Primerjava slovarske predstavitve frazemov v hrvaškem/srbskem in češkem enojezičnem razlagalnem frazeološkem slovarju*
Polona Gantar
S primerjalno analizo vrstno, jezikovno in časovno sorodnih slovarjev je mogoče ugotoviti različne načine leksikografske predstavitve frazemov, zlasti glede razvrstitve in zasnove iztočnic, označevanja oblik rabe, frazeoloških variant inpretvorbenih omejitev, predstavitve obveznih vezljivostnih določil ter stilistične in slovnične obdelave. Bistvena razhajanja v predstavitvi frazeoloških enot temeljijo predvsem na izbiri predstavitvene ravni (sistem — realizacija), namembnosti (strokovni - nestrokovni uporabnik) in definiciji frazeološke enote.
A comparative analysis of two typologically, linguistically and temporally similar dictionaries reveals different systems of lexicographic presentation of phraseological units, especially in terms of organisation and conceptualisation of entries, indicating forms of use, phraseological alternatives and transformational constraints, obligatory transitivity relations, stylistic and grammatical information. The main differences in the presentation of phraseological units principally derive from the choice of the level ofpresentation (system — realisation), purpose (expert—non-expert user) and definition of the phraseological unit.
lUvod
Izbor enojezičnih frazeoloških slovarjev hrvaškega/srbskega (v nadaljevanju FRHS)1 in češkega (SČFI)2 jezika za primerjalno analizo določa najprej dejstvo, da
Razprava je nastala na podlagi seminarske naloge, pripravljene v podiplomskem seminarju pri prof. dr. Eriki Kržišnik.
1 Josip Matešič (s sodelavci Slovanskega inštitita Vseučilišča v Mannheimu): Frazeološki rječnik hrvatskoga ili srpskog jezika, Školska knjiga, Zagreb 1982.
2 Slovnik Češke frazeologie a idiomatiky, 1983, Prirovnâni; 1988, Vyrazy neslovesné; 1994, Vyrazy slovesne A-P, R-Ž, Academia, Praha.
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov
Slovenci (še vedno) nimamo sodobnega frazeološkega slovarja,3 ki bi ga bilo z vidika leksikografske prakse mogoče primerjati z drugimi. Nadalje je glede na primerjalno frazeologijo slovanskih jezikov, ki izkazuje skupna semantična polja in strukturo frazeoloških enot, mogoče ugotoviti skupne točke in razhajanja tako v pojmovanju frazeološke enote kot v načinu njihove slovarske predstavitve. Izbor obeh slovarjev pogojuje tudi dejstvo, da sta si blizu po času nastanka (prvi zvezek SČFI prinaša temeljni koncept zasnove, kije uresničen v vseh naslednjih zvezkih), kar pomeni, da oba na neki način izkazujeta sodobna spoznanja na področju frazeološke leksikografije.
2 Zasnova frazeološkega slovarja 2.1 Namembnost
Iz podatkov v predgovoru FRHS je razvidno, daje slovar namenjen širokemu krogu uporabnikov, in sicer domači in tuji javnosti ter vsem, ki se ukvarjajo z vprašanji hrvaškega ali srbskega jezika. Poleg tega naj bi slovar služil tudi znanstvenim namenom: raziskavam na področju frazeologije v ožjem smislu - domače in v širšem smislu4 - slovanskih in neslovanskih jezikov. Priključitev tujega uporabnika na eni in znanstvenega na drugi strani predvideva natančna slovnična, pomenska, stilistična in zvrstna pojasnila frazemov, njihove pretvorbene sposobnosti in pragmatične omejitve. Slovar skuša temu zadostiti s številnimi primeri rabe iz citiranih del, saj meni, da navajanje frazemov v stavku oz. v okolju, kije enakovredno govornemu dejanju, bralcu omogoča, da tudi sam izpeljuje ugotovitve in razbira pomene, na katere slovar ne opozarja posebej. Tako izhodišče predvideva predvsem domačega uporabnika - rojenega govorca, vprašanje pa je, v kolikšni meri lahko iz besedilnih primerov tuji in strokovno zahtevnejši uporabnik sklepata na slovnične in pragmatične omejitve frazemov. Spoznanja sodobne leksikografske prakse namreč opozarjajo, da ima nezadostna in nesistemska predstavitev frazemov v enojezičnem slovarju, kije navadno temelj za izdelavo dvojezičnih slovarjev, posledice v neustrezni določitvi tujejezičnih frazeoloških ustreznikov.
SČFI je zasnovan kot večstranski priročnik, ki naj bi celovito predstavil področje češke frazeologije in idiomatike5 najširši javnosti: »navadnim« in strokovnim
3 Za večjezični Frazeološki slovar J. Pavlice (1960) je bilo že večkrat povedano, da ne opravlja funkcije frazeološkega slovarja in da je kvečjemu »neke vrste jezikovni vodnik ali konverzacijski slovar za štiri tuje jezike«. (J. Petermann, 1988: 302.)
4 Navadno se pojem frazeologije v ožjem in širšem smislu nanaša na število in vrsto kategorialnih lastnosti, ki določajo frazeološko enoto. Po J. Petermannu (1988: 302) frazeologijo v ožjem smislu tvorijo vsi t. i. »pravi« frazemi, za katere je značilna formalna najmanj dvobesedna struktura, idiomatičnost, sposobnost reprodukcije in skladenjska včlenitev, medtem ko v frazeologijo v širšem smislu sodijo stalne besedne zveze, ki ne izpolnjujejo kriterija idiomatičnosti.
5 V okviru češke frazeologije, kot jo je postavil zlasti F. Čermak (1985), pojma frazem in idiom označujeta frazeološko enoto jezikovne ravnine, ki hkrati obsega semantično plat in
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov .
uporabnikom, ustvarjalcem, prevajalcem, novinarjem ter domačim in tujim lingvistom. Ta ambiciozni koncept je avtorski kolektiv6 uresničil v štirih zvezkih, ki prinašajo relativno samostojno frazeološko gradivo glede na specifične strukturne in pomenske lastnosti (primerjalni frazemi) in stavčnočlensko funkcijo (neglagolski in glagolski frazemi). Posameznemu zvezku je dodan tudi samostojni semantični slovar, ki na podlagi semantične vrednosti frazemov omogoča medsebojno povezavo in primerjavo sinonimnih in antonimnih parov. SČFI je glede na FRHS bogatejši s priključitvijo tujejezičnih (angleških, nemških, francoskih in ruskih) ustreznikov,7 v posameznem zvezku pa so na voljo tudi študije o obravnavanih tipih frazeoloških enot.
2.2 Izbor frazeološkega gradiva
Na prvi pogled se zdi najočitnejša razlika v obsegu frazeološkega gradiva posameznega slovarja: FRHS nam je na voljo v eni knjigi, ki obsega več kot 30000 iztočnic, od katerih jih je slovarsko obdelanih 12000, kar pomeni, da imajo predstavljen pomen in navedene citate, medtem ko obsega SČFI štiri zvezke (1. zv. 2050 polnih, pribl. 350 reduciranih geselskih člankov in številna sklicevalna gesla, 2. zv. 4039 geselskih člankov z dodatkom 743 t. i. slovničnih frazemov, 3. in 4. zv. 9976 geselskih člankov in 9-10000 kvazifrazemov); celovitejša primerjava pa je pokazala, da razlike v obsegu obeh slovarjev ne moremo iskati v količini predstavljenega frazeološkega gradiva, pač pa v številu informacij, ki ga predvideva slovar ob posamezni frazeološki enoti, o čemer bo govor v nadaljevanju.
Osnovni fond frazeološkega gradiva za FRHS je nastal na podlagi korpusa, ki so ga izbrali sodelavci in redakcija, pri čemer je bilo upoštevano zlasti tisto gradivo, kije odražalo sodobno stanje jezika v smislu aktualne rabe. Natančno so navedeni viri, in sicer enojezični in dvojezični slovarji, arhivsko gradivo, zbrano za izdajo Rečnika srpskohrvatskoga književnog jezika (1967-1976) in Rječnika srpsko-hrvatskoga književnog jezika (1967), izbor iz leposlovja zadnjih 20. let, revij in časopisov: Vijesnik, Večernji list, VUS, NIN, Svijet, Telegram, Forum idr. Poleg tega so upoštevane tudi informacije rojenih govorcev. SČFI želi biti predvsem referenčni priročnik tako za domačega kot za tujega uporabnika zlasti za ugotavljanje razmerij med frazemi v upoštevanih tujih jezikih. SČFI naj bi bil tudi sistematični popis češke frazeologije in idiomatike, pri čemer želi zaobseči predvsem sodobno stanje (druge polovice 20. stol.), posebno pozornost pa posveča pogosteje rabljenim frazemom govorjenega jezika. Tako naj bi služil kot prikaz ustaljenega sodobnega stanja na področju frazeologije, z upoštevanjem novejših in starejših variant pa naj
sintagmatično sestavino, katere en člen je z vidika drugega prvina skrajno omejene in zaprte paradigme; v ožjem smislu označuje frazem frazeološko enoto predvsem s formalnega, idiom pa s pomenskega vidika.
6 Sodelavci Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi (F. Čermak, J. Holub, J. Hronek, J. Machač in drugi) s sodelovanjem Leksikografskega oddelka Inštituta za češki jezik pri Češki akademiji znanosti in umetnosti.
7 G. Kempcke (1988: 225) označuje SČFI kot enega prvih uspelih poskusov za oblikovanje in postavitev kontrastivne frazeografije.
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov ...
bi podal tudi predstavo o spremenljivosti frazeoloških enot in njihovi razvojni dinamiki. Natančno so pojasnjena tudi merila za določanje frekventne frazeologije, saj je bila pogostnost rabe preverjana s pomočjo posebne v ta namen izdelane ankete, in navedeni viri izpisanega frazeološkega gradiva. Za razliko od FRHS so v SČFI sprejeti tudi tuji in mednarodni frazemi.
2.2.1 Definicija frazeološke enote
Kljub nekaterim skupnim izhodiščem je pomembna razlika med obema slovarjema, ki vpliva tudi na izbor frazeološkega gradiva, v pojmovanju frazeološke enote. FRHS namreč kot izhodiščno merilo za izbor in kodifikacijo pojmuje frazeološke enote kot enote jezika pomenskega značaja, ki se v govornem dejanju reproducirajo kot celota, pri čemer vsebujejo najmanj dve polnopomenski (avtosemantični) besedi, od katerih vsaj ena izkazuje semantično pretvorbo, in kot enote, ki zaradi sposobnosti vključevanja v sobesedilo lahko opravljajo v stavku skladenjske funkcije. Zdi se, daje pojmovanje frazeološke enote v obeh slovarjih skladno predvsem v enačenju frazeološke enote z besedno, razhajanja pa so predvsem na ravni pojmovanja komponentnosti, saj češki frazeologi kot temeljno definicijsko lastnost frazeološke enote (gl. še op. 5) ne zahtevajo najmanj dveh polnopomenskih besed, pač pa samo (najmanj) dve besedi, kar pomeni, daje lahko sestavni del frazema tudi predlog, veznik členek ipd. Tak izhodiščni koncept iz FRHS izloča številne zveze, ki jih je v SČFI mogoče najti predvsem pri neglagolskih frazemih v okviru t. i. slovničnih frazemov, in sicer predlogov (a conto, z aspektu, napamâtku/pamet), veznikov (na jedné strane — na druhé strané) in členkov (stuj co stuj) in v obeh zvezkih glagolskih frazemov s strukturo Glag-sinsemantična sestavina, npr. bytpro, chodit s nekym, poslat nekoho nekam ipd. Za razliko od FRHS so v SČFI sprejeti tudi t. i. kvazifrazemi,8 zlasti zveze glagola z abstraktnim samostalnikom, npr. u kazat zajem ('pokazati zanimanje'), in frazemi z unikatno (monokolokabilno)9 sestavino, npr. byt hin ipd. Glede na izhodiščno definicijo so zlasti predložne zveze v FRHS navedene skupaj z ustreznim(i) glagol(i)om, kar zabrisuje njihovo pretežno prislovno funkcijo, npr. biti bez srca, čeprav v ilustrativnem gradivu tudi bez srca strgati/otkriti (komu) grubu životnu tajnu. Poleg tega najdemo tudi primere, ki izhodiščni definiciji ne ustrezajo, npr. od svega srca, iz svega srca (brez oznake, da gre za variantna frazema), svim srcem, čovjek od srca, čeprav v ilustrativnem gradivu tudi ljudi od
8 Po Čermaku (1985: 205) so kvazifrazemi in kvaziidiomi a) izrazi s konkretnim denotatom, npr. jekleni ptič; b) izrazi terminološkega značaja: prosti pad, povedkov prilastek; c) izrazi z omejeno kolokabilnostjo, npr. odpreti na stežaj; č) glagolsko-imenski izrazi z abstraktnim samostalnikom, npr. vzeti v poštev, zbujati pozornost ipd. Povzeto po E. Kržišnik (1988: 68).
9 Po Čermaku (1985: 173) je monokolokabilna sestavina od frazema neoddeljiva in se lahko pojavlja samo v njem, oz. v nekaj natančno določenih frazemih. E. Kržišnik (1988: 52) uporablja izraz enopovezovalnost. Za te sestavine je značilno, da nastopajo v frazemih kot pomensko prazne sestavine in jim ni mogoče določiti natančne slovnične kategorije, s tem pa tudi ne skladenjske razčlenitve na sestavine.
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov ...
10 V uvodu SČFI se sicer uporablja pojem geslo tako za posamezne iztočnice kot za geselske članke, vendar se mi zdi, tudi zaradi deloma drugačne tehnične podobe iztočnic - v HSFS so frazemi razvrščeni v okviru posamezne besede, v našem primeru srce, v SČFI pa je »geselska beseda« srdce kot sestavina frazema izpostavljena z razprtim tiskom -, smiselno uporabiti tudi različno poimenovanje, in sicer geslo za ključno besedo, znotraj katere se razvrščajo frazemi {iztočnice) v HSFS, in geselski članek zlasti za tiste frazeme v SČFI, ki vsebujejo vse predvidene rubrike, kar je hkrati tudi v skladu s slovensko jezikoslovno terminologijo (SSKJ A-H, 1970: XIX-XLVI; Gjurin, 1986: 154; Toporišič, 1992: 47).
srca, torej v vlogi pridevniškega ali kvečjemu samostalniškega frazema z omejeno spremenljivostjo sestavine.
SČFI ne vključuje metaforičnih avtorskih izrazov, zlasti neustaljenih, nekaterih starejših frazemov, razen frekventnejših, ki izhajajo iz pogosteje brane starejše literature, specializiranih izrazov, tj. frazeoloških zvez posameznih strok, ter izrazov, ki imajo omejen krog uporabnikov. V uvodu h glagolskim frazemom je povedano, da slovar ne vključuje frazemov stavčnega, ampak zgolj nestavčnega (kolokatnega) tipa. Podobno tudi FRHS ne sprejema stavčnih frazemov, kot so pregovori, krilatice, citati, nazivi institucij in deloma tudi t. i. situacijski izreki in termini.
3 Leksikografska predstavitev frazemov s sestavino srce
3.1 Izbor
Frazemi s sestavino srce so bili izbrani glede na primernost obsega v obeh slovarjih, manj pa glede na pomenske razsežnosti besednih pomenov sestavine srce, ker nas bo zanimal predvsem tisti del leksikografske predstavitve, ki se ne nanaša neposredno na pomen frazemov, torej razvrstitev in zasnova iztočnic oz. geselskih člankov, zlasti postavitev izhodiščne oblike glede na označevanje oblik rabe, upoštevanje frazeoloških variant in pretvorbenih omejitev, predstavitev obveznih vezijivostnih določil ter prikaz stilistične in slovnične obdelave frazemov.
3.2 Razvrstitev gesel10 v slovarju
V obeh slovarjih so frazemi razvrščeni glede na zastopanost besednih vrst v besedni zvezi. Abecedna razvrstitev iztočnic je določena glede na to, ali je v frazemu navzoč a) samostalnik, b) pridevnik, c) glagol ali č) prislov, kar pomeni, daje vsak frazem abecedno razvrščen glede na prvi samostalnik, če ga vsebuje, sicer pa glede na prvi pridevnik, glagol oz. prislov. V FRHS si iztočnice, ki teh sestavin ne vsebujejo, sledijo po istem sistemu še glede na prvi zaimek in števnik, medtem ko so v SČFI frazemi, ki ne vsebujejo niti samostalnika niti pridevnika, glagola ali prislova, avtomatično razvrščeni glede na prvo sestavino v besedni zvezi. Osnovna razlika v razvrstitvi frazemov v obeh slovarjih je v tem, da so v FRHS na enem mestu zbrani vsi frazemi s skupno ključno besedo, v našem primeru vsi frazemi, ki vsebujejo sestavino srce - tudi tisti, katerih prva samostalniška sestavina ni srce, npr. čuvati
_Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov ..._
66
guju na srcu j rana na srcu, ponuditi komu ruku i srce ipd. V teh primerih so frazemi ^ v okviru gesla srce samo navedeni, pomenska razlaga pa sledi pod ustreznim geslom, ^    guja, rana ruka ipd., kamor je napoteno s kazalko. Ker v SČFI sklicevalna gesla
nimaj o vloge razvrščanj a frazemov z vidika skupne ključne besede, tudi npr. frazema ^ mit v üstech med a v srdcijed, ni mogoče najti med frazemi z geselsko besedo srdce, O pač pa zgolj pod usta. Glede na to tudi ni mogoče reči, da so v tukajšnjo obravnavo ^    frazemov s komponento srce zajeti vsi primeri iz SČFI.
r* Abecedna razvrstitev znotraj posameznega gesla (v FRHS) oz. med frazemi z
O isto »geselsko« besedo (v SČFI) se ravna po prvi besedi frazema, npr. biti bez srca, ^ biti brat po srcu, biti čista srca itd. Glede tega bi bilo v FRHS z uporabniškega ^ vidika primerno opozoriti na dejstvo, da upošteva abecedna razvrstitev besedne meje ^    med posameznimi sestavinami frazemov, kar pomeni, da sta npr. frazema iz dubine
srca in iz svega srca razvrščena pred frazem izabranica srca in ne za njim, medtem N ko SČFI opozarja na to, da predlogi, kadar stojijo na začetku frazema, ne vplivajo na >    abecedno razvrstitev, torej siroké/velké srdce pred s tezkym srdcem in o k or aie srdce
pred od/ze srdce rad - glede na râd. V SČFI so pojasnila tudi glede razvrščanja ^ primerjalnih frazemov, ki si sledijo glede na prvi samostalnik, pridevnik itd. za besedo, ^    ki uvaja primerjavo, t. i. komparatorjem j ako, než, že in až.
T, FRHS glede razvrščanja frazemov poudarja, da naj bi bil vsak frazem naveden
^    tolikokrat, kolikor sestavin obsega, razen predlogov in veznikov, vendar pa je zlasti pri frazemih, ki izkazujejo več variantnih sestavin, tako pravilo nemogoče izpeljati. ^    Ne moremo namreč pričakovati, da bo frazem biti dobra (dobroga) srca naveden a     pod vsako sestavino posebej. Drugače je seveda, kadar izkazuje frazem dve samostalniški sestavini, npr. biti bez duše i srca, in ga je na ustreznem mestu po abecedi (glede na glagol biti) mogoče najti v okviru gesel duša in srce. Pravilo je ^    uresničljivo tudi pri frazemih z variantnimi glagolskimi sestavinami, kadar nastopajo ^    v izhodiščni obliki na začetku frazema, npr. cijepati (parati, kidati) komu srce. Pri teh primerih je neustrezno, da frazemi s kazalko v. (vidi - 'glej'), ki ne vsebujejo pomenske razlage, ne usmerjajo vedno neposredno na ustrezno obliko s pomensko razlago, pač pa posredno prek variantnega frazema, npr. od dirnuti koga u srce k taknuti koga u srce, šele od tu pa k iztočnici, ki predvideva pomensko razlago in hkrati izkazuje vse obstoječe variante: dirati ipf. dirnutipf. (taknuti) koga u srce. Nedosleden je slovar tudi pri navajanju samostojnih iztočnic glede na variantne neglagolske sestavine, npr. frazem čitavim (svim,punim) srcem je kot samostojna iztočnica naveden samo pod čitavim ... in punim ... ne pa tudi pod svim ... SČFI frazeoloških variant ne izkazuje kot samostojnih iztočnic, ker so razvidne iz izhodiščne oblike.
3.3 Vrste gesel
Čeprav v uvodu ni izrecno pojasnjeno, je mogoče reči, da FRHS predvideva dva osnovna tipa iztočnic, in sicer 1. s polnopomensko razlago, kjer izhodiščna oblika frazema izkazuje vse ali vsaj večino obstoječih variant, pomensko razlago in besedilne zglede - takih frazemov s sestavino srce je v FRHS od skupno 196 114 - in 2. s
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov
kazalko a) na frazem v okviru istega gesla (53 frazemov), npr. cijepa se komu srce v. kida se komu srce, in b) na frazem v okviru drugega gesla (33 frazemov), npr. imati kamen na srcu v. kamen. Zadnje (2b) ustreza izhodiščnim načelom razvrstitve frazemov v slovarju (gl. 3.2), tako je frazeme s sestavino srce v FRHS mogoče najti še pod gesli brat, čovjek, dijete, dno (6), dubina (3), duša (2), guja (2), izabranica, jezik, kamen (6), nož, rana, rod, rosa (2), ruka (2), teret in trn. Vzrok za razliko med obema slovarjema je predvsem v tem, da postavlja FRHS frazeološke besedne variante kot samostojne iztočnice, SČFI pa samo funkcijske variante, kar pomeni, da se npr. glag. frazem byt bez srdce pogosteje uporablja v obliki in funkciji primerjalnega frazema byt jak bez srdce in je zato polno predstavljen pri primerjalnih frazemih (gl. še 3.5).
V SČFI je skupno 91 frazemov s sestavino srce', največje glagolskih (71), sledijo neglagolski (16) in primerjalni (4). V nasprotju s FRHS so tu že v izhodišču predvideni 4 osnovni tipi geselskih člankov za primerjalne in glagolske frazeme (zadnji imajo dodan še poseben tip geselskega članka za frazeme s strukturo Glag-abstraktni Sam) in 2 tipa geselskih člankov za neglagolske frazeme. Na ta način si slovar prizadeva diferencirati posamezne lastnosti frazemov, zlasti z vidika pogostnosti rabe, čeprav so ob posameznih variantah predvideni tudi frekvenčni kvalifikatorji.11 Za primerjalne in glagolske frazeme so tako uporabljeni: 1. razlagalni (heslo vykladove) in 2. sklicevalni (heslo odkazové), ki se notranje še nadalje členijo na polne (heslo bežne) in stranske geselske članke (heslo okrajové, periferni). V slovarju je največ t. i. polnih geselskih člankov, ki imajo, če so razlagalni (la), vse predvidene rubrike, tj. stilna in slovnična pojasnila, podatke o rabi in pretvorbenih možnostih, oznako sobesedila in vezijivostna določila, razlago pomena, ilustrativno gradivo, podatke o etimologiji, strukturi, variantah, povezanosti z drugimi frazemi in podatke o sinonimiji, antonimiji ter funkcijski ekvivalenci oz. neskladnosti. Polni sklicevalni geselski članki (2a) se od razlagalnih ločijo po obsegu in kažejo na mesto, kjer je frazem naveden v svoji osnovni obliki, ki vedno izkazuje tudi obstoječe variante, npr. dëlat nëco od/ze srdce rad - Adv. od/ze srce rad. Nasprotno pa stranski geselski članki kažejo na frazeme, ki so glede na rabo zastareli ali novejši in pomensko ter zgradbeno še ne povsem ustaljeni. Tako prinaša razlagalni stranski geselski članek (lb) zgolj informacijo o zgradbi, najpogostejšem sobesedilu in osnovni pomen. Sklicevalni stranski geselski članki (2b) vedno služijo kot napotilo na najbljižji razlagalni geselski članek, kjer je frazem polno predstavljen in naveden v vseh variantah, npr. mit srdce az v krku/lirdle viz dût srdce aï v hrdle - citit/mit srdce až v hrdle/krku. Zdi neglagolske frazeme sta predvidena dva tipa geselskih člankov: polni, ki zaobsega vse rubrike, in reducirani, ki se omejuje zgolj na bistvene značilnosti, obenem pa evidentira razlike glede na geselski članek, na katerega usmerja. Povedano je mogoče ponazoriti z naslednjo preglednico:
11 Podatki o redkejši (fidč.) ali pogostejši (čast.) varianti se v okviru geselskega članka nahajajo za oznako 0.
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov .
m
N
o
m O
"Z
iztočnica/ geselski članek
vrsta
kriteriji
primeri
FRHS
frazemi s polnopomensko razlago (1) frazemi s kazalko (2)
- v okviru istega gesla (2a)
- na drugo geslo (2b)
(2a) frazeološke variante: frazemi z variantno glagolsko ali neglagolsko sestavino (2b) abecedna razvrstitev: frazemi, katerih prva samostalniška sestavina ni srce
(1) davati/dati (puštati, pustiti) srcu maha;
(2a) urezati se komu u srce v.
usječi se komu u srce
(2b) zabosti komu nož u srce v. NOŽ;
SČFI
razlagalni geselski Članki (1)
- polni (la)
- stranski (lb)
sklicevalni geselski Članki (2)
- polni (2a)
- stranski (2b)
(1) frekvenčno-pomenski kriterij: (la) frekventni frazemi z ustaljeno obliko in pomenom;
(lb) redkejši frazemi (starejši/novejši), katerih pomen je že/Še (ne)ustaljen;
(2) frekvenčno-strukturni kriterij: (2a) napotilo na pogosteje rabljeno strukturo frazema, npr. od glag. na prim, frazem; (2b) napotilo na ustaljenejšo (pogostejšo) strukturo frazema
(la) mit kamenné/tvrdésrce n. mit kamenny/tvray srdce n, mit srdce z kamene;
(lb) nosit srdce na talifi; (2a) glag. fraz. dëkovat nekomu z céleho srdce — prisl. fraz. - céleho srdce; (2b) trhat nekomu srdce viz drâsat nekomu srdce
3.4 Navajanje izhodiščne oblike frazema
Za frazeme je glede na nefrazeološke zveze značilno, da imajo zapletenejšo strukturo ter skladenjske in semantične omejitve, zaradi cesarje njihova realizacija v govoru omejena; zato naj bi se v slovarju navajali v leksikalno nezaznamovani slovarski obliki. V frazeološki literaturi, ki se ukvarja z leksikografskimi vprašanji, se v prid taki obliki navaja tudi dejstvo, da gre pri slovarski predstavitvi za enote jezikovnega sistema in ne za njihovo poljubno realizacijo v govoru.
Izhodiščno, tj. invariantno obliko, tvorijo po Čermaku (1985:184) zaporedje in vrsta sestavin, minimalno število sestavin in razmerja med njimi. Od tega je treba ločiti oblike rabe, t. i. frazeološke oblike (Toporišič 1973/74:273), kamor poleg oblikoslovnih prilagoditev sodijo tudi dopustne rabe pretvorb, in normirane obstoječe frazeološke variante - vse to je predmet slovarske predstavitve frazema, medtem ko so modificirane besedilne rabe, tako neprenovitvene kot prenovitvene,12 zunaj slovarske informacije.
Izrecnih pojasnil o obliki navajanja frazemov v uvodu FRHS ni, pač pa je poudarjeno, da se glagoli v frazemih (glagolskih, neglagolskih in primerjalnih) ne navajajo nujno v nedoločniku, pač pa v eni od oblik rabe, tj. v ustrezni osebi, času ali načinu. Na ta način izhodiščna oblika glagolskega frazema hkrati izkazuje (a) eno izmed frazeoloških oblik, iz katere je mogoče sklepati na nekatere druge (dovoljene) oblike rabe ali na edino možno obliko, in (b) variantno obliko (zlasti glede na vid glagolske sestavine). Ničesar ni povedanega o obliki navajanja samostalniških frazemov,
68
12 O tem zlasti E. Kržišnik (1996: 134).
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov ..
vendar je iz primerov razvidno, da ti nastopajo tako v imenovalniku ednine, npr. zečje srce, kot v ustrezni sklonski obliki, npr. čitavim srcem, draga srca, od svega srca. Sicer pa je mogoče iz slovničnih pojasnil ob glagolskih sestavinah frazemov ugotoviti posamezne tipe izhodiščnih oblik in katere informacije o frazemu vsebujejo. Nasplošno je mogoče reči, daje oblika navedbe glagolske sestavine frazema v FRHS odvisna od tega, v katerem času gaje mogoče rabiti. Tako je glede na pojasnila v uvodu glagolski frazem, katerega glagolska sestavina je v izhodiščni obliki navedena v sedanjiku (3. os. edn.), mogoče rabiti v vseh časih, npr. izgori komu srce za kim - izgorjelo je/ izgorjet če komu srce za kim, kar pomeni, da določa izhodiščna oblika tudi časovno neomejenost rabe danega frazema. Podrobnejši pregled teh primerov je pokazal, da gre navadno za t. i. neprave glagolske frazeme, za katere velja, da »imajo obliko nepopolnega stavka z osebno glagolsko obliko in vsaj enim praznim mestom za pomen 'vršilec dejanja/nosilec stanja v neosebkovem položaju,'«13 prim, še boli/zaboli koga srce, cijepa se komu srce ipd. Kadar so v izhodiščni obliki glagolskega frazema glagoli navedeni v pretekliku (3. os. edn.), je frazem mogoče rabiti samo še za izražanje prihodnosti: pao je komu kamen sa srca —past če komu kamen sa srca. V zvezi s tem ni jasno, ali to velja tudi za dovršno in nedovršno varianto v oklepaju, npr. padalo (palo) je komu srce u gače (u hlače, u pete) —padat če (past če) komu srce u gače (u hlače u pete). Izhodiščna oblika izkazuje tu omejenost rabe frazema glede na čas. Kadar so glagoli navedeni v prihodnjiku (3. os. edn.) ali pogojniku, so v frazemu možni samo v tej obliki: doči če koka na sjedalo (na jaja, na leglo), i bika bi netko pomuzao. V teh primerih je izhodiščna oblika hkrati tudi edina možna oblika rabe, kar načeloma velja tudi za frazeme, ki nastopajo vedno v funkciji odvisnega stavka, npr. dok (dokle) komu srce [u grudimajbije (kuca), in za primerjalne frazeme tipa: kao da mu je od [samog] srca pao (otpao). Kadar je glagolska sestavina v nedoločniku, je naveden tudi glagolski vid, in sicer ipf. za nedov. in pf. za dov. Glag, npr. lomiti ipf. slomiti pf komu srce. V tem primeru izhodiščna oblika posreduje informacijo o možnosti vidske variante, obenem pa glede na druge tipe izhodiščnih oblik ni določena raba frazema glede na čas, npr. za frazem istresti (izliti, razgaliti) srce ni ničesar povedanega o tem, ali gaje mogoče rabiti tudi za preteklost in prihodnost, čeprav v ilustrativnem gradivu: Jučer je Zlatka bila kod mene i istresla svoje srce. /.../ Ah, da je barem tko ovdje pred kime bi mogla svoje srce razgaliti. Zato tudi ni jasno, zakaj npr. frazem hladno (tijesno) je komu oko srca ni naveden v nedoločniku, torej biti komu hladno (tijesno) oko srca.
Navajanje oblike rabe kot izhodiščne oblike frazema v slovarju je z vidika leksikografije neustrezna rešitev vsaj z naslednjih vidikov:
- izhodiščna oblika je na ta način postavljena na raven realizacije jezikovnega sistema in ne v jezikovni sistem, kamor sodi;
- zabrisujejo se meje med stalnim frazeološkim jedrom in njegovimi variantami ter besedilnimi realizacjami (frazeološkimi oblikami), saj je variantno obliko mogoče določiti samo v razmerju do invariantne oblike;
- zabrisuje se skladenjska vloga frazemov, npr. biti meka srca : ljudi meka srca ipd.
13 E. Kržišnik (1995/96: 162).
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov .
w Neustrezno je tudi, da besedilni primeri v FRHS večkrat izkazujejo drugačno
3 možno obliko rabe, kot jo je mogoče izvesti iz izhodiščne oblike, npr. biti lavjega ^    srca - »Taine... sam pedantno zove Koriolana bikom lavjeg srca« (podčrtala P. G.).
Nedoslednost je še toliko bolj očitna, ker FRHS izkazuje dve različni izhodiščni ^ obliki frazema, prim, imati zečje srce in zečje srce, medtem ko besedilni primeri O    navajajo na drugačno obliko: biti zečje srce.
V SČFI kot izhodiščno pravilo velja, da se frazemi navajajo v osnovni slovarski
obliki, ki izkazuje tudi nezaznamovani besedni red, v kolikor gaje sploh mogoče O spreminjati. Pri glagolskih frazemih je to nedoločnik, npr. mit srdce na pravem/ ^ pravym mistë, pri samostalniških pa imenovalnik ednine, npr. siroké/velké srdce. ^ Prislovni frazemi so navedeni v obliki, ki izkazuje njihovo ustaljeno podobo in je v ^    večini primerov tudi edina možna, npr. s tezkym srdcem, s krvâcejicim srdcem.
Primerjalni frazemi so, kadar se nanašajo na neživi osebek, navedeni v obliki je to/to N je, tako da se že na prvi pogled ločijo od frazemov, ki se nanašajo na živi osebek, npr. > byt jak bez srdce (za živo) : je to jak sračka (za neživo). Kadar je frazem mogoče ^ uporabljati samo v določenem številu ali sklonu, je to razvidno iz izhodiščne oblike, ^ npr. sladkâ slova, velkého stylu. Ker slovar predvideva tudi frazeme, ki so značilni ^ samo za govorjeni jezik, je poleg knjižne (kjer obstaja) navedena tudi neknjižna ^    oblika, npr. byt srostly s nečim in bejt srostlej s nečim.
« Razlike glede na razmerje izhodiščna oblika : oblika rabe je v obeh obravna-
vanih slovarjih mogoče razbrati iz spodnje preglednice:
Pojasnila k uporabljenim oznakam:
^      •   označuje neskladnost izhodiščne in oblike rabe;
^     A označuje ustrezno izhodiščno obliko, ki je slovar ne izkazuje;
^     <8> označuje polno pomensko razlago; V SČFI je to polni razlagalni geselski članek (gl. še prvo preglednico). Ker se kriteriji za določitev gesel s polno pomensko razlago v FRHS razlikujejo od kriterijev v SČFI, je oznaka navedena v oklepaju; 0 označuje polni sklicevalni geselski članek v SČFI, ki ne zahteva oblike rabe.
70
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov ..
FRHS		SČFI	
izhodiščna oblika	oblika rabe	izhodiščna oblika	oblika rabe
•biti lavjega srca m	»Talne ... sam pedantno zove Koriolana bikom lav j eg srca.« ^ lavje srce /lavjeg srca	mit Ivi srdce 0	
		^ Ivi srdce ®	»Proj evil za t echt o mimo râdnych okolnosti své Ivi srdce.«
•biti meka (mekoga) srca m	»Naše doba nije povoljno za ljude meka srca.« * meka (mekoga) srca	mit mëkké/mekky srdce 0	
		* mehke srdce ®	»Se svym mekkym srdcem mezi temi rabiâty nie nezmu-ze.«
^ imati zečje srce m	»Ljudi, ko ji imaju zečje srce, neka ostanu kod kučel«	mit zaječi srdce 0	
•zečje srce (®)	»Eh, bas je nočas u me ušlo zečje srce. « - »Sinoč se svatko mogao osvjedočiti kako si zečje srce.« ^ bitiAmati zečje srce	^ babske/zaječi srdce 0	»Človek se zaje-čim srdcem ne-patri na tokove mist o.«
71
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov ...
3.5 Frazeološke variante
Ker FRHS ne podaja frazemov v osnovni obliki, so že v samem izhodišču zabrisane tudi meje med osnovno frazeološko obliko in njenimi variantami. Še naj doslednejši je slovar pri navajanju variant v okviru izhodiščne oblike, ko gre za oblikoslovne, in sicer vidske variante, vendar tudi te niso enotno predstavljene: vedno so predvidene, kadar je glagol naveden v nedoločniku, npr. dirati, dirnuti čije srce, lomiti, slomiti komu srce. Navedene so tudi v okroglih oklepajih, ki so glede na pojasnila v uvodu edini namenjeni označevanju t. i. »alternativnih variant,«14 npr. boli (zaboli) koga srce, ter et je komu pao (spao i si.) sa srca. Nenazadnje na vidske variante opozarja tudi kazalka v. (vidi - 'glej'), npr. dati srcu maha v. davati srcu maha (pomenska razlaga samo pri zadnjem). Vzroki za nedoslednosti so predvsem v tem, da FRHS vidskih parov ne pojmuje kot frazeološke variante.
Po podatkih v uvodu naj bi navajanje »alternativnih variant« v okroglih oklepajih pomenilo, da se lahko npr. frazem došlo (stalo) je komu srce na mjesto (na mjeru) ob istem pomenu pojavlja v štirih oblikah: došlo je komu srce na mjesto, stalo je komu srce na mjesto, došlo je komu srce na mjeru, stalo je komu srce na mjeru. Zdi se, da sta za navajanje variant predvideni tudi okrajšavi / si, kadar variantna sestavina, navadno jih je več, pripada istemu pomenskemu polju, npr. teret je komu pao (spao i si.) sa srca, in i dr., kadar pripada drugemu pomenskemu polju, npr. dirnuti (potresti, uzdrmati i dr.) koga do dna duše (srca). Na ta način so evidentirane zlasti variante, vezane na glagolske sestavine, medtem ko so za neglagolske variantne sestavine načeloma predvideni okrogli oklepaji, npr. hladno (tijesno) je komu oko srca, čeprav slovar na to posebej ne opozarja. Variantnost glagolske sestavine je razvidna tudi iz besedilnih primerov, npr. imati kamen na duši (na srcu) - ... a meni je kamen na duši.
Kot že omenjeno, usmerja na variantni frazem tudi kazalka v., npr. izliti srce v. istresti srce; kuca komu srce za kim, za čim v. puca komu srce za kim, za čim. V teh primerih gre vedno za zamenjavo glagolske sestavine (v zvezi s tem gl. še spodaj), čeprav ni jasno, po katerih merilih je polna pomenska razlaga samo pri določenem frazemu - ali je frazem s polno razlago invariantna, s kazalko pa variantna oblika? Kadar gre za spremembo prve neglagolske sestavine, je frazem vedno mogoče najti pod drugim geslom (gl. razpredelnico 1, 2b). Z natančnejšim pregledom primerov s kazalko v okviru istega gesla pa je bilo mogoče ugotoviti, da gre v večini primerov za variantne frazeme s spremenjeno glagolsko sestavino, in sicer na ravni sinonimije: cijepati - kidati - parati, dirnuti - taknuti, isčupati - iztrgati, ugristi - ujedati; skupnega pomenskega polja: izliti — istresti, kucati —pucati — tuči, otvarati — othriti — rastvoriti, razbiti — lomiti, ležati —počivati, urezati se - usječi se; zamenjave konkretnega z abstraktnim glagolom (glagolskim primitivom) in obratno: dati — pustiti, imati -nositi, ležati - biti, počivati - biti, pustiti -davati; zamenjave do vršnega
14 V uvodu so omenjane zgolj alternativne variante. Sem sodijo zlasti besedilne oblikoslovne variante, medtem ko možnost dovršne oz. nedovršne oblike glagolskega frazema kot tudi t. i. izpustljive oz. fakultativne sestavine niso pojmovane v smislu variantnosti.
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov .,
z nedovršnim glagolom in obratno : dati - davati, dirnuti - dirati, doprijeti - dopirati, ^
metnuti - metati, nasmijati se - smijati se, ujesti - ujedati ipd. Manj je primerov s ^
kazalko na variantno neglagolsko sestavino, npr. iz dubine srca v. iz dubine duše °^ (geslo dubina). Pri zamenjavi neglagolske sestavine variantnega frazema se zdi, da
se ta lahko zamenjuje le v okviru pomenskega polja svojega frazeološkega pomena, *
npr. če sestavina srce v frazemu iz dubine srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost m čustvene prizadetosti, se lahko zamenja s sestavino, ki izkazuje prav tak ali podoben
frazeološki pomen, npr. iz dubine duše.15 ^
Nedosleden je FRHS pri navajanju variantnih frazemov kot samostojnih ^
iztočnic, čeprav je v uvodu povedano, daje posamezni frazem naveden tolikokrat, ^
kolikor sestavin vsebuje, če to niso predlogi in vezniki. Tako navajanje je smiselno s ^
praktičnega vidika, saj lahko uporabnik najde frazem na ustreznem mestu po abecedi ^
ne glede na to, katero varianto pozna, je pa pomanjkljivo - če že ne upoštevamo, da ^
je z leksikografskega vidika nesprejemljivo navajati več variant istega frazema kot ^ samostojne iztočnice -, če to ne velja za vse variante, ki jih frazem izkazuje. (Gl. zlasti prim, čitavim (svim,punim) srcem v pogl. 3.2) Poleg tega obstaja tudi frazem
svom dušom, ki pa ga iz navedb v slovarju ni mogoče spraviti v variantno razmerje ^
z omenjenim primerom. Enako ni razvidno variantno razmerje med iz svega srca in >>
od svega srca, kljub enaki pomenski razlagi. Tudi frazema iz dna grudi in iz dubine q grudi sta navedena kot samostojni iztočnici, čeprav imata isti pomen: iskreno, svim
srcem16 in sta torej variantna. Nasprotno imata frazema iz dubine srca in iz dubine ^
duše pomensko razlago u največoj mjeri, veoma samo pri prvi iztočnici, vendar ta ^
izkazuje tudi variantno možnost: iz dubine duše (srca). Iz ustrezne leksikografske w
predstavitve bi moralo biti razvidno, da gre za variantno razmerje tako med prvima ^
kot drugima dvema frazemoma in da prva dva nista pomensko (povsem)17 identična ^
15 V zvezi s tem G. Kempcke (1989: 226) navaja, da lahko prihaja pri kontrastivnem primerjanju frazemov, kljub temu da imajo samostojen jezikovni značaj, celo do popolnega strukturnega in pomenskega ujemanja. Pri tem opozarja na možnost vloge t. i. univerzalij, ki naj bi jih posredovale specifične bazične komponente, tudi na področju frazeologije.
16 Primer izkazuje, da uporablja HSFS za pomensko razlago tudi sinonimne frazeme, pri čemer je zanimivo, da v slovarju ni naveden kot samostojna iztočnica.
17 Kakšna so pravzaprav pomenska in strukturna razmerja med navedenimi primeri, je mogoče razbrati iz naslednje preglednice:
iztočnica pomenska razlaga
1 a iz dna grudi svim srcem
1 b iz dubine grudi svim srcem
2 (a,b) iz dubine srca/duše u največoj mjeri, veoma
3 a mrziti koga iz dubine duše veoma, u največoj mjeri 3b mrziti koga iz dna duše                      j ako mrziti, svim srcem
Na levi strani je izkazana neenotnost v načinu navajanja variant: la, lb; 3a, 3b : 2 (a,b), na desni pa pomenska razmerja, kot jih izkazujejo razlage, prim, zlasti: la, lb : 3b; 2 (a,b) : 3a in 3a : 3b, s tem pa tudi la, lb : 3a, 3b.
73
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov
glede na druga dva, čeprav izkazujeta strukturno podobnost. Takih nedoslednosti je v zvezi z navajanjem variantnih frazemov še več, omenim naj še primer mrziti koga iz dubine duše (srca) s pomensko razlago veoma/u največoj mjeri mrziti koga in mrziti koga iz dna duše (srca): jako mrziti, svim srcem/svom dušom mrziti koga, kjer se pomenski razlagi ločita samo izrazno, ne pa vsebinsko, torej sta tudi v tem primeru frazema variantna. Poleg tega je glede na zgornje primere vprašljiva navedba glagola, saj sta frazema glede na pomensko pojasnilo svim srcem pravzaprav identična. V takih primerih bi lahko govorili o navajanju pogostejšega semantičnega okolja, ne pa obvezne frazemske sestavine, s čimer pa se odpre že vprašanje skladenjske vloge frazema.
V FRHS so med oblikoslovnimi variantami poleg vidskih in besednih upoštevane še sklonske variante (vedno v okroglih oklepajih), npr. biti dobra (dobroga) srca, biti kamena (kamenoga) srca, podobno tudi skladenjske predložne variante: vidjeti, kako je komu na (pri, u) srcu (oko srca) ipd. Za fakultativne variantne sestavine predvideva FRHS oglate oklepaje, npr. nasmijatise od [svega] srca,prirasti komu [k] srcu (za srce), zanimivo da tudi za glagolsko sestavino ob prislovnem frazemu, npr. [učiniti što] puna srca, vendar nesistemsko, ker so taki primeri navedeni tudi brez glagolskih sestavin, npr. teška srca, otvorena srca, od svega srca, laka srca itd. Posameznih variant, tudi tistih, kijih izrecno predvideva (v oklepajih), FRHS ne vrednoti niti s stilističnega niti katerega koli drugega vidika.
V SČFI so ustaljene frazeološke variante, in sicer paradigmatične in sintagmatične, vedno razvidne iz izhodiščne oblike. Za variantne sestavine prve skupine je značilno, da se stilno in semantično ne razlikujejo, zato so med seboj prosto zamenljive. V slovarju jih označuje poševnica (/). Sem sodijo oblikoslovne variante, in sicer sklonske: milovat nëekoho celym srdcem/z celého srdce, mit srdce napravém/pravym mistë; vidske: mluvit/promluvit nekomu do srdce, vylit/vylévat (si) nekomu srdce/duši; besedne, in sicer glagolskih sestavin: byt/jit/prichâzet od/ze srdce, klast/vložit nëkomu nëco na srdce; neglagolskih sestavin: srdce z marcipanu/ mâsla, siroké/velkésrdce; skladenjske variante, zlasti predložne: jit nekomu od/ze srdce, od/ze srdce râd. V okviru paradigmatičnih variant so predvidene tudi možnosti zapolnitve t. i. nesemantiziranih frazemskih mest, npr. delat si z nëëeho/nëkoho težke/ têzky srdce, nosit nëkoho/nëco v srdci ipd. Število teh variant je omejeno na dva do tri primere, medtem ko so frazemi z večjim nizom variantnih sestavin, zlasti takih, ki niso vzajemno zamenljive, navedeni paralelno v polni podobi za okrajšavo n. (nebo - 'ali'), npr. celym srdcem n. z celého/plna srdce, zlate srdce n. srdce ze zlata. V skupino sintagmatičnih frazeoloških variant sodijo frazemi z izpustljivimi oz. fakultativnimi sestavinami (daljša/krajša oblika frazema), za katere so predvideni okrogli oklepaji, npr. (lehko/težko) pfenést nëco près srdce, udëlat nëco ze srdce (râd), tudi kadar gre za izpustljive nesemantizirane sestavine frazema, npr. od srce se (nekomu/nečemu) zasmat. Poleg tega je v SČFI na frazeološke variante opozorjeno tudi s t. i. stranskimi sklicevalnimi gesli (gl. razpredelnico 1,2b) s kazalko v/z ('glej'), npr. postavit nekomu/nečemu ve svém srdci oltar viz postavit nekomu/nečemu oltar ve svém srdci, vložit nëkomu nëco na srdce viz klâst nëkomu nëco na srdce, na kar v uvodu sicer ni izrecno opozorjeno, je pa na ta način podana tudi informacija o
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov ...
V HSFS je spremenljivost števila samostalniške sestavine frazema čovjek od srca razvidna iz besedilnega primera: nečovečno ponašanje Belgijanaca u Kongu ... zaslužilo je vécu kaznu no što su ogorčeni protesti ljudi od srca.
pogostejši oz. redkejši frazeološki varianti. Posebne značilnosti strukture in raba nekaterih variant je označena v opombah, ki jih v okviru polnega razlagalnega geselskega članka uvaja oznaka 0. Sem sodijo tudi opozorila o stilnih, frekvenčnih in drugih lastnostih variantnih sestavin, npr. za krajšo varianto frazema dat/vložit do nečeho (celé) srdce/(celou) duši je povedano, da lahko nastopa tudi v velelniku.
3.6 Navajanje oblik rabe in pretvorbenih omejitev
Ker FRHS frazemov ne podaja v osnovni obliki, pač pa v eni od oblik rabe (o tem gl. zlasti pogl. 3.5), in ne predvideva pojasnil o sklonskih, številskih ali spolskih omejitvah posameznih frazemskih sestavin niti podatkov o dopustnih pretvorbah v okviru geselskega članka, naj bi uporabnik možne slovnične omejitve in dopustne rabe pretvorb razbral predvsem iz besedilnih primerov, ki pa vsebujejo tudi prenovitve, tako da bi moral ločevati najprej med njimi.
Za razmejitev invariantnih in variantnih oblik na eni strani in oblik frazeološke rabe na drugi, kamor sodijo zlasti oblikoslovne prilagoditve samostalniških, pridevniških in glagolskih frazemov kot tudi dopustne rabe pretvorb, je v SČFI predvidena oznaka ° ob tistih sestavinah frazema, ki take oblikoslovne prilagoditve dopuščajo, ne da bi se pri tem spremenil tudi njihov pomen. Kadar je oznaka navedena ob samostalniški ali pridevniški sestavini, napoveduje možnost spreminjanja glede na spol in število. Tako je npr. za frazem mit dobre0 srdce0 nakazana možnost rabe frazema v množini: dobra srdce.n Zlasti pri glagolskih sestavinah frazemov (pa tudi drugih) se taka oznaka navezuje na slovnična pojasnila v okviru samostojne rubrike (gramatickâ Charakteristika), ki jo predvidevajo polni razlagalni geselski članki in jo uvaja oznaka 0. Tuje z okrajšavami (pas - trpna oblika; ot - vprašalna oblika; neg -nikalna oblika; imp - velelnik; imp neg - zanikana velelna oblika; kond - pogojnik; prez - sedanjik; fut - prihodnjik; sg - ednina; pl - množina; stupn - stopnjevalnost ipd.) označena t. i. negativna slovnična vrednost frazema oz. njegove posamezne sestavine, kar pomeni, da npr. frazem mif srdce (aï) v kalhotâch 0 ot, neg, pas, imp, imp neg, 1. sg a pl pri realizaciji v besedilu ne more biti rabljen v vprašalni, nikalni, trpni, velelni in nikalni velelni obliki in da se (glede na glag. sestavino) nikoli ne rabi v 1. os. množine. Poleg tega je v SČFI v okviru polnega razlagalnega geselskega članka predvidena tudi informacija o možnih »funkcijskih pretvorbah« frazemov. Gre namreč za oblike frazemov, ki obstajajo vzporedno z invariantnimi in variantnimi oblikami, imajo pa drugačno skladenjsko ali besedilno funkcijo, medtem ko ohranjajo svoj osnovni pomen. Pri tem se, npr. s prehodom glagolskega v samostalniški frazem (t. i. nominalizacija), lahko spremeni tudi struktura: mit Ivi srdce - Nom Ivi srdce; byt bez srdce Komp (komparativizacija) bytjok bez srdce. Poleg omenjenih pretvorb sodijo sem še adjektivizacija, npr. byt/bejt na hlavu postaveny - Adj na hlavu postaveny; adverbalizacija: dekovat nekomu z celého srdce - Adv z celého srdce; verbalizacija: srdce z marcipânu/mâsla - Verb mit srdce z marcipânu/mâsla;
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov .
prepoziconalizacija (izpustljivost glag. sestavine): dëlat nëco pod plästikem nečeho - Prep pod plastikem nečeho in propozicionalizacija (prehod glagolskega frazema v stavčno obliko): nejit nëkomu od srdce - Prop Neslo (ji) to od srce.
V naslednji preglednici je prikazana razlika v leksikografski predstavitvi frazeoloških oblik (tj. oblik rabe) in dopustnih pretvorb frazemov v obeh slovarjih, pri čemer so izbrani strukturno in pomensko razmeroma enakovredni primeri. Poleg izhodiščne oblike so navedeni tudi tisti deli geselskega članka, ki v posameznem slovarju prinašajo informacije o obravnavani problematiki: v FRHS so poleg izhodiščne oblike to še besedilni primeri, v SČFI pa negativna slovnična karakteristika frazema (tujo označuje krajšava nem. - 'nemožno') in opozorila o pretvorbenih možnostih.
FRHS
SČFI
iztočnica (1)
čas:
tvorna/trpna oblika:
nikalna oblika: pogojnk: velelnik: glag. oseba:
imati ipf. što na srcu Što je s tobom? Toliko si nervozan kao da imaš nešto na srcu. možnost izražanja sedanjosti
možnost rabe v tvorni obliki
/ / /
možnost rabe v 2. os. edn.
mit° nëco na srdci
neg, pas, kond, imp, imp neg, fut, 1. sg a ('in') pi nem. izražanja prihodnosti
nem. tvorbe trpne oblike nem. tvorbe nikalne obl. nem. tvorbe pogojnika nem. tvorbe velelnika nem. rabe v 1. os. mn.
iztočnica (2)
cas:
tvorna/trpna oblika:
nikalna oblika: vprašalna oblika: pogojnk: velelnik: glag. oseba:
razš. frazemskih sest, z določili: komparati vizacij a : advcrbalizaciia:
biti bez srca
Oh, samo da ne bi tkogod pomislio da su ti uredni i mudri gradani grada Haarlema sasvim bez srca ... Vi ste mi bez srca strgali velo,/ Otkrili grubu životnu tajnu.... Ti još Boga spo-minješ! — dreknu Kata. — A lijepo mi je mati govorila, kad si me prosio, Jožo, nema on srca, kčeri.... Nisi dobar, ne, ne, nisi dobar, nemaš srca. možnost izražanja sedanjosti, preteklosti
možnost rabe v tvorni obliki
v varianti nemati srca
I
I
I
možnost rabe v 3. os. mn.; za var. nemati srca tudi v 2. in 3. os. edn.
možnost razširitve glag. sestavine
/
možnost adverbalizacije
byt bez srdce Komp byt° j. bez srdce ot, neg, imp, kond, fut, 1. sg a pl Adv tvrde j. b. s.
nem. izražanja prihodnosti
/
nem. rabe v nikal. obliki nem. rabe v vpr. obliki nem. tvorbe pogojnika nem. tvorbe velelnika nem. rabe v 1. os. mn.
možnost komp. oblike možnost adverbalizacije
iztočnica (3)
čas:
tvorna/trpna oblika:
biti lavljega srca
Taine ... sam pedantno zove Koroliana bikom lavjeg srca. za Adj pretvorbo lavjeg srca možnost izražanja sedanjosti za Adj pretvorbo možnost rabe v tvorni obliki
mit Ivi srdce Nom Ivi srdce
2:* vok Verb mit Ivi s.
/
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov
nikalna oblika:
vprašalna oblika:
pogojnk:
velelnik:
glag. oseba:
zvalnik:
nominalizaciia:
verbalizaciia:
adjektivizaçija;
možnost adjektivizacije
nem. zvalne oblike možnost nominalizacije možnost verbalizacije
/
* št. 2 pomeni, da se negativna slovnična karakteristika nanaša na 2. pomen frazema.
iztočnica (4)
čas:
tvorna/trpna oblka:
nikalna oblika: vprašalna oblika: pogojnk: velelnik: glag. oseba: razš. frazemskih sest, z določili:
otkriti pf. (otvarati ipf. otvoriti pf. i si.) komu [svoje] srce
Gospodo, ja ču Vam evo otkriti svoje srce ... Široko ti Siena otvara srce svoje ... Desetak dana nakon početka krize otvorila je srce pozornim svečenikom, ali to je bio razgovor gluhih. ... On mi je rastvorio svoje veliko srce. možnost izražanja sedanjosti, prihodnosti
možnost rabe v tvorni obliki
/ / / /
možnost rabe v 1. in 3. os. edn.
možnost razširitve sam. sestavine
otvefit° nëkomu své srdce /svou duši /své ledvi ot, neg, pas, kond, imp, imp neg, pred prez, fut
nem. izražanja sedanjosti, preteklosti in prihodnosti nem. rabe v trpni obliki
nem. tvorbe nikal. oblike nem. tvorbe vpr. oblike nem. tvorbe pogojnika nem. tvorbe velelnika
/
Na tem mestu bi bilo mogoče problematizirati tudi misel G. Kempckeja (1986: 162), češ da se lahko izključno za rojene govorce konceptuiran slovar odpove navedbam pretvorbenih omejitev, medtem ko mora slovar, ki bo prišel v roke tudi tujim uporabnikom, možnostim omejitve rabe posvetiti precej pozornosti.
3.7 Označevanje obveznih vezijivostnih določil frazema in običajnega besedilnega okolja
Tu nas bo zanimalo, kako so v posameznem slovarju rešena vprašanja označevanja vezij ivostnih določil frazema, in sicer mesto levega delovalnika in vezavna določila ali t. i. nesemantizirane19 frazemske20 sestavine - kot problematika
19 O nesemantiziranih (frazemskih sestavinah) je mogoče govoriti samo na ravni sistema — v slovarju torej na ravni izhodiščne oblike - v besedilu se ta mesta semantizirajo, vendar v okviru predvidenih slovničnih kategorij in pomena.
20 Izraz obvezno zunajfrazemsko določilo (E. Kržišnik, 1995/96: 157), ki ga pojmuje kot »npr. mesto nefrazeološkega, vendar obvezno zapolnjenega mesta osebka s pomenko +/-živo ipd.,« se mi zdi sporen, saj gre za vezljivostna mesta, katerih izhodišče je v pomenu, rezultat pa v obliki frazema. Brez ustrezne leksikografske pojasnitve zapolnitve teh mest, informacija o pomenu frazema in njegovi strukturi ne more biti popolna.
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov ...
21 S. Ettinger (1989: 105-106) v zvezi s tem ugotavlja, daje zapolnitev valenčnih položajev zlasti pri nekaterih frazemih razmeroma natančno oblikovno in pomensko določena. Pri tem navaja starostne in spolne omejitve osebkovega mesta, npr. pri frazemih, ki se uporabljajo zgolj v pogovoru z otroki oz. dobijo v pogovoru z odraslimi drugačne pomenske odtenke, za sin. prim, muca je (komu) jezik snedla, in pri frazemih, katerih ustrezno vezijivostno mesto je vezano predvsem na ž. oz. m. sp., za sin. prim, roge nasaditi (komu), pa tudi biti (čigava) boljša polovica, za katerega seje na podlagi izvedene ankete (E. Kržišnik, 1996: 142) pokazalo, da lahko pomeni 'mož' ali 'žena', odvisno od tega, kdo govori.
jezikovnega sistema - za razliko od običajnega na eni in aktualnega sobesedila na drugi strani - kot predmet frazemske realizacije.
Glede na povedano bi pričakovali, da so podatki o zapolnitvi valenčnih položajev, kot jih predvidevajo zlasti glagolski frazemi, razvidni iz izhodiščne (osnovne) oblike, in sicer na način, ki omogoča ustrezno semantično zapolnitev21 v besedilu - tj. predvsem ustrezno sklonsko obliko, število, spol, živost +/-, človeškost +/-, redkeje pa ustaljene pomenske sestavine, zlasti konkretnost, oz. abstraktnost, negativno vrednotenjsko oceno ipd.
Navajanje obveznih vezij ivostnih določil je v FRHS glede na uvodna pojasnila omejeno na vezavna določila, npr. na jeziku je komu što mu i na srcu. Vendar pa se, kot je razvidno iz primera, na ta način evidentirajo tudi leva vezljivostna mesta pri nepravih glagolskih frazemih, sicer pa iz izhodiščne oblike niso razvidna. Zanimivo je, da predvideva FRHS za vezljivostna določila nedoločne in ne osebnih zaimkov, čeprav iztočnic ne navaja v osnovni obliki, kar jez vidika ustrezne slovarske predstavitve edino sprejemljivo, saj je na ta način avtomatično dana možnost razlikovanja člov.+/-. S tega vidika je ustrezno tudi navajanje nesemantiziranih svojilnih sestavin: živjeti u čijem srcu, dirati, dirnuti čije srce ipd. Sicer pa mora vsa druga, tako oblikovna kot pomenska pojasnila o zapolnitvi vezij ivostnih določil, uporabnik razbrati iz besedilnih primerov in pomenske razlage frazemov. Iz besedilnih primerov so razvidne zlasti oblikoslovne prilagoditve, npr. možnost spremenljivosti sklonske oblike: ležati komu kao kamen na srcu Pa ipak moram to bar napisati j er leži u meni kao kamen na srcu -tuje razvidna tudi obveznost levega določila, torej bi se izhodiščna oblika morala glasiti što ležati komu kao kamen na srcu; možnost zapolnitve osebkovega mesta z neživo predmetnostjo: cijepati (parati, kidati) komu srce Veoma se bojao da če takva vijest maj ci cijepati srce oz. abstraktno predmetnostjo: Več i sama pomisao na njega para joj srce; oz. o vezljivostnih določilih sploh, ker niso razvidna iz izhodiščne oblike: rana na srcu Zar ti je j oš uvijek Zora rana na srcu?, stajati kao trn pod srcem Stajala mu je ona kao trn pod srcem itd. Kadar desno določilo predvideva možnost tako žive kot nežive predmetnosti, je to navadno razvidno iz izhodiščne oblike, npr. imati koga, što u srcu, istrgnuti (isčupati) koga, što izsrca,puca komu srce za kim, za čim. Redkeje je zapolnitev levega vezljivostnega mesta - v primeru usječi se (urezati se) komu u srce zahteva neživo predmetnost -razvidna iz pomenske razlage: zapamtiti što veoma dobro in iz besedilnih primerov: Duboko se u moje srce podobni razgovori mojih roditelja usjekoše... Poslednje riječi prije oproštaja urezali su mi se duboko u srce. Oba primera (razgovori, riječi) nakazujeta tudi običajno besedilno okolje. Sicer pa je iz pomenskih razlag mogoče
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov ...
ugotoviti tudi spolske omejitve vezljivostnih določil, npr. ponuditi komu ruku [i srce] zaprositi koga (djevojku, ženu).
Obvezne primične nesemantizirane frazemske sestavine iz izhodiščnih oblik pregledanih frazemov niso razvidne, navadno pa jih je mogoče razbrati iz besedilnih primerov, npr. vuce koga srce Pitamo se zašto da čovjek ne putuje, ako ga onamo srce vuce?... I priča mi čovjek koji je Prljevo napustio kao mladič, ali ga srce nerijetko odvuče u rodnu kuču ...
Podobno je iz besedilnih primerov mogoče sklepati tudi na običajnejše besedilno okolje, zlasti, kadar je navedenih več primerov, npr. nje dati, ujesti (ugristi) koga za (u) srce... Ali kadje taj dan žena iz čista mira započela svoju crnu jadikovku, njega su te riječi - ljute kao zmije - ujele za srce, i ono je od otrova nabujalo. ...al svaka takva riječ kao da ju je ujela za srce.
Označevanje vezljivostnih določil frazema je v SČFI vezano 1. na mesta, ki so dejansko zastopana v strukturi frazema, in sicer na njihove pomenske in kolokabilne (povezovalne) značilnosti, pri čemer so iz izhodiščne oblike vedno razvidna samo desna vezljivostna mesta, levo, tj. vršilec dejanja, pa iz posebnega oddelka pomenske razlage frazema (gl. spodaj), npr. zlomit nekomu srdce (muž vuči žene ...), nosit nekoho/neco v srdci (Zvl. žena vuči muzi n. naopak...); in 2. na mesta, kijih struktura frazema ne izkazuje, ampak so mu dodana šele v besedilu, npr. zapsatsi nëco za uši (zvl. mladi čl., dite ... (a), v reakci na ... vystroju, varovani (b) ... druhèho (c) kjer se a nanaša na osebek v svoji tipični konkretizaciji, b na predmet (oz. vezavo), c pa presega meje valence in ustreza govorečemu oz. neposrednemu avtorjevemu govorjenju, katerega sestavni del je konkretni frazem. Za predstavitev frazemskega sobesedila so predvideni tudi cirkumstanti, zlasti krajevne in časovne okoliščine v realizaciji frazeološkega pomena, in sicer vedno v okviru pomenske razlage frazema.
Za označevanje sobesedila in običajne situacije rabe frazema (kar sodi že na raven pragmatičnih omejitev) je v SČFI predviden del pomenske razlage, in sicer v okroglih oklepajih za geselskim zaglavjem, kjer so navedene običajne vloge udeležencev glede na pomen in okoliščine dogodka, tj. glavni aktanti in cirkumstanti, razmerja med njimi in običajna motivacija teh razmerij, pogosto z oznako osnovnega nasprotja (npr. v kontrastu k...) ali stališča {očima nekoho ...). Za označevanje vloge aktanta so v slovarju na voljo štirje tipi, ki so po potrebi lahko še nadalje konkretizirani: a) človek (okrajšava čl.), ki predvideva še natančnejše informacije glede pomembnosti: nadrejen - podrejen; starosti in spola: odrasel, žena, moški, otrok itd. Kadar vloga človeškega delovalnika ni očitna, vendar pomembna, oz. kadar je aktantov več, se navadno označuje s prvi - drugi - tretji, npr. mit neco na srdci (Čl. znepokojeny n. trâpenyzvl. ve vztahu k laskavemu ... druhému...); mit v üstech med a v srdci jed (Čl. ... vuči druhému n. obecne ...); b) nečloveško v širšem smislu, znotraj tega se opredeljuje dodatno še glede na žival oz. odnos do človeka, npr. pfirust nekomu k srdci (Cizi n. novy čl., zvire, pûvodne nezajimavâ prâce, prostredi, misto ap. ... ve vztahu k druhému ...); c) konkretna predmetnost, navadno vedno konkretiziran predmet, npr. chytit nekoho za srdce (pfitažliva mélodie, plnokrevny roman, hezkâ divka ...), in č) abstraktna predmetnost v širokem pomenu, navadno še dodatno opredeljena kot situacija, razmerje, odnos, proces, pojav, institucija, podjetje, občutek
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov ...
lomiti ipf. slomiti pf. (razbiti i si.) komu srce
zadavati/zadati komu veliku duševnu
bol, činiti/učiniti koga nesretnim
Mnogim radnicima lomi se srce što ostavljaju
domovinu i odlaze u tudinu.
Nitko se živ ne usudi da tužnom ocu razbije
srce
zlomit nëkomu srdce
1. (muz vtiči žene, zvl v kontrastu kjejimu pfedchozimu odolâvâni a snaze zachovat si volnost, samostatnost, popf. naopak) 2. (čl utrpeni, zklamâni ap. vuči zvl. dûvéfivému, citové zranitelnému n. zâvislému druhému)
3.8 Stilistična predstavitev frazemov
Za FRHS smo že omenili, da ne predvideva nikakršnih stilnih, časovnih ali drugih vrednotenj posameznih frazeoloških variant, sicer pa je glede stilistične oznake frazemov v uvodu povedano: »Što se tiče stilističke označenosti frazema, zaključili smo, da se ne navode stilističke karakterizacije, osim u slučaju kad je stilska vrijednost frazema ironična. U protivnome, smisao frazema ne bi bio jasan, npr. mlad kao rosa u podne iron.«
V SČFI je vsak frazem predstavljen tudi glede na svoje običajne in sodobne stilistične značilnosti, in sicer z ustrezno okrajšavo za pesniško, knjižno, publicistično, nevtralno, kolokvijalno, slengovsko in argo v okroglih oklepajih za geselskim zaglavjem polnega razlagalnega geselskega članka, pri čemer se številka ob posamezni okrajšavi nanaša na ustrezno zaporedno številko pomena.
Frazemi so najpogosteje označeni kot kolokvijalni, kar pomeni, da sodijo predvsem na področje govorjenega jezika, manj pogosti pa so v pisanem jeziku.
ipd., npr. byt/jit/pfichâzet od/ze srdce (Vyrok, gratulace, priznani ap. ...). Razmerje med delovalniki, ki mu načeloma ustreza glagolsko jedro frazeološkega pomena, je navadno zaobseženo v predložnih zvezah kot: ve vztahu k, v reakci na ipd.
Iz spodnje primerjave predstavitve vezij ivostnih določil strukturno ekvivalentnih frazemov zlomit nekomu srdce v SČFI in lomiti, slomiti, (razbiti i si) komu srce v FRHS je razvidno, da pomenska razlaga frazema v FRHS ne prinaša podatkov o zapolnitvi vezljivostnih mest, medtem ko je v SČFI iz pomenske razlage razvidno tako osebkovo mesto, in sicer v 1. pomenu muz v 2. pa čl utrpeni, zklamâni..., kot tudi vezavno, v 1. pomenu... vučiženč..., v 2. pavwc/... dûvéfivému, citove zranitelnému n. zâvislému druhému... Pojasnila o vezlijvostnih določilih so v FRHS ob konkretnem primeru omejena predvsem na besedilne primere, in sicer v glavnem na desna določila: Mnogim radnicima čeprav je iz celotnega primera ... lomi se srce što ostavljaju domovinu i odlaze u tudinu mogoče reči, daje ob izkazani pretvorbi na mestu osebka abstraktna predmetnost, tj. zapuščanje domovine in odhod v tujino. Tudi iz drugega besedilnega primera ostaja osebkovo mesto natančneje nepojasnjeno, v nasprotju z vezavnim mestom ... tužnom ocu
FRHS SČFI
Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov ..
Zanje je značilna večja poljubnost v rabi, tj. v ustaljenosti oblike in pomena, kar ima posledice tudi v manj trdni normi.22 Manj številni so knjižni, pesniški in publicistični frazemi, ki so omejeni zlasti na pisani jezik. Slengovski in argojevski frazemi so redko zastopani, imajo pa pogosto družbeno, socialno in profesionalno specifične rabe. Frazemi s stilistično nevtralno oznako (neutr) ne izkazujejo očitnih stilističnih značilnosti in se lahko nezaznamovano rabijo v široki paleti besedil, čeprav ne ravno v vseh zvrsteh. Pogosto tendenco po prekoračitvi zvrstne pripadnosti označuje sestavljena stilistična karakteristika, npr. (kol-neutr) ('kolokvij alno-nevtralno') za frazem mit srdce uz zadane. Večina frazemov je označena za ekspresivne, pri čemer se stopnja ekspresivnosti določa glede na rabo v konkretnem besedilu. V zvezi s tem SČFI loči t. i. pridobljeno in nepridobljeno ekspresivnost. Zlasti prva se v slovarju označuje z opozicijami: naklonjenost - nenaklonjenost (prizn. neprizn), pohvalnost
- nepohvalnost (pochv hanl), občudovanje - zaničevanje (obdiv pohrd), šaljivo -zasmehljivo (žert posm), nežno - grobo (mazl, zhrub) in vulgarno (vulg.). Pozitivna oz. negativna vrednost frazema je označena s presenetljivo (prekv), svarilno (varov) in ironično (iron). V okviru stilistične karakteristike frazema je predvidena tudi oznaka intenzivnosti (dûraz - 'poudarnost'). Če povedano ponzorimo s konkretnim primerom, potem za primerjalni frazem bytpekny/hezky, ze/az se na to/nej srdce smeje (kol; prizn, pochv) velja, da se uporablja zlasti v govorjenem jeziku in da glede na besedilo, v katerem se uporablja, izraža pohvalo in naklonjenost, v nasprotju npr. z frazemom mit zaječi srce (kol; neprizn, posm), za katerega velja, da se prav tako uporablja v govorjenem jeziku, vendar z nenaklonjenim vrednotenjem in v posmehu.
4 Zaključek
Primerjava FRHS in SČFI temelji predvsem na skupnih tipoloških značilnostih
- gre za sinhronična enojezična razlagalna frazeološka slovarja, ki sta nastajala približno v istem časovnem obdobju in hkrati udejanjata sodobna spoznanja na področju frazeološke leksikografije. Kljub nekaterim skupnim izhodiščem, zlasti v enačenju frazeološke enote z besedno, je mogoče temelje za bistvena razhajanja v predstavitvi frazeoloških enot iskati v izbiri predstavitvene ravni, na kateri so podane temeljne informacije o frazeološki enoti: SČFI ostaja na ravni sistema, tj. navaja frazeme v osnovni izhodiščni obliki, kar pomeni, da so stilistične značilnosti, vezljivostna določila, oblike rabe in pretvorbene omejitve predstavljene opisno v samostojnih rubrikah geselskega članka. Z različnimi oblikami geselskih člankov je že v izhodišču nakazana pogostnost rabe, ustaljenost oblike in frazeološkega pomena. FRHS je nasprotno bistveni del informacije o frazemu premaknil na raven realizacije, in sicer na besedilne primere, iz katerih je po avtorjevem mnenju najlaže razbrati osnovni frazeološki pomen, njegovo rabo, pragmatične in pretvorbene omejitve, stilistične značilnosti, vezljivostna določila, pa tudi besedilne modifikacije, zlasti prenovitvene. Posamezni načini predstavitve frazeoloških enot se tako kažejo tudi v
Podrobneje o tem E. Kržišnik (1996: 139).
_Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov ..._
Viri in literatura
BAOTIČ, J. 1983, Dr. MATEŠIČ, J., Frazeološki rječnik hrvatskog ili srpskog jezika, »Školska
knjiga«, Zagreb, 1982, Književni jezik 12/1, 43-47. ČERMAK, F. 1985, Frazeologie a idiomatika, v: J. Filipec, F. Čermak, Češka leksikologie,
Praga, Academia, 166-236. ETTINGER, S. 1989, Einige Probleme der lexikographischen Darstellung idiomatischer
Einheiten (Französisch-Deutsch), Europhras 88, Phraseologie Contrastive, Strasbourg
1988, 95-115.
FLEISCHER, W. 1983, Zur Bedeutungsbeschreibung von Phraseologismen, Die
Lexikographie von heute und das Wörterbuch von morgen, Analyse, Probleme,
Vorschlage, Berlin, 187-206. GJURIN, V. 1986, Načela sodobnega izrazijskega slovarja, Slovenski jezik v znanosti 1,
Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 151-187. KEMPCKE, G.   1989, Struktur und Gebrauch der somatischen Phraseme mit den
Bedeutungskomponenten Kopf und tete, Europhras 88, Phraseologie Contrastive,
Strasbourg 1988, 225-232. KEMPCKE, G. 1986, Theoretische und praktische Probleme der Phraseologiedarstellung in
einem synchronischen einsprachigen Bedeutungswörterbuch, Beiträge zur allgemeinen
und germanistichen Phraseologieforschung, Internationales Symposium in Oulu 13-
15. Juni 1986, Oulu, 155-163. KRŽIŠNIK KOLŠEK, E. 1987, Prenovitve stalnih besednih zvez v Kosmačevi prozi 30. let,
Obdobja 7, Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi,
517-532. v
KRŽIŠNIK KOLŠEK, E. 1988, Frazeologija v modemi, Magistrska naloga, Ljubljana. KRŽIŠNIK, E. 1994, Slovenski glagolski frazemi, Doktorska disertacija, Ljubljana. KRŽIŠNIK, E. 1995/96, Zbirka Mali frazeološki rječnici in Hrvatsko-slovenski frazeološki rječnik, Jezik in slovstvo XLI/3, 157-166.
različni namembnosti in možnem uporabniku. SČFI je namenjen zlasti strokovno zahtevnejšemu bralcu - na to opozarja že radelitev frazemov glede na skladenjsko vlogo, medtem ko so se v FRHS z opustitvijo karakterizacije frazemov glede na njihovo funkcijo izmuznili tudi težavam odmejevanja prišlovnih od glagolskih frazemov -, hkrati pa je sistemski način predstavitve frazeoloških enot tudi edina mogoča podlaga za idelavo večjezičnih, zlasti t. i. aktivnih frazeoloških slovarjev. FRHS tako služi zlasti za evidentiranje frazeološkega gradiva nacionalnega jezika in pomensko predstavitev frazemov, manj pa je primeren kot osnova za izdelavo večjezičnega frazeološkega slovarja, saj je na možne oblike rabe, pretvorbene omejitve in stilistične posebnosti nemogoče vedno sklepati le iz besedilnih primerov - sicer pa je to mogoče pričakovati le od rojenega govorca, ne pa tudi od tujega uporabnika, čeprav ga FRHS ne izključuje.
Slovenci frazeološkega slovarja (v pravem pomenu besede) nimamo, zato bi nam bila dobrodošla vsakršna tehtnejša in sodobnejša predstavitev in popis frazeološkega gradiva, pri tem pa je naša prednost zlasti v tem, da se bomo, ko se bomo lotili dela, lahko učili na tujih napakah.
_Polona Gantar: Primerjava slovarske predstavitve frazemov ..._
Comparison of the Lexicographic Presentation of Phrasemes in the Monolingual Phraseological Dictionaries of Croatian/ Serbian and Czech
The comparative study of the lexicographic presentation of phraseological units in the phraseological dictionaries of Croatian/Serbian (FRHS) and Czech (SČFI) is based on the typological characteristics they share. Despite a number of shared fundamental concepts, there are some significant differences in the presentation of phraseological units due to different levels of presentation: SČFI gives phraseological units in their basic form, with their stylistic properties, transitivity, forms of use and transformational constraints described under independent headings in each entry. Different forms and content of entries indicate also frequency of use, stability of form and phraseological meaning. FHRS, on the other hand, moves the most important information into the examples, from which the user should deduce the basic phraseological meaning, use, pragmatic and transformational constraints, stylistic characteristics, transitivity, as well as textual modifications, especially renovating ones. Thus SČFI is intended mainly for a more demanding, expert user and as a foundation for producing multilingual, especially encoding phraseological dictionaries, while FHRS is rather a record ofphraseological material of a national language and semantic explanation ofphrasemes, but does not meet the criteria for creating a multilingual phraseological dictionary.
KRŽIŠNIK, E. 1996, Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih, Slavistična revija XLIV/2, 133-154.
MOKIENKO, V. M. 1984, Matešič J., Frazeološki rječnik hrvatskoga ili srpskog jezika, Zagreb, Školska knjiga, 1982, Voprosy jazykoznanija 1984/4, 148-150.
PETERMANN, J. 1988, Frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (I-IV), Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, Ljubljana, 301-310.
PILZ, K. D. 1986, Allgemeine und phraseologische Wörterbücher, Brauchen wir überhaupt phraseologische Wörterbücher? Beiträge zur allgemeinen und germanistichen Phraseologieforschung, Internationales Symposium in Oulu 13.-15. Juni 1986, Oulu, 129-153.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970, 1975, 1979, 1985, 1991, Ljubljana, Državna založba.
TOPORIŠIČ, J. 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana, Cankarjeva založba.