tukaj gore pšenice pa pomanjkanje kruha.
BOSTON. — Snoči je tukaj govoril gen. Eisenhower, ki je obetal prosperiteto, ki bo temeljila na miru, ne na vojni.
STANFORD, Cal. — Približno 150 članov fakultet na Stanford univerzi je podpisalo včeraj peticijo, s katero so in-dorsirali govemerja Stevensona, češ da je general Eisenhower kapituliral pred “neza-željivimi elementi.”
NEW YORK. — Katoliški škof Sheen je dobil sponzorja za svoje govore na televiziji “Life Is Worth Living.” Ta sponsor je Admiral Corp., ki bo plačala za 26 govorov milijon dolarjev.
Ameriška Domovina
/l-IV« »	MOMI:
~£P£ZiSSrm.	m^nSLm
£1X7 St. 01a;r Are.	HEnderson 1-0628	CleTeland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office «t Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
No. 207
Wed., Oct. 22, 1952
Vera in “Prosveta”
Mr. Lotrič je, bli zelo neroden v svoji obrambi napram očitkom Mr. Ruperta, da na eni strani hvali komunistično Rusijo, na drugi pa slabo piše o Ameriki. Še bolj pa je ne rodna njegova obramba napram očitku, da žali versko prepričanje katoličanov. Ko bi bil Lotrič molčal, bi bil osta filozofi!
V Prosveti z dne 8. oktobra piše sledeče;
“Napredek, družabna zavest in prosveta je bila in je še naša vera in naša veroizpoved. To je in mora ostati naša vera! Svobodna misel je podlaga. Dejstvo je, da je bila SNPJ organizirana točno za to, da bi se upirala nepravi! nim vplivom cerkvene hierarhije in klerikalcem, ki dobiva' jo svoja- navodila od zunanje sile v Vatikanu ... Ali niso "bili duhovniki, ki so bojevali ostro borbo proti napredku in obstoju SNPJ prav od pričetka? Ali ni vodstvo katoliške cerkve ono, ki nadaljuje denunciranje SNPJ in vsega do brega, kar je bilo izvršeno.”
Nato navaja kot velik očitek napram katoliški cerkvi da so duhovniki pri pogrebih zahtevali odstranitev društvenih zastav SNPJ, ter izprašuje; “Kdo je obsojal Prosveto in je ponovno svaril ljudi pred tem, da bi se na njo naročali? To je autokratično vodstvo duhovnikov. Mi nimamo le pravice, marveč tudi dolžnost do sebe in do SNPJ, da obsoja mo ta dela od strani katoliške hierarhije. “Nadalje navaja iz pravil SNPJ; “SNPJ je ustanovljena na svobodnem mišljenju. Družba dovoljuje svojim članom osebno svobodo glede vere, filozofskega, etičnega in političnega prepričanja Kdo more tajiti, da smo trpeli v polno slučajih netoleranco od diktatorskih voditeljev katoliške cerkve? Kdo si upa tajiti, da je bila večina onih, ki so ustanavljali SNPJ svobodo-miselcev? Da so ti hoteli voditi družbo prosto vsake verske družbe in obveznosti? Naši ljudje so sicer tajili nadnaravni svet, toda bili so svobodomiselni.
Končno se dvigne Mr. Lotrič do gorostastne trditve, da je ravno njegov članek dokaz, kako tolerantna da je Prosveta in še posebno tolerantna napram ‘vodstvu katoliške cerkve z njeno autokratično in diktatorsko vlado . . .”
Če prebiraš Lotričev članek, res ne veš, ali je mož tako nespameten, da ne ve, kaj piše, ali namenoma zamešava poj me, da tako brodi v kalnem.
Sam priznava, da je SNPJ in seveda tudi časopis Prosveta ustanovljena na načelih svobodomiselstva. Če je tako, potem je jasno kot beli dan, da bi moral vsak katoličan odklanjati tako SNPJ kot tudi Prosveto. Ali ve Mr. Lotrič, kakšen pomen ima pri izobraženih ljudeh beseda “svobodo miselstvo”? To pomeni vendar nazor, ki je popolnoma nasproten in sovražen katoliški veri in cerkvi, ker taji absolutno resnico in zagovarja popolno neodvisnost človeka od Boga in njegovih zapovedi. Noben katoličan po svoji vesti ne sme biti član take organizacije in ne sme biti naročen na take časopisje, ki stoje na načelu svobodomiselstva. Kaj se potem Lotrič krega nad katoliško duhovščino in Rupertom ter njegovimi tovariši, ki odklanjajo katoliški veri sovražno svobodomiselstvo? Lotrič je lahko tako poln svobodomiselstva, da je pijan od njega, katoliška cerkev in katoličani ga radi tega osebno pustimo čisto pri miru, on lahko osebno postavi na mizo svoj čevelj in ga po božje, časti, mi ga pustimo v miru, toda on ne more pričakovati od vernih katoličanov, da bodo naročali časopis in stopili v društvo, ki propagira in zastopa svobodomiselna načela. On je lahko socialist Bevanovega ali pa Titovega tipa, toda od katoličanov naj ne pričakuje, da bodo podpirali propagando za socializem. Marksov socializem, ki ga je širil po Ameriki tovariš Kristan, je zgrajen na načelih svobodomiselstva, materializma, diktature proletariata itd, kar je vse proti katoliškemu prepričanju. In Lotrič je povedal, da so bili ustanovitelji SNPJ socialisti. Če so torej duhovniki svarili pred časopisom in družbo, ki stoji na takih načelih, so storili le svojo dolžnost.
Kot neko netoleranco duhovnikov navaja Lotrič, da so zahtevali, da se odstranjajo zastave SNPJ ob priliki cerkvenih pogrebov. Cerkev odreka cerkveni pogreb ljudem, ki se izločijo iz. katoliške cerkve, ki so pristaši svobodomiselstva in Marksovega socializma, komunizma, če se pred smrtjo ne spokore. Cerkev pa je bila toliko tolerantna, da je pokopavala cerkveno tudi take, ki so bili člani svobodomiselnih in socialističnih organizacij, če so se pred smrtjo spovedali, toda vsak duhovnik je moral zahtevati, da se odstranijo pri cerkvenem pogrebu zastave takih društev, ker vendar ne more in ne sme pri cerkvenih obredih dovoliti kake propagande za take organizacije. Kaj pa ste silili k cerkvenemu obredu s svojo “fano,” če ste pristaši socializma in svobodomiselstva? Zakaj ta nedoslednost?
Čisto nekaj drugega kot svobodomiselstvo pa je strpnost, ali kot piše Lotrič toleranca. Strpen je oni, ki spoštuje drugačno prepričanje drugih ljudi. Če pa Mr. Lotrič mislih besedo svobodomiselnost strpnost, toleranco, je pa gotovo, da tega “greha” nimata ne Prosveta in ne on.
Mr. Lotrič se niti ne zaveda, da je v svojem članku, kjer
na zunaj brani načelo tolerance, sam zagrešil grobo nestrp-|smi boste slišali v nedeljo ob 4. nost, ko sramoti katoliško cerkev in njeno vodstvo, imenu-j popoldne na koncertu Adrije v je Vatikan neko “zunanjo silo,” vse tako kakor sramote ka-jAJC na Recher Ave. v Euclidu.
Na sporedu je “Pojdem v Rute,” pri kateri poje solo Olga
toliško cerkev in Vatikan — komunisti.	M
Loramski kotiček
Piše Josephine E.
Lorain, O. — Pri mladih družinah Mr. in Mrs. M i s 1 e j in Mr. in Mrs. F. Seskar se veselijo malih “borderčkov”, kateri so se kar za stalno naselili v hiši. Pri obeh družinah so dobili prav pridne in čvrste fantičke. čestitamo,'!
Tukaj je po težki in dolgi bolezni umrl na svojem domu rojak Frank Ribarič, star 70 let. Doma je bil v Metliki, Belakra-jina. V tej deželi je bival nad 50 let. Družina je ipred leti žr vela v Steelton, Pa., odkoder se je preselila pred 28. leti v Lorain. Pokojni zapušča ženo, pet hčera in dva sina, več vnukov in sorodnikov. Pokojni je bil član KSKJ. Družini naše iskreno^ sožalje!
Ko smo one dni imele čast biti zopet prodajalke “srečnih ti-ketov” od Oltarnega društva naše farne cerkve, smo bile kar povsod prav lepo in prijazno sprejete in zraven še pogoščene, zakar se vsem našim dobrosrčnim rojakom oziroma faranom na tem mestu prav iskreno zahvalimo. Bog plačaj!
In kakopak, da je naše lorain-sko mesto kar v vseh ozirih pri “taprvih”, bi dejala. Imamo že lepo število mestnih uradnikov, ki so slovenskega rodu, torej naši! Zdaj smo dobili pa še “poštnega mojstra” v osebi Alberta Matuszek-a, ki je poljske narodnosti in je bil pred nekaj leti tudi začasni župan našega mesta. Lepp mu čestitamo!
Ker sem že ravno pri peresu, naj še opišem, kako smo v nekdanjih starih in dobrih časih hodile “boljše polovice” naše može iz salonov domov spremljat. Sicer je že precej vode preteklo od tistega časa, toda vselej, kadar se spomnim na tisti komični prizor, se moram kar sama pri sebi smejati, da prav zares je bilo smešno.
Bil je lep poletni večer, ko smo s sosedo Mary in najine ‘slabše polovice” sedeli zunaj na veran di ali na porču. Takrat smo stanovali skupaj v eni veliki hiši. Takoj pred nosom, samo čez vrt, so bili pa saloni. Zares je bilo kar na moč pripravno za naše možičke, da so jo lepo po vrtu ubrali in stisnili “kakšnega,” brez naše vednosti kakopak. Kdo pa more zmeraj za njimi oprezati in jih nadzorovati, Vam rečem in me uboge dekle brez plače smo pa z otroci imele zadosti opravka, ampak včasih so nam pa le ušli čez “fene.”
In tako je bilo tudi tisti večer, samo za par trenotkov sva šle s sosedo v kuhinjo in ko sva se vrnili najinih polovic že ni bilo nikjer. Aha, sta že spet zginila. Obe sva se prijeli za glavo. To je pa res od sile, kadarkoli se obrnem, pa mi že izgine izpred oči, kakor kafra je še soseda pri-dejala.
Nekaj časa sva tako sedeli in čakali in se seveda na vse pre-tega lementali, kako je nama strašno hudo. Itd, itd. Pa možič-kov le ni hotelo biti od nobenega kraja. Tu je treba nekaj ukreniti in priti stvari do dna. Tako ne bo šlo več naprej in ne bo šlo! Veš, Mary, kar ponje pojdiva, sem jaz svetovala. Mary se je malo bala, jaz pa nič. Kaj bi se bala, ko se pa za svoje pravice potegujem in vlečem.
Tam na zidu sta viseli dve mareli z velikimi kljukami. Eno sem potisnila sosedi v roke, drugo sem pa sama vzela Malo korajžno malo pa ne sva tako z dežniki oboroženi stopili čez temno dvorišče. Prišli sva do zadnjih vrat salona, ker sva slutili, da sta najina “hlačmana” notri. Stisnili sva se k zidu in čakali z marelami v rokah, ka-
kor dve neustrašeni Amazonki na bojišču.
Res ni bilo treba dolgo čakati. Aha, zdajle pa gresta, sem še pošepnila Mary. Kmalu sta jo primahala ven in to kar precej korajžna kakopak in menda ja. Ker je bilo precej temno na dvorišču, naju nista opazila. Tedaj sva pa stopili v akcijo za svoje unije socialnih pravic.
Najprej sem jaz vzdignila ma-relo in lepo s kljuko objela vrat mojega hlačmana in ga potegnila nazaj, da se ja kar opotekel, rekla nisem pa nič. On pa samo: Oho, tristo medvedov, kaj pa je to!? Maryn hlačman pa, ko je začutil objem trde kljuke, je naj prvo poklical na pomoč celo armado iz spodnjih prostorov, vse od generala pa do zadnjega vratarja (veste, to so tisti, ki po žveplu diše) se prijel za vrat in začudeno vprašal: “Kaj je pa tu za ana pašast?”
No ja, potem smo se pa le lepo in v miru božjem in z “an-dohtje” pomenili, kdo da smo in kdo da nismo, ustrašila sta se pa le oba, čeprav nista hotela priznati. Ko sta pozneje hodila po enakih potih, sta vselej najprej previdno otipala, -če je zu naj vse v redu in če vlada mir božji pred vrati. Smeha pa je bilo potem še dosti in vselej, ko smo prišli skupaj, smo se radi spomnili na tiste lepe čase, ko smo bili mladi, polni upov in nad. Zdaj je pa kar vse minulo, samo spomini so še ostali in tudi tisti spomin je še živ v srcu, ko smo naše preljube možičke čakale in spremljale iz salonov domov.
Proslava i0-leinice Zveze oltarnih društev slovenskih župnij
Cleveland, O. — V nedeljo 26. okt. obhaja Zveza oltarnih društev slovenskih župnij desetletnico svojega obstoja. Dopoldne ob 11:30 bo v cerkvi Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. sv. maša v zahvalo za vse prejete dobrote. Popoldne ob 2:30 bodo litanije in blagoslov z Najsvetej'-šim. Ob treh bo pa v Slov. domu igra v petih dejanjih “Stari in mladi.” Igrali bodo igralci “Lilije,” ki se jim za njihovo prijaznost tudi na tem mestu lepo zahvalimo.
Ta igra še ni bila igrana na naših odrih, je pa prav zanimiva. Vsi ste prav prijazno vabljeni, da pridete igro gledat. Posebno pa vabimo naše slovenske duhovnike, da nas ob tej priložnosti obiščejo.
Vsi prijatelji in častilci presv. Rešn j ega telesa so vabljeni, da se udeleže proslave desetletnice, ki je praznik oltarnih društev petih slovenskih fara. Pri delu za proslavo sta posebno pomagala župnik Rev. M. Jager in duhovni vodja zveze Rev. J. Slap-šak. Vsem Bog plačaj!
Na svidenje v nedeljo!
Za odbor:
Catherine Roberts.
Zakrajšek, dalje “Narodna napitnica,” “Belokranjska pblka,” “Polževa ženitev” in druge.
Spored je tako raznovrsten, da bodo. gotovo vsi poslušalci prišli na svoj račun, zato naj noben prijatelj slovenske pesmi ne izostane.	Viola Močnik.
Društvo sv. Cecilije, št. 12 DSD
Joliet, 111. — ičilanicam našega društva naznanjam, da bomo imele 26. okt. ob 3. uri popoldne v dvorani sv. Jožefa veselico v korist društvene blagajne. Prosim vse članice, da bi se te prireditve udeležile in prinesle nagrade.
Na zadnji seji so delegatinje poročale, kaj je bilo sklenjenega na konvenciji v Chicagu. Mesečni asesment se bo nekaj zvišal, pa to šele z novim letom. Naše društvo poleti ni imelo sej, zato pa upam, da se jih boste sedaj pridno udeleževale, ko bo hladnejše vreme.
Delegatinje društva sv. Cecilije se zahvaljujejo čikaškim društvom za lep sprejem in postrežbo, ki so jo bile na konvenciji deležne. Posebna hvala veljaj Mrs. Ani Frank, Mrs. Klari Foys, Mr. in Mrs. Denša, Mr. in Mrs. Tomažin in Mrs. Hozian.
Pretresla nas je žalostna novica o smrti Mary Kovačič. Bila je vneta delavka pri društvih. Pogrešali jo bomo. Bila je dolgo dobo let v glavnem uradu. Naj v miru počiva.
Dne 23. novembra priredijo štiri zenska društva veliko veselico v korist cerkve sv. Jožefa. Na to prireditev vabimo vse članice, pa tudi vse ostale faranke in farane. Prirediteljice so: Društvo sv. Genovefe KSKJ, Društvo sv. Ane, ženska zveza in Društvo sv. Cecilije. Na razpolago bo vsakovrstnih dobrot dovolj.
Pozdrave vsem članicam Jennie Krall, zapisnikarica.
Rose Mary Home
(Posvečujem to črtico otrokom Mene je groza. Ob tem trp-
Koncert Karoline Budanove
Cleveland, O. — V nedeljo, 30. novembra bomo imeli priliko posetiti koncert, katerega priredi dobro poznana Karolina Sudan v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
To bo prvi samostojni koncert naše “Karolince,” kakor jo prijatelji nazivajo. Lahko bi naštel
dan nastopila in sodelovala pri banketnih, dramskih in drugih prireditvah v korist naših društev in organizacij. S svojim gladkim sopranom je razveselila poslušalce in pridobila si jih je. Kdo more pozabiti njene nastope v opereti “Cigan baron,” v operi “Mam-zelle Nituš,” itd.? Svoje vloge je dovršeno podala.
Na svojem koncertu bo podala sledeče lepe pesmi, s katerimi bo sigurno očarala svoje prijatelj e-posetnike: “Gor čez jezero,” “Pri zibeli” in “Mamica.” V angleščini bo, kakor vedno, ugajala pesem “Indian Love Call” slišali pa bi radi tudi “My Hero,” saj to pesem Karolinca zapoje tako umetniško, da bi jo kar naprej poslušali. Ne samo te pesmi, pač pa več drugih težjih klasičnih skladb bo na spo-I redu, ki je bil zelo skrbno izbran.
| Ponosni smo na to našo pev------ 1 ko, ki je resnično talentirana.
Euclid, O. — Pesem je simbol Ne samo, da je talentirana, osta-slovenskega človeka, spremlja la je v naših vrstah skozi dolgo nas vsepovsod. S škrjančkom let in ni več kot prav, da sedaj, pozdravja naš kmet jutro, s prečko bo podala svoj lastni koncert, pelico prepeva, ko hodi za braz- jo nagradimo za njeno delo med do, slavčka posluša, ko se ob Ave nami in ji napolnimo dvorano do Mariji vrača domov. Pesem' zadnjega kotička, spremlja vojaka v boj, s pesmi-j Koncert bo podala pod diri-jo gre v zmago ali v jetništvo. gentom g. Anton Šubljem, na Dekleta pojo, ko pero na potoku j klavir pa jo bo spremljala odli-perilo, pojo ko plevejo ali okopa-, čna pianistinja Vera Milavec-vajo na polju.	Slejko.
Nekaj teh lepih slovenskih pe-!	Anton Podobnik.
in sestram v Rose Mary Home)
So stvari na svetu, ob katerih sem tako majhen, da me je strah. Zadnjič me je prijatelj zapeljal tja na Euclid. Saj ne hodim rad po mestu. Že doma sem rad silil na polja in v gmajne. Velemesta pa kar bojim. Stojim včasih poc. veličastnimi stavbami in premišljam. Pa me nenadoma obide groza. Sam ne vem za kaj, skoz debele zidove, skoz barvne reklame, čez trake avtomobilov vidim tisto, kar me zgrabi kakor s kleščami. In me drži in tišči, da sem kar potan.
Velemesto ima dva obraza. Kakor klovn v cirkusu. In tisti drugi obraz jaz tolikokrat vidim
In tisti drugi obraz sem videl tudi tam v Euclidu.
Vi mislite, da je bil to gre obraz. Motite se. To je bi neskončno lep obraz, tako mi tako neznansko dober, da me je od te dobrote groza. Tako majhen sem ob tem obrazu, tak grešnik, da bi moral oc tam po kolenih nazaj. Jaz in ti in tisoči iz Clevelanda nismo vredni, da bi smeli tiste mu obrazu pogledati v oči Preveč je čist in mi vsi imamo pregrde roke, da bi smeli pobožati tisti obraz.
Strma je pot z Euclida do Rose Mary Home. Med drevjem je stavba. Bil je deževen dan, pust veter je vihral skoz veje. čudno tesno mi je postalo, ko sem z očmi ošinil ozki horicont proti severni strani.
Potlej sem odšel v stavbo. Ko j na hodniku voziček. Vedel sem, da ga poganjajo otroške ročice. Nožiče so mrtve, kosti brez mesa, živci mrtvi.
Srečal sem sestro. Tiho je šumela mimo mene. Zdelo se mi je, da je obdana s posebnim vonjem, ki ga izceja trp Ijenje. Stotine otroških rok je vsak dan sklenjenih okrog njenega vratu, stotine mrtvih nožič ji binglja preko rokavov redovne obleke, že tam na hodniku bi moral pasti na kolena.
Vrata v sobe so bila odprta. Posteljice, vozički, smehi in vzdihi. Otroške posodice in igrače. Otroci so gledali v televizijski aparat. Naslonjen na podboje sem gledal v zgarana telesca. Punčka koj za vrati je bila vsa v železju, ki
nešteto koncertov in opernih jj je stiskalo hrbtenico. Z gla-priredb, v katerih je pevka Bu
Jesenski koncert “Adrije”
Ijenju sem tako majhen, da se več ne vidim. Vsi ti otroci so večji od mene, modrejši, globlji, obračajo svet in stoletja.
Ti morda ne veruješ. Nekoč boš videl. Stal boš ob e-nem teh otrok. Rasel bo ob tebi in bo velik kot gora. Ti si morda bogat, ustvaril si si slavno ime. Visoke naslove imaš, na cesti se ti vsi odkrivajo.
Tedaj boš videl. Mrtve, zgrbljene ročice bodo več vredne kakor tvoji naslovi. Moč si imel in kaj si preokrenil? še samega sebe ne. Te skrivenčene ročice pa so obračale stoletja.
To je velika skrivnost in te skrivnosti me je groza. Kar vidiš z očmi, je večkrat veličastno. (Kar ne vidiš z očmi, pa čutiš, da pregiba čas in ga upogiba, tisto pa je skrivnosT-no in je kakor z močnimi kavlji pripeto na večnost.
In samo to bo za večno ostalo. Stoletja bodo požrla vso pozlačenost. To preprosto trpljenje v Rose Mary Home pa bo ostalo vekomaj. Morda jaz, morda ti, morda mi vsi v Clevelandu bomo nekoč poljubljali skrivenčene ude teh otrok. Po tem otroškem trpljenju bomo odrešeni.
Preden sem odšel iz Rose Mary Home, sem odšel v sestrsko kapelo. Preprosto lepa je. In zdelo se mi je, da so vse skrivenčene ročice, vsi zviti udi zbrani tu pred oltarjem in brez molitve molijo. Na glas, z bučanjem, ki je močnejše od vseh atomskih bomb.
Bombe lahko preorjejo zemljo, prebrazdajo morja, pretrgajo gore.
Toda samo v enem je rešitev: preorati in prebrazdati je treba ljudi, duše.
In v tisti lučki v sestrski kapeli sem videl svet kakor skoz kristalno kroglo. Objemale so ga ročice iz Rose Mary Home.
Drobne, koščene ročice. Kaj so naše roke proti njim!
Zdaj, ko to pišem, je večer. Hladen večer z mrzlim vetrom. Po prstih hodim dolgo pot do Rose Mary Home. Do vsake posteljice bom šel, do vsake mrtve ročice. Poljubiti moram te skrivenčene prste. Zase, zate, za vse.
V teh rokah živi Cleveland. Te ročice ga nosijo, če ne veruješ, veruj!
Karel Mause-r. Cleveland, 8. okt. 1952.
Nov slovenski odvetnik
vico kakor osmukana plavica je strmela v aparat. Ročice so ji mrtvo slonele na vozičku.
Tam v aparatu so se igrali otroci. Vriskali so in se podili.
Videl sem, kako dekletce premika skrivenčene nožiče. Morda so te mrtve noge zahrepenele po travi, gugalnici, po lepi, gladki stezici.
Neko otroče je ploskalo.
Zverižene dlani so tako čudno udarjale. Prsti se niso mogli razpreti. Kakor pohojen cvet so bili.
Po hodniku se je zlijala tišina. Mislil sem: ko bi se zdaj zidovi Rose Mary Home razmaknili in bi ti otročiči obsedeli sredi Clevelanda, sredi Judi, sredi teh cest, kako bi bilo? Mar nismo vsi farizeji?
Desetino dajemo od mete in
kumine . . . Saj veste. Kjei -D - v	^
,	. .	„	„	P° noncam East High soh je
mm mi m otroci iz Rose Mary|služil mladi Jaksic v 4jski, na-
. az msem me m ti m- to pa Študiral na Kent State Mi vsi nismo toliko University; k-Qr je L 1943 dobil
zavezali čevelj- g g Pravne študije je končal
na Cleveland Marshall Law
ki
Cleveland, O. — Med onimi, jih je nedavno zapriseglo ohijsko vrhovno sodišče za odvetnike, je bil tudi v naši naselbini dobro znani Milan A. Jak-šič s 6702 St. Clair Ave.
Home? si nič.
vredni, da bi ček enemu teh otrok.
Majhno je otroško srce v že-'gcbooj Jeznem oklepu. In vendar je
glas tega trpečega srca tako Jaksic je več let delal v jav-globok, da bije čez celo vele- nem živl-ien'’U! posebno med mla"
mesto. Majhne so tiste mrtve otroške ročice. In vendar ne-so več kakor naše. Majhne so tiste mrtve zverižene noge in vendar so prehodile daljšo poti poklicu in ima trenutno pisarno kakor naše.	lna SVOjem stanovanju.
dini. Bil je svetovalec in upravnik pri skavtih in odbornik demokratskega kluba v 23. vardi.
Mladi odvetnik dela v svojem
Dr. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Jože Grdina:
Miklova Zala
Izmed vseh stanov je najhujše zadelo kmeta. Gospoda in meščani .so bili zavarovani za močnim ozidjem, kmet je postal z družino in imetjem vred plen divjih roparjev, ako se mu ni posrečilo ob pravem času ubežati. Po raznih okrajih je bilo na stotine zemljišč brez gospodarja in obdelovalca. Na raz-sežnem gospodstvu graščin,s Kostel ob Kolpi je bilo v začetku 16. stoletja le pet zemljišč zastavljenih. Bistriški kartuzij a-ni so prosili za odpis davkov in desetine, češ, da jim Turki niso le vsega pokončali in požgali, ampak tudi vse podložne kmete odpeljali v sužnost. Kočevcem je cesar Friderik 1. 1492. dovolil, da si smejo s krošnjar-jenjem služiti kruh, ker se Vsled turških napadov s poljedelstvom niso mogli več preživljati. Trumoma so zapuščali kmetje svojo zemljo in svoje dvore, si iskali zaslužka v ipe-stih in trgih ali pri kupčiji, ker so jim redno vse, kar so pridelali, ugrabili tuji roparji. Prišlo je tako daleč, da so ljudje resno mislili, popolnoma zapustiti svojo domovino in si drugod poiskati mirnejših selišč. — S kmetom so seveda trpeli vsi drugi stanovi, pred vsem plemstvo, ki je dobivalo od njega svojie glavne dohodke. Ako podložniki vsled turškega ropanja niso mogli redno plačevati letnih davščin, je obubožala tudi gospoda. Ker so se pa graščaki trudili, da bi vzlic strašni stiski, ki je takrat tlačila kmečki stan, svojim podložnikom vendar izželi kolikor mogoče visoke davščine, postalo je ljudstvo nezadovoljno' in SiS v svoji obupanosti s silo uprlo proti gospodi. Kmečki upori 16. stoletja so tudi posledica turške sile.
Trgovina, ki pri nas nikdar ni bila posebno razvita, je vsled vedno preteče nevarnosti enako trpela. Zlasti v hrvaške dežele, s katerimi so Štajerci in Dolenjci živahno tržili, se trgovci niso več upali. Živine in domačih pridelkov itak ni bilo mogoče izvažati, ker je vse postalo plen ropaželjnih Turkov.
Z ljudstvom vred je bila hudo oškodovana tudi cerkev. Turki so posbbno zasledovali duhovnike in redovnike, ki so bili voditelji ljudstva v tem verskem boju. Župnik Unrest poroča, koliko njegovih duhovnih bratov je bilo pri obrambi ta-brov 1. 1478. grozovito umorjenih, in dve leti pozneje je bilo med ujetimi kristjani nič manj nego 500 oseb duhovskega stanu odpeljanih v sužnost. Marsikje so se samostani vsled turških napadov razdražili (Gornji Grad), drugod so bili menihi do Sadnjega ujeti in pobiti. Skoraj '’•ovsod pa so bila samostanska Dslopja porušena in požgana.— Cerkveni dohodki so se vsled žalostnih gospodarskih razmer silno krčili, cerkvena posestva so bila vsled velikih davkov in vojnih naklad kmalu zadolžena, mnoge ustanove za cerkvene, dobrodelne in šolske namene so prenehale. Vse to se pojavlja zlasti v začetku 16. stoletja in je mnogo pripomoglo, da je luteranstvo v naših deželah našlo ugodna tla.
18. Zgodovinski dogodki v narodnih pesmih in pripovedkah.
Dokler narod še nima svoje pismenosti in svojega slovstva, niu jis ustno sporočilo edini vir za spoznavanje preteklosti. Narodna pesem in pripovedka, ki se podedujeta od rodu do rodu sta zvesti spremljevalki vseh važnejših zgodovinskih dogodkov. Med Slovenci je bilo nekdaj mnogo takega narodnega . blaga, kjer je ljudska domišlji-Jja po svoje okrasila in raztolmačila zanimive dogodke svoje-
Kar pripoveduje furlanski zgodovinar Nicoletti v 16. stoletju o Tolmincih, da radi prepevajo o svetnikih, o kralju Matjažu in drugih odličnih osebah svojega naroda, to velja tudi o drugih Slovencih. Marsikatere teh junaških pesmi in pripovedk ja sicer že časa tok izbrisal, vendar so tudi tiste, ki so se ohranile, za nas velike važnosti. Ne smemo sicer v njih iskati čiste in neskaljene zgo-doviske resnice, vendar nam pričajo, kako je ljudstvo pojmovalo in presojalo dogodke svoje dobe. Kar zgodovina le suhoparno izraža z imeni in številkami, to narodna pesem in pri povedka sporočata v pesniški obliki, z gorko besedo in živo domišljijo. In kar je tamkaj megleno in nedoločno, to postane v pesmi pestro in živo. V njej vse živi, se giblje, govori in čuti. Zato so narodne pesmi naj-pristnejši izraz ljudske duše.
Zgodovinskih dogodkov iz zgodnjega srednjega veka ljudski spomin ni skoraj nič ohranil. Nahajajo se le tu in tam še redki sledovi, vse drugo so zabrisali poznejši bojeviti časi. Nazaj v 12. ali 13. stoletje segajo pripovedke o početku raznih samostanov, romarskih cerkva, nekaterih gradov in mest. Okoli Št. Vida na Dolenjskem je bila še v začetku prejšnjega stoletja razširjena pesem o treh bellih menihih, ki so prišli iz tujine, ustanovili stiški samostan in učili ljudi umnega kmetovanja. lipe zajčekega samostana razlaga narodna pripovedka, češ, da je spečemu mejnemu grofu Otakarju zajgc pod pazduho zlezel, zato je grof samostan, ki ga je na tistem kraju ustanovil, po tej živali imenoval. Spomin na molčeče menihe in njihove ponočne molitve še ohranjuje pripovedka o “ponočni procesiji zajčkih menihov.”
Okoli Maribora je med ljudstvom zlasti znana “sveta Sofija”, grofica Rogaška in ustanoviteljica studenjškega samostana. Grob Seifrida Marenberške-ga, znanega nasprotnika kralja Otakarja in ustanovitelja tamo-šnjega samostana, ki je umrl v sluhu svetosti, je postal celo sloveča božja pot in razne pripovedke so nastale o nlj,egovi smrti. Enako je tudi o življenju, delovanju in čudežih blažene Heme, grofice Krške, bilo razširjenih mnogo legend.
Kakor bršljin razvaline starih gradov, tako prepletajo tudi spomin na njihove prebivalce razne pesmi in pravljice. Iz njih se dajo na drobno posneti vse razmere po gradovih tedanjega viteštva. V nasprotju z lesenimi in rujavimi kmečkimi hišami se zidani grad vedno i-menuje “skalen grad”, “svetel grad” ali “beli grad”. V belem gradu stanujeta “žlahtni gospod” in “žlahtna gospa”, ki i-mata še druga gospodarska poslopja.
Stoji, stoji tam beli grad,
Je v gradu žlahten gospod mlad
In v gradu žlahtna je gospa z njim poročena pusta dva. Pristav’co belo imata, v pristav’ci mlado majerco.
Znamenit del gradu je grajski stolp z linami, od koder je lep razgled daleč na okoli. Od tu se stražnik ozira za sovražno vojsko, tu pričakuje grajska gospa, da zagleda napove-člane goste ali vračajočega se soproga, od tu se ozira grajska gospodična po zaželjenih snubcih.
Breda vstaja, ko se dan zazo-ri.
Se sprehaja sem ter tje po dvori,
si odpirat ide gornje line ide gledat doli na ravnine
(Nadaljevanje)
Hrabro so se borili Mirko in njegovi tovariši na Gradišču in Turki bi ne uspeli, ako ne bi bilo izdajalskega Žida Tresoglava, ki je pokazal Turkom skrivni vhod na Gradišče. Tu je bila usoda brambovcev zapečatena: vsi, kar jih je še ostalo živih, so bili z Mirkom vred ujeti. Zmage pijani Turki se niso dosti brigali tisto noč za stražo in eden od Mirkovih tovarišev, Davorin je preoblečen v Turka šel sporočit Serajniku in Zali v Po-droščico, kaj se je zgodilo. Ko je povedal Zali, da bi se dalo rešiti Mirka radi turške pijanosti, gre Zala takoj z njim preoblečena v turško obleko, da reši svojega Mirka. Njima pa hijensko sledi Almira. Ko sta bila že na cilju in bi se rešitev posrečila, jo Almira prepreči: Turki se zbude in ujamejo Zalo in Davorina. Poveljnik Isken-der je ostrmel, ko je zagledal lepo Zalo, o kateri je bil že prej poučen in j9 zahteval od ujetega Mirka, ki je pa Iskenderju v obraz povedal, da rajši smrt kot pa Zalo. Zdaj jo je imel pred seboj: Pred njim sta stali Zala in Almira, ki se je bahato pohvalila, da je njena zasluga, da je lepa Zala v njegovih rokah; za to izdajstvo pa, da zahteva Mirka. Poveljnik Iskender je ugodil Almiri, Zala pa, ki je videla kako je bila izdana, je morala v Turčijo.
Almira je potem lagala, kako je bil po njeni zaslugi rešen Mirko in njegovi tovariši in mnogi so verjeli, le oče Serajnik je majal z glavo, rekel pa ni nič. Mirko je potem, ko je bil oproščen, mislil, da dobi svojo Zalo. V Podroščici je z grozo ugotovil, da Zale ni: malo da ni od žalosti zblaznel. Toda čas celi rane. Počasi se je tudi Mirko vdal v usodo ih ko je umrl oče Serajnik se je tudi on končno odločil, da vzame Almiro za ženo; prej je bilo to nemogoče, ker oče Serajnik kratkomalo slišati ni hotel, da bi prišla v njegovo hišo Almira. Mirko je Dil gotov, da Zale ni več med
živimi.
V sultanovi palači v Carigradu pa je takrat molila in jokala Miklova Zala. Izdana in uničena je čakala smrti; vse nade so splavale po vodi, le v Boga je še zaupala in pa Mater božjo. Pri sebi je imela ono srebrno svetinjo Matere božje, katero je prejel njen oče iz rok sv. Janeza Kapistra|na za svoje junaštvo: pred to podobo je molila za rešitev in za svojega Mirka in to čila grenke solze. Vsaka misel na beg je bila izključena v zastraženi palači, ki je bila obdana z visokim zidom. Po hodni ku so hodile turške straže; stražniki so poslušali molitev in jok uboge žene, a razumeli ga niso. Le eden od stražnikov je prisluhnil, stopil bliže vrat in poslušal molitev, katere ga je učila njegova mati. V srce se mu zasmili uboga žena, vzame listič, napiše ženi, da je tudi on Slovenec in da tudi on govori njen jezik, ter spusti listič skozi ključavnico. Ko Zala zagleda listič, ga prebere in ostrmi: slovensko piše in želi govoriti z menoj in prosi, naj odprem. Ob napovedani uri potrka na vrata njene sobe neznanec; Zala odpre in pred njo stoji oborožen turški stražnik ter jo nagovori po slovensko. Pove ji, da zna tudi on še te molitve, katere ona moli in da je tudi on že 30 tet turški jetnik; prišel je, da jo tolaži. Zala pa poprosi tujega moža, naj jo reši, a mož odkima: ni mogoče, ker postave so stroge in ako bi kaj takega storil, to bi moral tudi sam ubežati. Pa dobro! vzklikne Zala. Potem pa poj dete z menoj na slovensko na lepo Koroško. Tam ob deroči Dravi in kristalni Savi stanuje mojih dedov rod. Tam v Rožni dolini, tam v Rožu je moj dom.
Stražnik ves iznenaden od teh besed, vpraša: Iz Roža? Ali si ti, draga žena, doma iz moje domovine? Ali poznaš mojega brata Mikla? Ali veš za Serajnika? Ali je kateri živ? Kaj veš o Rožu? Pri teh besedah Zala plane proti stražniku in vsa iz sebe
Lažje jeste, boljše izgledate
SE BOLJŠE POČUTITE
lV5 ^am treba biti slabotni in “doli med izmečki” vsled na.
pametni kot tisoče drugih, ki že od leta v. .	1887poznajoiir
uživajo to slavno želodčno - toniko, odvajalno pripravljeno, Trinerjevo Grenko Vino. Ta znanstvena formula je pripravljena is posebno zbranih naravnih korenin, zelišč in raznega cvetja. Deluje prijazno, gladko in gotovo^pri odstranitvi raznih zaostankov v črevesju. Nabavite si steklenico Trinerjevega Grenkega Vina še danes in preskusite njegove čudovite dobrote saln?". (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Trinerjevega vina v vaši blinžnji prodajalni, tedaj pošljite $1.50 z naslovom vašega prodajalca, na naslov: Jos. Triner Corp., 4035 W. Fillmore, Chi-ca?°’ V1 va®a 18 oz. velika steklenica Trinerja, vam bo odposlana poštnine prosto).
Trineijevo Grenko Vino
GLASBENA MATICA
, poda VERDIJEVO OPERO
"LA TRAVIATA”
v nedeljo 2. novembra 1952
v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU, St. Clair Ave.
,	ob 3:30 popoldne
Vstopnice so naprodaj pri članih zbora, pri Oražmovih v S. N. D., ali pa pokličite Mr. Anton Schubel, telefon EXpress 1-8638
Cene: $1.00 - $1.50 - $2.00 - $3.00—Vsi sedeži rezervirani
.. ..............................^
zakliče: “Mož! Kdo ste vi? Odkod ste doma? Odkod poznate Mikla? Ali ste vi res njegov brat, moj — beseda ji zastane. Stražnik, ki ni slutil, kdo je ta lepa žena, reče mirno: Jaz sem Marko, Miklov brat. Pri teh oesedah se Zala zgrudi na kolena in vsa presunjena zakliče: — Vi ste brat mojega nesrečnega očeta Mikla? Vi ste moj pravi stric? Pri teh besedah spozna stražnik svojo nečakinjo in vzklikne poln veselja in sočutja: Ti si Zalka? — Uboga moja Zal-ka! — ter objame nečakinnjo. Oba sta ob tem snidenju od veselja jokala.
Stric Marko ji zdaj pripoveduje, kako jo je pestoval in kako sta se od nje s solzami poslovila z njenim očetom, pove ji o bojih pri Belgradu. Zdaj te najdem tukaj, moja draga Zalka, uboga reva! KaJko si pa prišla sem v Carigrad? Zdaj Zala pove, kako je bila izdana in kaj je bil namen te izdaje Židinje Almire. Marko ves ginjen pravi nato: Zalka, jjfi'ihbji krvi, rešiti te hočem, pa tudi če me stane življenje. Le Bogu se priporoči pa Materi božji. Ko mu Zala pokaže svetinjo, pravi Marko zavzet: To svetinjo je imel moj brat bila mu je drag spomin na pobožnega meniha Kapistrana. Čudodelno moč ima. Le tej Mariji se priporoči, kmalu pridem. Čas je bil drag in dobri stric Marko je moral hiteti. Kmalu se je vrnil s svežnjem obleke. Zalo ogrne z vojaškim plaščem, ji opaše sabljo, ji da sveženj obleke, da se potem, ko zapustita palačo, preobleče, naroči Zali, naj dobro zaklene sobo, potem jo pa skrivoma odpelje po hodnikih. Ker je imel ključe in Mu je bilo vse znano, sta bila kmalu zunaj; preplezala sta še zid, potem pa jo ubereta mimo Ha-gije Sofije po ulicah Carigrada. Ko je jutranje sonce "zlatilo kupolo Hagije Sofije, sta bila ________________>___________
že izven mesta, potem pa preko [daje pravico zahtevati kaj take-Balkana v Avstrijo, na Koroško.
Srečno sta prišla v Rožno dolino, ko izvesta, da se ženi Serajnik Mirko z bogato Almiro.
Zali zastane kri po žilah, ko izve to kruto novico: Mirko se ženi. Hitita naprej in prideta do domače hiše. Tu zagleda Zala veselo družbo svatov, svojega Mirka in poleg njega izdajalko Almiro. V srcu Zale divja strašen srčni boj, pa premaga se in se pomeša med berače, prav tako stric Marko. Srce ji utriplje vedno huje. . . Starešina je pričel z govorom, predno gredo k poroki, nevesta . se od veselja smeje, svatje so veseli, le Mirko je nekam otožen. Ko starešina konča svoj govor in hočejo k poroki, stopi Zala pred ženina in nevesto in z donečim, zapovedujočim glasom zakliče: “Stojte,1 svatje! Stoj, starešina in ženin!” Vsi se spogledajo in začudijo nad temi drznimi besedami. Mirko se ustraši zvenečega glasu in izpusti roko neveste. Tudi Almira se je ustrašila in se strese po vsem telesu, pa se hitro opogumi in reče naglas:
“Kaj se obotavljate, ženin in svatje? Kaj poslušate besede neumne beračice! Pojdimo v cerkev!” Nato potegne ženina, da gredo k poroki. V tem pa zadoni glas neznane tujke:	“Vi
svatje hočete peljati ženina k drugi poroki! Ali pa veste, da je mrtva njegova prva žena?
Dokažite mi to.” Kakor onemeli gledajo svatje, Almira pa se ne ustraši ter ji odvrne: “Kdo ti
MALI OGLASI
Predmestne hiše naprodaj
Ljubka zidana hiša z garažo za dva avtomobila, ležeča visoko na 80x321 velikem zemljišču ob Johnny Cake Ridge Rd., s tremi spalnicami, kaminom, asfaltiranim dovozom in mestno vodo je naprodaj za $18,900 z vsemi preprogami vred.
Na Beverly Hills, Euclid, je ugodne naprodaj hiša z dvema spalnicama v pritličju, dve sobi se lahko izgotovita zgoraj; ka-menit kamin, velika kuhinja, v celoti podkleteno, lepe zavese in preproge. Lastnik mora prodati. Pridite pogledat in stavite ponudbe!
Powers & Co. Realtors
Chardon Rd. in Richmond Rd. Telefon IV 1-4311.	(207)
ga od mojih svatov? Govori ti, ako veš za prvo ženo mojega ženina!’ Na ta poziv Almire se Zala vzravna ter odločno zavrne Almiro rekoč: — “Govorila bom, predrzno dekle! Jaz vem za nesrečno ženo Zalo. Še živi, četudi si jo ti izdala Turkom!” Strmeč od začudenja so nemo poslušali neznano tujko. Toda Almira se kljub temu opogumi in jo hoče udariti. V tem hipu pa skoči berač Davorin, soreši-telj njenega Mirka, ki je bil navzoč, ko sta bila izdana od Almire in se mu je pozneje omračil um, toda je okreval; on je potem pravil o tem izdajstvu. Toda, ker so ga imeli za neumnega, mu tega niso verjeli. Za to je tudi skrbela Almira. Davorin je pritrdil besedam neznane tujke. Pri Davorinovem nastopu je nastala prava zmeda. — Svatje, siti tega, so pograbili eni Davorina, drugi pa neznano tujko, da jih stirajo proč.
(Dalje prihodnjič.)
------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Molki dobijo delo
Štiri sobe iščeta
Dve mladi slov. ženski iščeta 4 neopremljene sobe s kopalnico na vzhodni strani mesta. Kličite po 4. uri pop. UT-1-1576.	—(215)
Hiša naprodaj
Hiša za 4 družine je naprodaj, za vsako družino 4 sobe in kopalnica, dve stanovanji prazni. Na 1087 E. 68 St.
— (207)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini, 6 in 5 sob, za $9500. Velike sobe in kuhinja zgoraj, kopalnica obita s ploščami in kuhinje zdolej in zgorej, centralna kurjava in 2 garaži. Na 1531 E. 43 St., tel. EX 1-4071.
(208)
Naprodaj
Na Chardon Corners, Chardon in Euclid Ave., največja mala trgovina v okolici, kjer se ustavi bus, blizu Metropolitan Park, Shrine in Post Office. Največji neodvisni promet v sladoledu v Euclidu. Pripravno za družino. Dolga najemninska pogodba, nizka najemnina. Se proda radi velike zaposlenosti drugod. Pokličite KE 1-5298.	(207)
BAZUKE V SKUPINI — Capt. Albert J. Barron, član neke vojaške enote na Koreji, si ogleduje bazuko-četvorčke, ki so narejeni po njegovi lastni zamisli. Naprava Se je na bojišču dobro obnesla.
Furnez naprodaj
Naprodaj je 22" Moncrief furnez na premog, z cevi in pihalom. Pokličite RE 1-6278.
AERO-
NAUTICAL
WORK
INSPECTORS
(Floor and Magnaflux) TUDI
operatorje za:
MILLING
MACHINES
TURRET
LATHES
GRINDERS
(Internal — External)
Visoka plača od ure z draginsko doklado 10% bonus za drugi in tretji šift
in več drugih kompanijskih ugodnosti
Prinesite dokazilo o državljanstvu
DOBRA
TRANSPORT ACIJA
Direktno z Maple Heights in Bedford busi iz Clevelanda, z dobro zvezo v vse kraje mesta.
Tudi stalna služba za:
DESIGN
ENGINEERS
DETAIL
DRAFTSMEN
LAYOUT
DRAFTSMEN
ELECTRICAL
AND
MECHANICAL
ENGINEERS
Zadovoljni boste z delom pri
JACK & HEINTZ
17600 Broadway
Pridite v Employment urad od pondeljka do petka od 8 zjutraj do 5 pop.
Za vašo udobnost:
Ob torkih do 9 zv. ob sobotah do 1 pop. ob nedeljah 10 zj. do 2 pop.
Opremljena soba
Na Addison Rd. je na razpolago opremljena soba za dve dekleti. Souporaba kuhinje. Kličite čez dan UT 1-4376, ali zvečer HE 1-6279.	(209)
Delo na farmi
Dela na farmi vajen moški dobi službo, če je samski ima vso oskrbo v hiši, če poročen pa stanovanje. Dobra plača. Kličite RE 1-3300 čez dan, po 7. uri zv. pa WI 3-0886.	(x)
DRILL PRESS
Mora biti izkušen, da vsaj lahko bere navadne blueprints. Plača od ure, dnevni šift. Stalno delo. Ugodni delavski pogoji.
PICKER X-RAY CORP.
17325 Euclid Ave.
(ČETRTO NADSTROPJE)
(208)
HENRIK SIENKIEWlCZ:
Z ognjem in mečem
Na levem robu jarka, na kateri so padali rdeči in zlati solnčni trakovi je začela šele-steti postava, ki se je pripognila, si nadkrila oči z roko in pazljivo gledala prišlece.
“To je Horpina!” je rekel Rzedzian, pridal dlani okoli ust in začel v tretje klicati: “Bohun! Bohun!”
Horpina je začela stopati ni-zdol in stopajoč se je nagibala nazaj radi ravnovesja, šla je naglo, a zanjo se je kobalilo neko malo, pritlikavo človeče, z dolgo turško puško v roki;
skočil s konja, zagrabil kamen, puščenimi po ramah in plečih, a
F blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA MOŽA, OČETA IN STAREGA OČETA
JOHN MASSERA
ki je mirno zaspal v Gospodu dne 22. oktobra 1951
Počivaj mirno, dobri oče, spavaj sladko, moj soprog, božja volja se zgodila, da odvzel Te nam je Bog.
Žalujoči ostali:
MARIJA, žena;
RUDOLPH, sin;
MARIE por. PERSIN, hči; SNAHA, ZET, VNUK in VNUKINJA
Cleveland, Ohio, 22. okt. 1952.
Mario Kolenc
Louis Planinc
brez
dodatkov
(ELA
OPREMA
GRAHE
NEUDAY
Lepa modema CRANE NEUDAY oprema napravi kopalnico privlačno in udobno.
Vsi komadi se lepo prilegajo skupaj; bleščeče beli in se njih površina prav lahko čisti. Imajo ves vdelane ugodnosti in bodo nudili dolgo let trajno uporabo. Vse najnoveše iznajdbe — CRESTMONT pipe imajo DIALESE kontrole, da delujejo nemoteno in brezhibno.
CRANE NEUDAY skupina opreme za kopalnico je ocenjena tako zmerno, da je zmore vsakdo. Zglasite se pri nas še danes, da vam razložimo vse ugodnosti.
Pokličite MU 1-4200	j
W. F. HANN 4 SONS	1
“Since 1907”
15505 EUCLID AVE. at TAYLOR
Trgovina je odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 8. ure zvečer
skale so se lomile pod krepkimi stopinjami čarovnice, kamenje se je valilo izpod njih hrumeč na dno jarka in tako nagnjena, v rdečih bleskih, se je zdela res nekako orjaško nadnaravno bitje.
“Kdo ste vi?” je rekla z mogočnim glasom, prispevši na dno.
“Kako se imaš, bas stari?” je rekel Rzedzian, ki se mu je vrnila prirojena ravnodušnost, ko je ugledal ljudi, a ne duhov.
“Ti, sluga Bohunov? Ti! Poznam te ! Ti mali! In ti, kdo so ti?”
“Bohunovi prijatelji.”
“Krasna čarovnica,” je zamrmral pod brki gospod Mihael.
“In čemu ste prišli semkaj?” “Tu imaš pernač, nož in prstan — ah veš, kaj to znači?” Velikanka je vzela znake v roko in jih začela pozorno ogle-dovait, potem je rekla:
“Pravi so! Torej po knežnjo?” “Da. Ali je zdrava?”
“Je. In čemu ni prišel Bohun sam ponjo?”
“Bohun je ranjen.”
“Ranjen? Jaz sem videla, to v mlinu.”
“Če si videla, čemu torej vprašaš? Lažeš, bab ur a!” je rekel drzno Rzedzian.
Čarovnica je v smehu kazala svoje bele zobe, naredila pest in sunla Rzedziana pod bok.
“Ti, mali, ti!”
“Pojdi proč”
“Ne, oprosti! Poljubi! Ah! A kdaj vzamete knežnjo?”
“Takoj, samo konji naj se malce odpočijejo.”
“Pa vziemite. Jaz pojdem tudi z vami.”
“In čemu?”
“Mojemu bratu j.e zapisana smrt. Njega Lahi nasade na kolec. Pojdem z vami.”
Rzedzian se je v sedlu nagnil, kakor da bi se laže razgo-varjal z velikanko in njegova roka je nevidno obstala na samokresu.
“Čeremis, Čeremis” je rekel, hoteč s tem obrniti pozornost svojih tovarišev na pritlikavca.
“Saj ga ne kličem, le njegovi krasoti se čudim. Ti ga vendar ne zapustiš; on je tvoj mož.”
“On je moj pes.”
“In sta samo vidva v parku?”
“Midva — knežnja tretja.”
“Torej dobro. Ti ga ne zapustiš.”
“Pojdem z vami, saj sem ti rekla.”
“Jaz pa ti pravim, da ostaneš.”
V	glasu dečkovem je bilo nekaj takega, da se je velikanka obrnila na mestu z nemirnim obrazom: zakaj sum ji je stopil naglo v dušo.
“Kaj si ti?” je rekla.
“Evo, to!” je odgovoril Rzedzian in jo ustrelil iz samokresa med prsi tako blizu, da jo je dim popolnoma pokril.
Horpina je z Raztegnjenima rokama omahnila nazaj. Oči so ji stopile na vrh, nekak nečloveški glas se je izvil iz njenega grla, zamajala se je in padla vznak, kakor je bila dolga j in široka.
V	istem hipu je gospod Za-globa mahnil Čeremisa s sabljo po glavi, da je kar kost zahre-ščala pod ostrino. Pohabljeni pritlikavec ni niti jeknil, samo zvil se je v klobko kakor črv in začel drgetati, prsti so se mu izmenoma odpirali in zapirali kakor kremi ji poginjajočega risa.
Zagloba je ob župan obrisal 'kadečo se sabljo, Rzedzian pa je
ga zavalil na široke Horpinine prsi in začel potem nekaj iskati pod pazduho.
Ogromno čarovnično telo je še kopalo zemljo z nogami, krč ji je strašno spačil obraz, na režeče zobe ji je stopila krvava pena, iz grla pa ji je prihajalo gluho hropenje.
Vtem je dečko potegnil iz nedrij kos posvečene krede, naredil z njim na kamen križ in rekel:
“Sedaj ne vstane več.”
Potem je skočil na sedlo. !
“Na konje!” je zapovedal Vo-lodijovski.
Zdirjali so in se podili kakor vihra vzdolž potoka, tekočega sredi jarka. Minili so hraste, ležeče tu pa tam po poti, in njihovim očem se je prikazala koča: dalje visoki mlin, katerega
njene prestrašene oči, uprte v Volodijovskega, so vprašale: “Kdo si? Česa iščeš tu?” Malega viteza namreč še ni pred tem nikdar videla — on pa je ostrmel, ko je zagledal to krasoto in to sobo, pokrito z žametom in zlatoglavom. Naposled je prišel do besede in rekel naglo:
“Ne boj se, gospodična, mi smo prijatelji Skrzetuskega”
In tedaj se je knežnja vrgla na kolena.
“Rešite me!” je klicala in sklepala roke.	*
Toda v istem trenutku je planil noter gospod Zagloba, tresoč se, rdeč, zasopel.
“To smo mi!” je kričal, “to smo mi, s pomočjo!”
Ko j(9 knežnja zaslišala te besede, in ko je uzrla znani obraz,
mokro kolo se je bleščalo kakor se je nagnila kakor pokošeni
rdeča zvezda v solnčnih žarkih Pod kočo sta bila dva črna, o-gromna psa, privezana na oglih — in se zaganjala proti prišlecem ter grozno lajala in tulila. Gospod Volodijovski je jahal prvi in prvi dospel tja. Skoči je s konja, planil k vhodnim vratom, odpahnil z nogo in pla nil v vežo .	. rožljaje s sabljo.
V veži na desno, skozi odprte duri se je videla obširna izba, polna trsak, z ognjiščem v sredi, napolnjena z dimom; na levo so bile zaprte duri. “Tam mora biti ona!” si je mislil Volodijovski — in je skočil k njim Sunil je, odprl — planil na prag in obstal kakor pribit.
V ozadju sobe, oprta z roko ob postelj, je stala Helena Kur-čevičevna, bleda, z lasmi, raz-
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
ANTON STUŠEK
katerega je Bog poklical 22. oktobra 1951 Leto dni je že minulo, kar Tvoje truplo v grobu spi, naj duša rajski mir uživa, in večna luč naj ti gori.
S cvetlicami Ti grob krasimo, in molimo za dušni mir, da enkrat srečno se združimo, tam kjer je večne sreče vir.
Žalujoči ostali:
SOPROGA,
SINOVI, HČERE, ZETJE, SNAHE,
VNUKI in VNUKINJE Wickliffe, Ohio, 22. okt. 1952.
cvet, roke sa ji omahnile, oči so se ji pokrile z otrepanimi za-slonami in omedlela je.
Četrta knjiga
Komaj so se konji malo odpočili, so bežali tako naglo, da so bili že v okolici Studenke za Valadinko, ko je posijal mesec na step. Spredaj je jahal go-
spod Volodijovski, pazljivo se oziraje na vse strani — za njim gospod Zagloba poleg Helene, zadnji pa je bil Rzedzian, ki je vodil dva tovorna konja in dva nadomestna, ki jih ni pozabil vzeti iz Horpininega hleva. Za-globi niso pošle besede, saj je imel resnično kaj pripovedovati knežnji, ki je bila zaprta v divjem jarku in ni vedela nič o svetu. Pripovedoval ji je torej, kako so jo izpočetka iskali, kako je hodil Skrzetuski prav do Perejeslavja .iskat Bohuna, o katerem ni vedel, da je ranjen, kako je naposled Rzedzian izvedel od atamana njeno tajno skrivališče in prišel s to novico v Zbaraž.
“Milosrčni Bog,” je rekla Helena ter dvignila k mesecu svoj krasni, bledi obraz — “torej gospod Skrzetuski je šel pome celo za Dnjeper?”
“Do Perejeslavja, kakor ti ponavljam. In gotovo bi bil pri-
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehla < Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
sel z nami, ce bi bili le utegnili poslati ponj, a nismo mogli, ker smo ti hoteli takoj priti na pomoč. On še nič ne ve o tvoji rešitvi in moli vsak dan za tvojo dušo — pa ne obžaluj ga. Naj sie še nekaj časa muči, saj ga čaka nagrada.”
“Jaz pa sem mislila, da so že vsi pozabili name in sem Boga le še smrti prosila.”
“Ne samo da te nismo pozabili, temveč smo ves čas le to premišljevali, kako bi ti prišli na pomoč. Toda čudo! Da sva si jaz in Skrzetuski belila glavo, je popolnoma v redu, a da se tudi ta vitez, kateri jiezdi pred nama, z isto voljo ni branil dela in držal rok križem . .”
“Bog naj ga za to nagradi!” “Oba pač morata vedeti, da vaju ljudje ljubijo, a Volodi-jovskemu moraš biti res hvaležna, kakor sem rekel, sva Bohuna naklepala, da je joj.” “Mnogo mi je gospod Skrzetuski še v Rozlogih pravil o gospodu Volodijovskem kot o najboljšem svojem prijatelju. . .” (Dalje prihodnjič)
-----o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
BOŽIČNE KARTE!
SLOVENSKE in HRVATSKE Lepa izbira pri
NOVAK'S
6122 St. Clair Ave.

ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO
(DR. KERNA)
je zopet v zalogi.
Po poiti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave.
SKUPNA OLTARNA DRUŠTVA
obhajajo
DESETO OBLETNICO
i igro "STARI in MLADI"
v nedeljo 26. oktobra 1952
v SLOVENSKEM DOMU na Holmes Ave.
začetek ob 3. uri popoldne
Nastopili bodo igralci “Lilije”
•	Vstopnina $1.00
Prijazno ste vabljeni vsi od blizu in daleč, da posetite to lepo in poučljivo igro. Po igri pa bo pripravljeno za lačne in žejne vse najboljše, posebno pa ker ima v oskrbi kuhinjo Mrs. M. Ižanc.


F blag spomin
DESETE OBLETNICE NAGLE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
John Grili
ki je za vedno zatisnil oči 22. oktobra 1942
Čas beži v naglem toku,
Let deset so že minuli,
Ko smo žalostni v joku,
Truplo Tvoje v grob zasuli.
Čas beži, a rane nam ne celi, Spomini dnevno nam hite K Tebi — soprogu in očetu Ter nove nam odpirajo solze.
Le počivaj v božjem miru, kjer ni gorja, kjer ni solza, in trudapolna pot na svetu, naj nas pripelje k Tebi vrh zvezda.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in HČERE Cleveland, Ohio, 22. oktobra 1952.
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno lelo 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino slane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois

RIBJA ZGODBA — Slika vam pove, kaj se zgodi, če poskuša 15 palcev dolga riba požreti drugo, ki je komaj manjši od nje. Obe ribi sta bili še živi in sta se premetavali v plitvi vodi Indian Lake, Niles, Mich., kjer ju je vjel mladi William Cramer.
Prehladi pridejo gotovo,
samo lani jih je štela statistika 17 milijonov v Zed. Drž. Ameriških. Ali veste, kako je zdravil znani kanadski zdravnik Sir William Osier svoj prehlad? “Vležem se v posteljo, obesim klobuk na vznožno stranico, pa pijem malo viskija, dokler ne vidim dveh klobukov.” Tak recept je napravil za sebe, zdravniška veda pa za prehlade pošteno priznava, da nima zdravila zanje, da še danes ne ve, kaj je bistvo prehladov, niti revmatizma ali arthritis, da pa upa vsaj v 10 letih dobiti kontrolo nad njim.
Izkušnja stoletij pa potrjuje za te bolezni še današ-njo veljavo vroče-zračnih kopeli, po katerih je nanovo zamišljena, sedanjim razmeram prikrojena in patentno zaščitena naša ZDRAVILNA KOPEL, 0 kateri so zdravniki in dosedanji kupci polni hvale. S to kopeljo izpotite bolezenske kali prehladov, revme, nečiste krvi (izpuščaji!) in podobnih bolezni, ki se nabirajo v Vas. Bodite uvidevni in ne odlašajte, dokler je se čas. Tudi odvisno težo si boste zmanjšali s stalno rabo vsak teden. Ta na najlažji način pripravljena kopel je naravnost čudovito sredstvo, da dosežete ono ZDRAVO težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $18:60 v delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U. S. A. $20.60 vse vpošteto, poštnina, zavarovalnina, sales-tax. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
Cherne HeaHh Bath
6904 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.