Erscheint jeden Samstag
Einzelpreis 10 Rpl
STAJERSK
SPODAR
Verlag und Schriftleitong: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Femrul 25-57 — Bezugspreise: In der Ostmark: Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpl Postgebühr; im Mtreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpl Postgebühr, zuzüglich IS Rpl Zeitungszusteligebühr
Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Ii. laltrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag 4. April 1942
Nr. 14
Veliki uspehi nemških podmornic
Od 24. januarja do sedaj so nemške pod- ma j&frftfflfli llf II mornice potopile v Srednem Atlantiku in v ■ fmiiwllill%lfl ameriških vodah skupno 1,4 milijonov ton
sovražnih ladij - Potek operacij proti Angliji in Ameriki na vo ai in v zraku
Nemške podmornice, ki rojijo sedaj že po vseh svetovnih morjih, so tudi v preteklem tednu prizadejale oskrbovalni plovbi anglosaksonskih držav velike in hude udarce. Kjerkoli se pojavijo, so strah in trepet kapitanov ameriških parnikov. Razumljivo je, da se je vsled tega polastila ameriške javnosti velika vznemirjenost, toda vse kaže, da je dosedanje potapljanje v Srednjem Atlantiku in ob vzhodni obali Zedinjenih držav šele začetek akcije, Id naj ohromi sovražnika v oskrbovanju svojih zaveznikov. V naslednjem podajamo potek pomorskih in letalski operacij, kakor so se razvijale po vrstnem redu v preteklem tednu:
Neka nemška podmornica je po poročilu preteklega četrtka w«f»«riln neko močno zavarovano angleško spremljavo pred Sollumom v Sredozemskem morju. Iz omenjene spremljave je s torpedi potopila nekega rulilca m trgovsko ladjo s 5000 tonami. V noči na četrtek so nemška letala bombardirala pristaniške naprave in strate-gično važne cilje v mestu Dover. Vsled bombardiranja je nastala velika ško-
V	noči na 26. marca je vrgel sovražnik bombe na več krajev Zapadne Nemčije. Civilno prebivalstvo je imelo izgube na mrtvih in ranjenih. Posamezna sovražna letala so priletela v ivrho motnje v Južno Nemčijo. Osem sovražnih letal je bilo zbtth deloma s strani nočnih lovcev, pa tudi od pro-t¡letalske artilerije.
V	Severni Afriki so nemška letala bombardirala Tobruk in severoegip-tovsko puščavno železnico, ki je bita na več mestih prekinjena. Pri tem je bil neki angleški transportni vlak uni-Žen,
Na Malti so nemški letalski odredi nadaljevan svoje napade na sovražne ladje v luki La Valetta ter v zalivu Marsa Scirocco. Bombe težkega kalibra so zadele neko križarko in pet ve-
likih trgovskih ladij, od katerih so štiri zgorele. Druge bombe so uspešno razdejale skladišča za tekoče gorivo, doke, vojašnice in protiletalske baterije.
V	Sredozemskem morju je nemška podmornica ponovno napadla neko angleško spremljavo ter je iz iste tor-pedirala neko 4000 tonsko petrolejsko ladjo.
V	borbi proti Angliji je nemško letalstvo v noči na 27. marca uspešno bombardiralo vojaške naprave ladjedelnice Sunderland in neko pristanišče ob izLvu reke Humber. Vzhodno od Islandije je napadla neka nemška podmornica spremljavo, sestoječo iz 1500-tonske trgovske ladje, stražne ladje in dveh lovcev na podmornice. Potopila je kratkomalo vse štiri edinke.
Pri napadih angleškega letalstva v noči na 27. marca je imel sovražnik nad Zapadno Nemčijo velike izgube. 16 bombnikov je bilo sestreljenih, štiri druge bombnike pa so zbili že nad zapadno obalo Francije.
V	borbi proti angleški in ameriški oskrbovalni plovb! so potopile nemške podmornice v Severnem Atlantiku in pred ameriško obalo 16 sovražnih trgovskih ladij s skupno 110.600 tonami, med njimi osem velikih petro-lejskih ladij s 73.000 tonami. Nemške podmornice so potemtakem od 24. januarja 1.1, ko so se prvikrat pojavile v ameriških vodah, potopile 1,259.000 brutorejjistergkih ton. Skupno z uspehi italijanskih podmornic se je to število dvignilo celo na 1,4 mirjonov ton. Italijani sami so potopili 114.000 ton ameriških, angleških in pod tema zastavama plovečih ladij.
Ob Kanalski obal' so nemški lovci sestrelili iz nekega sovražnega odreda sedem lovskih letal. Zapadno od St. Nazaire-a so nemška bojna letala v nizkem poletu potopila nek sovražni hitri čoln.
Angleški bombniki 60 v noči na 29. marca napadli nekatera mesta se-veronemškega obalnega področja, zla-
sti mesto Lübeck. Civilno prebivalstvo je beležilo nekaj izgub. 12 napadalcev je bilo zbitih na tla.
Nemški rušilci so po poročilu z dn« 30. marca napadli spremljavo, ki j« bila določena za Murmansk. Z granatami in torpedi so potopila neko 10.000-tonsko transportno ladjo, k j* bila natovorjena s tanki iz Newyorka za boljševike. Ko se je zdanilo, je prišlo do pomorskega spopada z močno skupino angleških križark in rušilcev. Neka angleška križarka je dobila težke poškodbe s torpedom. Eden izmed nemšldh rušilcev je b«l v hudi bitki potopljen. Del posadke so rešili drugi rušilci.
Pred francosko obalo je neko nemško bojno letalo potopilo angleški hitri čoln.
Omenjeno spremljavo, ki je bila namenjena za Murmansk, so po poročilu z dne 31. marca napadle nemške podmornice ter potopile pred zaKvom Kola dva transportni!» s skupno 11.830 tonami. Torpediran je hffl tud« še neki tretji transsortaik.
V Severni A*riki je Wto mirneje radi vellrih peščenih vikarjev, samo letalstvo je bombardiralo Tobruk in neka
Podmornica pod poveljstvom Kapi-tanteutnanta EndraB-a se ni več vrnila. EndraB, ki je bil odlikovan s hrastovim listom k Vitežkenro križu železnega kr^ža, je bil eden izmed aajb odličneiših komandantov nemških podmornic.
Po poročilu z dne 1. aprila je bil v Severni Afriki odbit napad angleških izvkMškfr oddelkov. I-etaktvo je napadalo vzlet »ča v Marmariki in v obalnem področju Egipta.
mammmmmmmmmm^^mmmmmmmmmmirnmmmmmm^mmmmmmmmmmmmtmmmmmmKS
Pozdrav vseh zavednih SpodnSeštaercev je
iJU& UiMeti"
Weltbild
Ostergrüße für unsere verwundeten Soldaten. Wie in vergangenen Jahren so gehen auch jetzt in der Zeit vor Ostern Kindergruppen der NS-Frauenschaft wieder in die Lazarette, um den Verwundeten mit selbstgebastelten Geschenken und Blumen
eine kleine Freude zu bereiten
V
znammfu
Atstaienja
V	velikonočnem razpoloženju se /tam očituje bolj kot sicer vsa veli-
. čina preroda, ki se nam razodeva v prirodi. Že od pamtiveka se veselijo ljudje našega obnebja konca zime in spomladi, s katero pričenja nov vir življenja. Čas, ko se začno pod skorjo drevja in trt pretakati sokovi in ko poganja brstje, je poln upov za človeška bitja, ki se vesele sonca, rasti in življenja. Zlasti za kmetskega človeka, ki je jedva dočakal možnost za obdelovanje zemlje, je spomlad vesela znanilka novega uveljavljanja večne tvornosti in pridelovanja vsem tako potrebnega kruha. Tako je v dobi miru in nič drugače ni v vojnih časih.
V	tej vojni spomladi se nam porajajo spričo razmišljanja o Vstajenju razne misli. Vsi vemo, da živimo v dobi, ko gre za preoblikovanje sveta. Stare oblike družabnega življenja sa se razbile, nova vsebina socialnega in
( gospodarskega življenja se nam po-v nuja v povsem novih oblikah. Kar je bilo gnilo, je zapadlo ničevnosti in iz ? t arih razvalin klije novo življenje. Tako -vidimo kot vrstniki propadanje starih, izživelih, sebičnih in vase zakrknjenih narodov, ki niso razumeli klica sedanjosti Imperiji ce lomijo
pod silo velikih zgodovinskih odločitev, kakršnih naši predniki niso doživeli niti v skupnih tri sto letih. Pojmi, ki so bili včeraj še nekaj nedotakljivega, so danes še same blede šeme.. Stoletje, v katerem je kričala in odločala ljudska masa s svojimi nerazumljivimi nagibi, je končana. Živimo v dobi, ki jo urejajo genialni možje kot nekaki izvrševalci človeške usode. Živimo torej v dobi velikih mož in stvariteljnih veleumov, ki urejajo življenje narodov in našega kontinenta po spoznanjih in dognanjih, črpanih iz bioloških, rasnih in geopolitičnih neovrgljivosti. Benito Mus-solini je oznanil spomlad Italije, Adolf Hitler jo je podaril svojemu nemškemu narodu. Oba naroda se borita danes v Evropi v nadčloveški borbi za končno vtelešenje svojega velikega socialnega, kulturnega in ekonomskega ideala.
Toda v tem velikem trenju med dvema svetovoma nismo samo gledalci. Postavljeni smo v borbo, ki se odigrava na žive in mrtve. Kakor vrže kmetic seme v preorano zemljo, da vstane iz njegove trohnobe novo življenje, tako se žrtvujejo na fronti najboljši sinovi naroda za tisto življenje, ki naj vzklije v dobi dolgega in blagoslovljenega miru po končni zmagi pravice. Tako je spomlad kot časovno obdobje velikih obračunov na bojnih poljanah najlepša prispodoba smrti in življenja. To tembolj, ker
daje spomlad slehernemu človeškemu bitju poleg najlepših upov tudi vese> lo moč in voljo do dela, borbe in živ Ijenja. Spomladi doživlja mlado in staro največji vzpon svojih duševnih in telesnih sil. To ugotavljamo, ko gledamo prirodo v svoji pozni pre• bujenosti.
Še nikdar ni imelo življenje tako globok smisel kot sedaj, ko gre za preoblikovanje sveta. Milijonov ljudi se sprašuje na tihem, kako neki bo končala ta ogromna borba za uve-Ijavljenje novih načel človeškega sožitja. Jasno pa je, da bo zmagal duh obnove nad duhom razkroja. Kedaj bo zmagal, sedaj ni važno. Pot do zmage je morda še daljša kakor si mislijo mnogi vrstniki, tudi bremena, ki nam jih nalaga ta vojna, se proti koncu nikakor ne bodo zmanjšala. T oda v naših srcih je volja in moč, naš um je zdrav in nam kaže pravo pot. Prepričani smo v vsej globini našega srca, da bo v tej borbi med dobrim in hudim zmagalo poštenje. Tisti, ki skušajo zavreti kolo zgodovine nazaj, bodo obležali raztreščeni na tleh. Zgodovina ima svoj tok, ki ga ne more presekati nobena sila na svetu. Pot v trohnobo premaganega stoletja bi nujno vodila v anarhijo ali brezvladje. Mladi narodi Evrope pa nočejo nič drugega kot živeti. V spomladanski ognjevitosti se lotevajo vseh nalog, ki jih terja sedanja trda vojna. Ves evropski kontinent je danes združen pod močno roko Adolf Hitler-ja, ki se pripravlja na dokončni in uničujoči udarec brezbožnemu in protiljudškemu boljševizmu. Ko bo uničena ta kuga človeštva, bo zasijala sodobnikom zarja novega reda. Je to red, ki ga ne prejmemo na krožnikih, ker si ga moramo pribo' riti. V tej borbi nočemo zaostati nikjer, saj gre za smisel vsega bodočega življenja. Vstajenje, ki ga praznujemo ob tej Veliki noči, nas potrjuje v našem notranjem zanosu in v dobri volji, sodelovati z vsemi močmi naših mišic, dokler ne bo izvojevana zmaga življenja nad smrtjo.
Pobuna čet generala De Gaulle-ja. V
vrstah čet generala Gaulle-ja je v Damasku med afriškimi vojaki prišlo do po-bune. Pri tem so pobunjeniki pobili več častnikov in podčastnikov francoske narodnosti, ki so hoteli napraviti red. Upor je baje trajal celi dan in so šele nove čete, ki so prišle kot ojačenje, napravile red.
Drnck tinl Verlag: Marburger Verlags- und Dnrckerei-Oes. m. b. H. — Verlagsleltung: Egon Baumgartner: Hanptschrlftlelter Friedrich Oolob:
sile In Marburg a. d. Drau. Badgasse 6.
Zat Zelt far Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom 1. Juni 1941 giiltlg. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Ansprach auf Rückzahlung des Bezugs-seldcs.
Blamaža pri St. Nazaire-u
Angležem se je ponesrečil napad na izliv reke Loire - Izkrcani angleški oddelki so bili uničeni Churchillova „ofenziva" na pritisk boljševikov popolnoma izjalovljena
Preteklo soboto je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo med drugim vest, katera je bila emitirana že preje v radiu kot posebno poročilo. Po tem poročilu so poskusile angleške pomorske sile v noči na 28. marca izkrcati, ob izlivu reke Loire v Franciji svoje čete, da bi tako napadle nemško podmorniško bazo St. Nazaire ter uničile zatvornico luke. V ta namen so spustili proti zatvornici nekega starega ameriškega rušilca, ki je bil v to svrho natovorjen z razstrelivom. Nemške mornariške obalne baterije so vzele imenovanega rušilca na muho in ga zadele tako dobro, da je zletel v zrak, še preden je dospel do svojega cilja. Angleži so izvedli svoj napad s pomočjo hitrih in jurišnih čolnov, ki so pa bili v ognju nemške artilerije ali uničeni ali pa težko poškodovani. V kolikor je sovražniku uspelo izkrcati svoje moštvo, so bili angleški oddelki pri svojem poskusu, napasti ladjedelnico ter vdreti v mesto, razpršeni od nemških čet vseh rodov. En sovražni rušilec, devet hitrih čolnov in štiri torpedovke so bile uničene. Sovražnik je imel izredno krvave izgube, razen tega pa so nemške čete ujele nad sto Angležev. Nemška mornarica ne obžaluje izgube niti ene same edinice. Tudi v podmorniški bazi ni nastala nikaka škoda. Ko se je zjasnilo, so trčile nemške torpedovke na neko premočno eskadrilo angleških rušilcev, ki so se pa umaknili po kratkem ognju nemških torpedovk.
Nobenega dvoma ni, da so Angleži riskirali svoj »udarec« proti kontinentalni obali samo na pritisk boljševikov. šele predpretekli torek je zahteval londonski agent Stalina, veleposlanik Majski, naj že vendar zavezniki razbremenijo vzhodno fronto z ofenzivo na kontinentu. V noči od petka na soboto so si Angleži privoščili v St. Nazaire-u krvave butice, kakor pač nista pričakovala ne Churchill in tudi ne Majski. Izkazalo se je,
da je zveza med Moskvo in Londonom topot zelo dobro funkcionirala. Toda še sijajneje je funkcionirala nemška obalna obramba, ki je tako hitro parirala angleški udarec, da je Angležem kar sapo zaprlo. Nič manj niso razočarani tudi v Zedinjenih državah, kjer že uvidevajo, da je lahko govoriti o ofenzivah proti kontinentu, mnogo težje pa jih še izvesti. Na vsak način so Angleži sedaj dobili majhen okus o tem, kaj imajo pričakovati ob vsakem sličnem poskusu na kontinentu. Ftlhrer ni zastonj dejal, daje kontinentalna meja od Kirkanesa do biskajskega zaliva trdna in da je ne bo omajal noben sovražni poskus. St. Nazaire je bil za Angleže zelo draga šola.
Uspešni nemški napadi
na vzhodni fronti
Potsk težkih obrambnih bofev na vseh defch vzhodne ironte - Ogromne človeške in materialne izgube bollševikov
Pretekli četrtek so nemške in zavezniške čete odbile na polotoku Kerč nekaj slabih sovražnih napadov. V kotlini reke Doneč so se razbili sovražni napadi, podprti s tanki, ob žilavem odporu nemških in romunskih čet. Tudi na drugih odsekih vzhodne fronte, kjer se je začel taliti sneg, so bili odbiti sovražni napadi v deloma trdih bojih. Lokalni nemški protinapadi so bili uspešni.
Po poročilu z dne 27. marca so bolj-ševiki na Kerču nadaljevali svoje napade v valovih, ki so se zdrobili ob nemško-romunskem odporu. 12 tankov je bilo pri tem uničenih.
PK.-Aufn.: Kriegsberichter Peter (Wb.)
Marlne-Toniilmkino auf großer Fahrt. Weite Strecken gilt es oft über Eis und Schnee zurückzulegen, damit auch die Kameraden bei den einsam gelegenen Marineeinheiten einmal einen Tonfilm erleben können
Severovzhodno od Taganroga so vrgle nemške čete močne, sovjetske odrede, ki so imeli izredno težke izgube. Stične izgube je imel sovražnik tudi na srednjem in severnem sektorju vzhodne fronte. Nemško letalstvo je razbilo zbirališče tankov na Kerču in 19 transportnih vlakov v srednjem odseku fronte. 253. nemška pehotna divizija je v teku več tednov odbila v najhujših borbah 120 sovjetskih napadov ter je uničila glavnino več sovjetskih divizij.
V	območju Doneča, in sicer vzhod-"o od Harkova, so nemške čete odbila srdite sovjetske napade ter pri tem uničile devet sovražnih tankov. Tudi na drugih odsekih so se izjalovili sovražni napadi ob ponovnem mrazu v ognju nemšk-h čet. Artileriia je uspešno obstreljevala Leningrad in Kron-stadt, kjer so opazili velike požare in eksplozije. V noči na 30. t. m. so nemški bojni letalci bombardirali jedro mesta Moskva, obenem pa tudi cilje ob zgornji Volgi z bombami najtežjega kalibra. Bombe so zlasti rušile v oboroževalnih tovarnah.
Severovzhodno od Orela so vrgle čete neke nemške motorizirane pehotne divizije sovražnika iz njegovih postojank. Bilanca tega naskoka je bila par sto ujetn;kov, sedem tooov in 65 metalcev min oziroma strojnic.
V	področju reke Doneč so bili ponovni sovražni napadi odbiti. Mnogo vojnega materijala so zaplenile nemške čete o priliki čiščenja vzhodno od Harkova.
Sovražnik je po poročilu z dne 31. marca napadel na srednjem delu fronte na več mestih z jačjimi odredi. Vsi ti napadi so se razbili ob velikih izgubah sovražnika. 24 tankov je bilo v teku teh borb uničenih.
Resne besede
V zadnji številki velikega tednika »Das Reich« je napisal državni minister dr. Joseph Goebbels zelo pomemben uvodnik na naslov vseh tistih, ki mislijo, da lahko v tej dobi, ko gre nemškemu narodu za biti ali ne biti, služijo samo svojim lastnim interesom. V svojem članku je minister dr. Goebbels na svojstven in znan način duhovito, toda ostro obračunal z vsemi tistimi elementi, ki še vedno ne znajo in ne morejo pojmovati, kaj je narodno občestvo ali skupnost. Posvaril je ve-iižnike, oderuhe, ljubitelje »menjalne-a« kupčevanja, skratka vse tiste ljudi, i s svojim postopanjem kvarijo funkcioniranje vojnega gospodarstva. Pri tem je omenil tudi to, da je v teh časih zelo riskantno preveč gojiti svoj trebuh, ker bi prevneti predstavniki te vrste sonarodnjakov lahko zaigrali svojo glavo. Vojna je trda in neizprosna. Trdi in neizprosni so tudi zakoni vojne. V času, ko nemški vojak .na fronti dnevno doprinaša najhujše telesne napore in gleda takorekoč vsak trenutek smrti v oči, nima nikdo pravice, v varnem zavetju domovine kopičiti svoje dobičke in se mastiti na račun svojih sonarodnjakov. Minister dr. Goebbels je nedvoumno izrazil, da je vlada dolžna napram veliki večini nemškega naroda, ki se je doslej vedno sijajno izkazal, nastopiti s strogostjo in pravičnostjo, ki se ujema z napori fronte.
Kar je zapisal gospod minister v imenovanem tedniku, velja seveda tudi za nas Spodnještajerce. Spodnja štajerska je vse od osvobojenja aprila lanskega leta do-danes pokazala, da je vredna Führerjeve odločitve. Z dejanji in žrtvami je pokazal naš spodnještajerski človek, da se zaveda velike odgovornosti, ki nam jo vsem nalaga vojna s svojimi terjatvami. Zlasti velika je odgovornost naših kmetov in obrtnikov ter trgovcev. Vojna zahteva, da se pridelan živež pravilno in pravično razdeli na vse tiste, ki so navezani na kupovanje živil in drugih nujnih življenjskih potrebščin. Kdor odteguje prometu z živili nujne življenjske potrebščine v spekulativne svrhe, je ljudski škodljivec. Cene so urejene v Nemčiji tako, da je zavarovan zaslužek vsake kupčevalne oziroma proizvajalne stopnje. Kdor si lasti prekomerne dobičke, Je prav tako ljudski škodljivec, ker je Führer že v enem svojih govorov od začetka te vojne izrecno povdaril, da se v tej vojni ne sme doma nihče z dobički rediti vsled vojne. Velika Nemčija je takoj ob izbruhu vojne racionirala živila in najnujnejše življenjske potrebščine. Sam minister dr. Goebbels je
Nemško letalstvo je uspešno bombardiralo Sevastopol, Kerč, železniške zveze, vzletišča itd. V času od 23. do 30. marca so izgubiti boljševiki 183 tankov.
zadnjič ugotovil, da sicer nikdo nima danes preveč odmerjenih živil, pa tudi stradati ni treba nikomur. So težave in bilo bi neumestno, jih tajiti. Toda veljaka na fronti nikdo ne sprašuje o njegovem mnenju, kdaj in pod kakimi okoliščinami bi bilo treba zavrniti kak napad ali pa ga prenesti v sovražne črte. Ravno tako mora tudi domovina doprinašati svoje žrtve. Mehanizem nemške oskrbe je tako natančno izdelan, da se ni treba bati njegove odpovedi. če vsi soudeleženci proizvodnje in kupčije izpolnijo skupno s potrošniki svojo dolžnost, ne more biti nika-kih motenj v pravilni in pravočasni obskrbi prebivalstva. Meščani imajo svoj« nakupovalne vire, ki jih je določilo razdeljevalno gospodarstvo. Meščani torej nimajo ničesar iskati na deželi, prav nikakor pa tedaj, ako kmetom nudijo za razna redka živila prekomerne in celo bajeslovne cene. Taki ljudje so ravno tako škodljivci, ker si skušajo dodatno pridobiti živil, ki jih drugi sonarodnjaki, katerim primanjkuje za to denarja, časa in priložnosti ter »zvez«, pač ne zmorejo. Ljudem, ki
Stara politika
v novi obleki
Kakor poročajo listi, je angleški minister Stafford C r i p p s objavil v okviru dveurne tiskovne konference v Delhiju predloge angleške vlade glede ureditve indijskega vprašanja. Vsi ti predlogi, ki so zapopadeni v peterih točkah, ne pomenijo nič dragega kot obljube, ki naj se izpolnijo šele po vojni. Cripps je bil v velikih škripcih, ker je iz ust indijskih časnikarjev kar mrgolelo raznih vprašanj. Odgovoriti je moral na nič manj kot 500 vprašanj. Prišlo je do zelo kritičnih trenutkov, tako da je Cripps že skoraj izgubil svojo potrpežljivost. Skočil je nenadoma po koncu ter izjavil: »Jaz sem zelo spravljive narave. Toda nekje je meja, in če mislite, da se lahko slabo izražate o angleški vladi in angleškem narodu, lahko napravim konec tej konferenci!« Jedro njegovih izvajanj pa je bilo, da si londonska vlada pridržuje za časa trajanja vojne odgovornost za kontrolo in vodstvo obrambe Indije. Angleška vlada obljublja Indijcem sklicanje ustavodajne skupščine takoj po končanih sovražnostih te vojne. Angleži predvidijo nekako Indijsko Unijo, ki naj bi bila nekak dominijon. Ta doni inijon naj bi bil v zvezi z združenim kraljestvom in drugimi dominijoni skupno udan angleški kroni. Ustavodajno skupščino bi tvorili člani dose-dajnih parlamentov, pa tudi indijske kneževine bi se lahko udeležile s pristopom v Indijsko Unijo. čl. 5 angleških predlogov odreka Indiji za časa trajanja vojne vsako samostojno vodstvo. To je eden izmed najvažnejših angleških predlogov. Indijski voditelji so bilt sila razočarani, ko jim je Cripps prečital svoje predloge. Sedaj vedo, da
•e čestokrat pojavijo v avtomobilih po naših vaseh m ki obljubljajo kmetom z migljaji na debelo založene denarnice visoke cene za mast, meso itd., je radi tega treba pokazati vrata. Naj se naučijo discipline!
Ostre kazni, ki jih izrekajo sedaj pa vsej Nemčiji proti ljudskim škodljivcem, so že nekak svarilni memento. Vsi se moramo zavedati, da je od brezhibnega funkcioniranja vojnega gospodarstva in zlasti ljudske prebrane odvisno zelo mnogo. Fronta potrebuje zelo mnogo, zato se mora potrošnja ▼ domovini skrčiti na kar najdopustnejši obseg. Kdor se te nujnosti ne zaveda, pač ne ve, da greši proti zakonu vojne.
Resne besede, ki jih je napisal minister dr. Goebbels na naslov vseh Nemcev dobre in slabe volje, bomo na Spodnjem štajerskem upoštevali s podvojeno vnemo. Vsi se zavedamo, da bo fronta le tedaj zmagovala in zmagala, če bo domovina do zadnjega izpolnila svoje naloge. Te naloge niso majhne, tem večja pa bo radi tega naša vnema in dobra volja.
gre za staro politiko Anglije v novi obleki. Anglija se zopet poslužuje obljub, ki jih tudi po vojni nikakor ne bi izpolnila. Indijci vedo, da jih angleška vlada vodi za nos, kar pa nič ne spremeni na dejstvu, da bo ostala indijska kriza spričo angleških predlogov še nadalje nerešena.
Nove naloge
Vzhodne Azije
Iz Tokija poročajo: Japonski ministrski predsednik To j o je imel o priliki dveletnice proglasitve Nankinga kot nove kitajske prestolnice govor, ki so ga prenašale japonske in kitajske ra-diopostaje. Tojo je med drugim izjavil, da se nahaja Vzhodna Azija na edinstveni preokretnici svoje zgodovine. Vsi vzhodnoazijski narodi so se po izgonu anglo-ameriških tlačilcev zamislili v svoj lastni položaj. Samo vlada v čungkingu je še nadalje na razpolago anglo-ameriškemu taboru, ne ozirajoč se na to, da povzroča s tem milijonom Kitajcem samo bedo in stisko. Moje simpatije — tako je dejal Tojo — veljajo nedolžnim Kitajcem, ki postajajo žrtve te politike. Istočasno pa preklinjam tiste politike v čungkingu, ki še danes nočejo spremeniti svojega sovražnega držanja in ki nočejo sodelovati pri velikih vzhodnoazijskih nalogah Ti politiki so dejansko izdajalci vzhodnoazijskih narodov. Ti politiki pa naj tudi vedo, da je japonska vlada odločena in tudi v stanju, streti vsakogar, ki se upira velikim nalogam obnove Vzhodne Azije.«
Kakor poroča agencija Domei iz Nankinga, je imel skoro istočasno tudi kitajski ministrski predsednik Vang-č i n g v a j o priliki dveletnice nanlrin-ške vlade govor, v katerem je med dru-

Amerika jim ne more pomagati
„Uspeh" prve interamerfške konference - Zedinjene države potrebujejo svoj vojni materija! za sebe tn ne morejo drugim državam oddajati
Iz Berttna poročajo; Te dni se je sestala v Severni Ameriki prva inter-ameriška obrambna konferenca. Ude-
leženci te konference niso slišali nič razveseljivega. Nasprotno: severo-ameriiki mornariški min. Knox je morai priznati, da se je položaj vsled učinkovanja nemških podmornic poslabšal v naraščajočem smishi. V svojem govoru je zahteval Knox, da bi bilo treba vso plovbo Severne, Srednje in južne Amerike zaščititi z vsemi razpoložljivimi sredstvi, ker je treba računati i dejstvom, da se bo vojna
Srdite borbe v Burmi
Po zadnjih poročilih iz Burme so dosegle japonako-angleške borbe na tem odseku fronte svoj višek. Najprej so Japonci porazili čete maršala Čangkajška v bližini Toungoo-a, nakar so se vrgli na Angleže pri Pro-me-u. Tu se je Japoncem posrečilo obiti Angleže v velikem loku. Angleži so bili prisMjeni k umiku do mesta Prome. Japonci so v teku borb z umikajočim se sovražnikom ujeli veliko število ujetnikov. Obenem je nastala na angleški strani neka čudna situacija. Indijski vojaki, ki jih silijo Angleži v boj z Japonci in Burmezi, se puntajo in stopajo na stran svojih »sovražnikov«. Tako so morali Angleži v nekem indijskem polku, ki se je branil streljati na Japortce, ustreliti vsakega desetega moža.
Medtem se je povrnil na otokih bivše Nizozemske Indije zopet red in mir. Japonci so v kratkem času normalizirali vse javno življenje. Tudi na otoku Bttneo, je opažati najtesnejše sodelovanje domačinov z japonskimi oblastmi, ki so uvedle na tem otoku posebno civilno upravo. Ta civiloa uprava 6c je najprej pobrigala za zavarovanje prehrane prebivalstva, ob-erem pa tudi za odstranitev vojne škode. Japonci so takoj uvedli kontrolo cen in tako onemogočili prekomerne dobičke. Pošta in radio že funkcionirata v japonski upravi. Japonci 3o nadalje poskrbeli za stabilizacijo valute in za uvedbo novega davčnega sistema, ki bo odgovarjal položaju, kakor je nastal vsled vojnih razmer. Japonska je danes neomejen gospodar nad največjimi zalogami kinina na svetu. Anglija in Amerika sedaj ne moreta do kinina, ki je za pobijanje malarije največje važnosti. Lahke s' je predstaviti njih težave, ako bi hoteli zanesti vojno v ekvatorialna področja, kjer brez kinina ni niti misliti na kako zdravljenje vojakov m civilnega prebivalstva.
gim ugotovil, da so japonske vlade v te| vojni zelo približale uresničenje načela o zgraditvi Velike Azije.
razširila na ves Južni Atlantik in ves Pacifik. Veliko resnost položaja je povdarii Knox v svojem govoru pred zastopniki 23 ameriških držav. Knox je sicer omenil obljube glede pomoči s strani Washingtona, toda obenem je opozoril konferenco, da mora vsaka ameriška republika v okviru lastnih mornariških možnosti razviti svoja pomožna sredstva, da bi plovba tako lažje odolevala grozeči nevarnosti. Amerika da bo sicer zvišala svojo proizvajalno kapaciteto, ki bi omogočila naknadne pošiljke mornariškega materiala, toda preveč se države na to ne smejo zanašati. Na koncu svojega govora je dejal minister Knox, da bodo ščitile države svojo usodo, ako bodo spoštovale nauk o »kontinentalni solidarnosti«.
Po Knoxu je govoril ameriški vojni minister Stimšon, ki je imel še manj ponudb kakor Knox. Končno je govoril tudi šef generalnega štaba Zedi-njenih držav general George Marshall. Možakar je oznanil z velikim povdarkom, da zasledujejo Zedinjene države en velik cilj: zbrati vse sile k ofenzivi, ki se naj prične čimprej. Ta načrt je treba po mnenju govornika zasledovati žilavo in odločno, ker je obramba zapadne hemisfere izrednega pomena in ker je treba preprečiti, da bi postala zapadna hemisfera bojišče. S temi načrti je Marshall prišel vsekakor malo prepozno, ker so jih deloma že uničile nemške podmornice s svojo veliko aktivnostjo ob ameriški in kanadski obali. Interameriška konferenca v Wash:ngtonu je nadalje dokazala, da srednje- in južnoameriške države nikakor ne morejo računati na kako izdatno pomoč s strani Zedinje-nih držav. To je jasno razvidno iz zaključnih besedi, ki jih je spregovoril imenovani general Marshall. General
je namreč dejal, da morajo drugi narodi svoje materialne dobave »nekoliko skrčiti« z ozirom na velike potrebe, ki jih imajo Zedinjene države sanre v obrambi Amerike.
Angleži so v Liibscku uivčHJ samo kulturne spomemJce
Kakor je sporočilo vrhovno poveljstvo nemšk; vojske, so angleški bombniki napadli staro hanzeatsko mesto Lübeck. Svoje bombe pa niso vrgli morda na kake vojaške cilje, temveč na stare kulturne spomenike v starem delu mesta. V Liibecku, prekrasnem biseru severonemške gotike, štrlijo proti nebu samo razvaline. Tako je uničena Marijina cerkev, čije dva stolpa sta skozi šest stoletij karakterizi-rala sliko mesta. Angleški piloti so si-pali svoje bombe tudi nad stolnico, Petrovo cerkvijo in nad starim rotov-žem. Bombardirali so znamenita vrata Holsten, nadalje muzej, biblioteko hi starodavna znamenita skladišča soli.
Napad na Lübeck ni imel nikakega drugega smisla kakor navadno uničevanje. Od obstoja stolnice aH kake druge cerkve starodavnega mesta, pa najsi je izguba še tako bolestna, pa ne zavisi izid te vojne. Nikjer niso Angleži zadeli vojaških objektov ali pa vojno-gospodarsko važnih ciljev. Kakor 3» marca v Parizu in pri poznejših napadih na Münster in Aachen, angleški letaki niso mogli zadeti vojaških ciljev. Tako so Angleži uničili nenadomestljive kulturne spomenike, ki se jih j« čuvalo skozi stoletja. V par urah je izginila njih lepota s površine zemlje. Izgleda, da hočejo Angleži pokazati kremlskim oblastnikom letalski del tiste »ofenzive«, ki jo je londonski sovjetski veleposlanik Majski že tako nujno zahteval. Pripomniti pa je treba, da boljševiki Angležem k temu barbarizmu niti ne ploskajo, ker se zavedajo, da je vojaška učinkovitost takih napadov na cerkve in muzeje enaka — ničli.
lede Minute kann den Kampf bringen
Von Kriegsberichter Wilhelm Dieckmann
PK. Die Kolonnen zogen über die alten Kampfstätten des Kesseis neuen Kämpfen entgegen. Infanteriekompanien, Mot- und Schlitt-Verbände, Stäbe waren auf dem Marsch. Panzer, Flak-und Sturmgeschütze rollten wieder. Zwischen den Schneewälien zu beiden Seiten der Rollbahn ging es nur ruckweise vorwärts. Auch die geländegängigen Panjeschlitten und Zugmaschinen konnten wegen Minengefahr nicht abseits vom Wege fahren. Links und rechts waren die Soldaten der Bau-battaillone unentwegt bemüht, die Straßenbreite zu erweitern, Ausweichstellen anzulegen und aus Eisblöcken längs- und quergezogene Mauern zum
Schutz gegen Schneewehen aufzuschichten. Die unermüdlichen Feldgendarmen versuchten den Verkehr in Fluß zu halten und hatten an den zahlreichen schwierigen Passagen ein schweres Amt. Heute schien die Sonne, morgen konnte wieder ein Schneesturm gehen. Hier trat immer etwas Unerwartetes und Unvorhergesehenes ein, hier gab es ständig Überraschungen. Wandlung der sowjetischen Angriffspläne
Die Einheiten rückten an die Front und doch auch wieder nicht an die Front: die Front war überall Es gehört zu den üblichen Selbstverständlichkeiten dieser Bewegung, daß sie je-
PK.-Aufi.: Kriegsberichter Henisch (Wb.) Ein Kommandogerät einer Flakbatterio im Osten
derzeit in Kampf übergehen konnten. Handgranaten und Maschinenpistolen waren griffbereit gegen den immer zu erwartenden Überfall, unablässig suchten hinter den schußbereiten Zwillingsmaschinengewehren wachsame Augen den wolkenlosen Himmel nach Ratas ab. Da war rechts unmittelbar an der Straße eine Batterie in Stellung gegangen, um Ansammlungen versprengter Kräfte drüben im Wald zu zerschlagen. Weiterhin sicherte Pak gegen immerhin mögliche Angriffe von Panzern, da der T 34 mit seiner großen Bodenfreiheit und den breiten Gleisketten auch durch den hohen Schnee kam und nicht unbedingt an Wege gebunden war. Die bolschewistische Kampfführung stützte sich nun wieder vorzugsweise auf Störung und Beunruhigung durch Banden und Schikommandos, nachdem ihr erster Ansatz zur Initiative und zu Operationen größeren Stils nach unserem Muster in der Winteroffensive fürchterlich gescheitert war.
Die Landschaft des Todes
An der ziegelroten Bahnhofsruine, die mitten im freien Gelände in der Nähe der Reste des bolschewistischen Truppenübungsplatzes stand, wurde die Ausstattung der in der Winterschlacht von Rachew vernichteten Divisionen gesammelt, die über Winter von der Wolga bis an die Weichsel hatten dringen sollen. Sie hatten alles verloren und hier gelassen.
Die Armisten der Stoßdivisionen befleckten die Schneefelder vor den allen deutschen Stellungen. Sie waren noch nicht mal von der Wolga fortgekommen, und sollten doch die Weichsel erreichen. Die Winterdurch bruch nach Deutschland der eigens hierfür aufgestellten und angesetzten
Massen war schon hier, kaum versucht, auch gestoppt.
Es waren grausige und schaurige Leichenfelder. Die weiten weißen- Flächen sahen aus, als wären sie von braunen Maulwurfshügeln aufgebrochen. Reihenweise und übereinander lagen die zusammengeschossenen Sow-jetarmisten da, verkrümmt oder zerfetzt, mit starr erhobenen Armen und Beinen. Der Fuß konnte nicht zutreten, ohne an eine Leiche zu stoßen. Es war die Landschaft des Todes.
Ungeheure Verluste der Sowjets
In dem Dorf, in dem nachmittags drei Uhr zur Mittagsrast gehalten wurde und die dampfende Feldküche unter einer Gruppe kahler Birken auffuhr, war kein Haus mehr zu betreten, daß man etwa auf einem Stuhl oder auf einem Tisch und doch ein wenig geschützt den duftendea Schlag Erbsensuppe aus dem Kochgeschirr hätte löffeln können. Hier war nichts mehr heil, hier lebte nichts mehr. Drüben an einer Hauswand saßen sieben Bolschewisten nebeneinander in sich zusammengesunken, die bärtigen grauen Gesichter auf der Brust. An der Hausecke waren zwei, vier, fünf lang hingestreckt. Ein sechster klebte förmlich am Gebäude schräg wie ein Akrobat im Sprung. Bis zu seiner Höhe war die Hausfront vom Dach ab glatt aufgerissen. Der breite Ofen, von dem gespensterhaft die dunklen Augenausschnitte einer Gasmaske herunterglotzten und über dessen Rand ihr Rüssel herüberhing, erhob sich über Schutt und Staub. Hinter dem Haus ragten aus einem Sprengtrichter verstümmelte und verbrannte Leiber hervor, zwischen ausgeglühten Stahlhelmen und Gasmaskenbüchsen und einem zertrümmerten Maschinenge-
wehr. überraschend und unerbittlich hatte der schnelle Tod zugeschlagen und getroffen.
Bunker unter Häusern
Da wurde an dem Ort, an dem alles tot und erstorben schien, das verborgene Leben entdeckt. Von irgendwoher schwankten zwei Frauen heran, die eine mit den beiden Eimern am Wasserholz, die andere mit einem Bündel auf dem Handschlitten hinter sich, und verschwanden plötzlich unter der Erde. Dort, wo sie ihre Lasten eben abgestellt hatten, war gerade neben einer kleinen Mulde voller toter Bolschewisten ein Brett flach in der Erde. Man klappte die Falluke auf. Stickiger widerlicher Dunst quoll einem entgegen. Da unten zeigte sich nach einer Pause ein bleicher Finderkopf wie ein Geistergesicht, blickte verständnislos aus hohlen Augen nach oben und brachte allmählich auch ein paar russische Brocken heraus, die keiner verstand. Dabei tauchten mehr und mehr Gesichter in dem dunklen Ausschnitt zusammengedrängt auf. So hauster. in den Bunkern, die die Bolschewisten kunstfertig und mit dreifacher Balkendecke unter den Häusern gebaut hatten, Frauen und Kinder, die nach der Schlacht in ihre Dörfer zurückgekehrt waren und nichts mehr als das vorfanden. In den kaum halbmannshohen Unterständen, in die kein Luftzug und kein Lichtschein drang, fristeten sie ihr Dasein bei Pferdefleisch als letzte Nahrung, und auf halbverfaultem Stroh in ihren Lumpen und mit ihren Läusen. Wirklich ein Leben von Leichen unter Leichen.
Initiative in deutscher Hand
Die Kolonnen zogen vorbei und weiter dorthin, wo schon die Geschütze brüllten und wo es auch über kurz oder lang nach hartem und erbittertem Kampf ebenso aussehen würde, wie in dem durch den brutalen Zerstörungswillen der Bolschewisten zu einem Elendsquartier gewordenen und
PK.-Aufn. Kriegsberichter Keßler (Wb.)
In der vordersten Stellung. Stets liegen die Handgranaten grilibereit neben den mit weißer Tarnkleidung versehenen Schützen
Skupnost prebivalstva In oborožene sile
na Spodnfem Štajerskem
PK.-Aufn.: Kriegsberichter Dehl (Wb.) Störungssucher bei der Arbeit. ... und dann wird die Fernsprechvermittlung angerufen und die Leitung in Ordnung befunden
Prvi »dan oborožene sile« ali »Tag der Wehrmacht« na Spodnjem štajerskem je bil pravi dan ljudstva. V okviru akcije za zimsko pomoč je oborožena Sila priskočila, da po svojih močeh doprinese svoj delež za uspešen zaključek tega letošnjega nad vse koristnega socialnega delovanja. Prebivalstvo Spodnje štajerske je doslej že večkrat dokazalo svojo voljo in pripravljenost, prispevati v zbirke, ki so v interesu ljudstva, na dan oborožene sile je pa s svojimi prispevki posekalo samega sebe. Dan oborožene sile je najlepše dokazal povezanost in skupno delo prebivalstva in vojaštva, kar predstavlja fun-dament nemštva na Spodnjem štajerskem. Enotna volja ter smisel za skupnost, ki sta v prireditvah vojaštva prišla do izraza, je uspeh, ki ga je priznati oboroženi sili.
Prostor je preomejen, da bi se popisalo vse podrobnosti bogatega sporeda, ki so ga izvedli strumni vojaki po spodnještajerskih garnizijah. Omena vredno je, da je samo v Marburg-u 25 tisoč oseb obiskalo vojašnice, ki bodo s svojimi spomini na vse dobljene vtise
zu einem Friedhof werdenden Gqbiet, das sie hinter sich ließen. Die Schlacht ging fort.. Neue Operationen bahnten sich an, die die Sowjets wiederum vernichtend treffen sollten. Sie begannen den Winter mit einem massierten Ansturm, der uns erschüttern und werfen und sie bis ins Reich bringen sollte. Sie bezogen eine maßlose Abfuhr. Sie wollten uns unter den Einwirkungen des barbarischen Winters das Heft aus der Hand schlagen. Wir bestimmten auch im Winter nach wie vor das Gesetz des Handelns und entschieden, wann und wo sie gepackt und geschlagen wurden.
dalje časa živeli med Spodnještajerci kakor veliko besedi.
že vabila s humorističnimi napisi na vojaških vozovih ter jezdeci, ki so s svojim sprevodom v soboto opoldne pozivali prebivalstvo na obisk vojašnic ter temu sledeč vojaški koncert na Burgplatz-u je Marburger-je spravil v dobro voljo.
»Pester večer« v dvorani Heimat-bund-a je seveda bil razprodan in je lepo uspel. Vsak obiskovalec je prišel na svoj račun. Tri ure trajajoče kratenje časa so olepšali člani mestnega gledališča. Poveljnik mesta ali Standort-ältester major von Bonin je v svojem pozdravnem govoru omfcnil važnost prvega »dneva oborožene sile«.
V nedeljo so izbrane koračnice veselih godb budile mestno prebivalstvo, da' je moralo nekoliko preje iz postelj, kakor je to v nedeljah navada. Redni avtobusni promet je nato skrbel, da so ljudjč lahko prišli v vojašnice. V kadetnici se je gledalcem nudil vojaški dogodek prvega reda, kjer so ljudske množice v predpoldanskih urah sledile zanimivim predvajanjem' naše strumne vojske.
Sledilo je ogledovanje vojaških prostorov ter ostalih znamenitosti vojašnice. Z velikim zanimanjem so si obiskovalci ogledali ureditve življenja vojakov.
Slavnostno serviranje kosila, ki je bilo nad vse okusno in dobro, je v splošnem ugajalo in marsikateri Mar-burger si bo želel še večkratne postrežbe iz vojaške poljske kuhinje.
Tudi v Cilli-ju, Windischfeistritz-u in Rann-u so dan oborožene sile proslavili meščani na podoben način skupno z vojaštvom kakor v Marburg-u.
Junaštvo v
svetovni vojni
Še živeči bojevniki iz svetovne vojne zanimivo slikajo junaško smrt takratnih frontnih vojakov. Znano je mnogo slučajev, da so težko ranjeni vojaki kljub bolečin in zavesti, da gre z njimi h kraju, bili do zadnjega pogumni in junaški. Ne samo, da so hrabro prenašali bolečine ter mirno gledali smrti v oči, mnogokateri so izročali celo preživelim tovarišem svoje dragocenosti kakor ure, slike, pisma, spomine, izročila in tudi ustmene testamente v svrho izročitve in predaje svojcem v domovino. Šele po izvršitvi takih žalostnih zadnjih opravil so navadno mirno zaspali za vedno. Na ta način so se za domovino žrtvovali vojaki, ki so bili in jih je tudi bilo treba šteti med hrabre in junaške bojevnike. Takih bojevnikov je bilo v svetovni vojni največ.
Nekoliko bolj pretresljivo slikajo očividci umiranje tistih vojakov v svetovni vojni, ki jim po naravi, vzgoji, krvi in ostalih lastnostih ni bilo dano, da bi se jih lahko uvrstilo med junake v pravem smislu besede. Kakor jih je mogoče do neke meje bilo strah že pred samo vojno in boji, tako so se tudi bali svojega konca. Tu velja omeniti, da v armadah, ki so se v svetovni vojni borili na strani Nemčije, ni bilo priložnosti opažati mnogo takih slučajev, videlo se jih je pa v armadah nasprotnikov. Klici »mama, mama«, ki so v vseh jezikih'razumljivi, še danes, četrtstoletja po zaključku svetovne vojne, pojejo še živim bojevnikom po ušesih, če se spominjajo na krvave ofenzive takratnih nasprotnikov, kjer so umirajoči napadalci kakor otroci klicali na pomoč.
Izredno hrabri vojaki, torej -junaki v popolnem smislu besede, so kakor vse izrednega, bolj maloštevilni, lahko se pa reče, da jih v svetovni vojni na naši
Ohvarufte Vaše otroke pred
davico ali difterijo!
šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem je k predstoječemu cepljenju zoper difterijo, ki ga bodo aprila t. 1. izvršili tdravstveni uradi v sodelovanju z voditelji šol in župani ter z uradi Volkswohl-fahrt organizacije Steirischer Heiinatbund, Izdal sledeča navodila:
Da preprečimo obolenja na davici, se bo v kratkem vršilo zaščitno cepljenje s cepivom, ki so ga z najboljšim uspehom te uporabljali na Štajerskem in v drugih pokrajinah. To cepivo je neškodljivo in uspešno sredstvo, ki ga vbrizgamo tekom 4 tednov dvakrat pod kožo. V naslednjih mesečin no cepljenju se tvori in razvije v telesu niiieJ-e po več le-i trajajoča za-ičitna sila in moč proti davici. Skoraj devet desetin cepljencev moremo na ta način obvarovati pred obolenjem za davico. Le pri neznatnem adstoiku cepljen.h otrok izostane torej zadostni zaščitni vpliv. Ako pa ta majhen odstotek otrok kljub cepljenju zboli na davici, poteka bolezen navadno milejše.
Cepljenje se vrši z vbrizganjem pod kožo na nadlehtju ali pa na hrbtu med lopaticama. Zato umite otrokom pred cepljenjem zlasti nadlehtje in hrbet posebno dobro in jih oblecite v čisto perilo! Cepljenje je skoraj popolnoma neboleče in ni
združeno z nlkako nevarnostjo. Tri dni po cepljenju ne izpostavljajte otrok telesnim naporom! Drugo podkožno vbrizganje se vrši praviloma 4 tedne po prvim In je ?a dosego zadostne zaščite brezpogojno potrebno.
Ker ogroi1. davica otroke posebno v zgodnji mladosti, naj se zaščitno cepijo vsi tačas zdravi otroci v starosti ?, do 8 let, ki še niso bili v predhodnjih letih z dvakratnim vbnzTstiieni proti davici zaščitno cepljeni. Zaščitno cepljenje se naj izvrši tudi pri otrocih, ki so že preboleli davico.
Javno zaščitno ceplienie se bo vršilo brezplačno počenši z aprilon. Kraj in dan brezplačnega cepljenja bo posebej razglašen, razen tega bodo prizadeti starši ozir. reditelji vsak posamezno obveščeni. Nadaljnja pojasnila dajajo zdravstveni uradi In njihove posvetovalnice kakor tudi pomožne postaje za matere in otroke.
Vse starše brez izjeme pozivamo, da s tem neškodljivim in uspešnim načinom cepljenja pripomorejo svojim otrokom, da pridobijo kar najboljšo in najdalekosež-nejšo zaščito proti tej strahotni bolezni. S tem boste sodelovali v preprečevanju in pobijanju davice v Ostmarki.
Pomoč spodnleštajerskim kmetom
Po zaslugi šefa civilne uprave je fazen objavljene pripomoči v umetnih gnojilih, semenju in strojih za spod-nještajerske kmete doseženo še veliko več. Za prekopavanje zelenih zemeljskih prostorov stojijo pod posebnimi pogoji 80 do 120 RM za hektar na •azpolago. Za sodoben plot okrof našnika se bo prispevalo 60 do i20 RM za hektar. Do sedaj je bilo v načrtu, prekopati 255 hektarjev zelene neobdelane zemlje ter urediti 145 hektarjev vzornih naprav za pašnike. Za ti dve zamisli je določeno 40.000 RM. Dela za melijoracijske ukrepe bosta podpirala urada Wasserwirtschafts-aznt v Cilli-ju in v Marburg-u.
Za pospeševanje sadjereje in gojitve sočivja je zamišljeno 50.000 RM. Podpora se bo dajala v višini 30 do 80% stroškov in bo obsegala nabavo ranih spomladanskih vrtnih oken, malih traktorjev, ogrevalnih naprav itd., saditev sadnih drevesc, nabavo sadnih brizgalk, ureditev sadnih sušilnic In sadnih shramb. Predvidena so tudi 6redstva za negovanje sadnega drevja ln ureditev šol za šolanje čuvajev sa-donosnikov. Vrtna okna se bodo izdelovala v Cilli-ju.
strani ni manjkalo. Tu so mišljeni izredno dobri vojaki, ki so do zadnjega trenutka bili junaki. Nešteto je primerov, ko so smrtnonevarno ranjeni častniki in podčastniki v popolni zavesti, da gre z njimi h kraju, še nadalje vodili borbe, Izdajali povelja ter delovali in se borili v prid vojskovanja in tovarišev. Nič manj ni znanih slučajev o težkih ranjencih, ki so se v svoji navdušenosti za domovino do zadnjega vzdihljaja posluževali strelnega orožja.
70.000 RM, določenih v takojšnjem programu za pospeševanje vinarstva, se bo v glavnem uporabilo za nakup 600 brizgalk.
Za živinorejo mišljenih 30.000 RM se bo nakupilo predvsem bikov, merjascev itd. in dobrih ženskih plemenskih živali. Iz istih sredstev se bo hkrati izvedlo kontrolo mleka v pogledu kakovosti in količine. Ustanovilo, oziroma obnovilo se bo pa tudi plemenske zadruge. Za beležena je tudi potreba gradnje 870 naprav za kisanje zelene krme ter 72 vzornih gnojišč z jamami za gnojnico. Za ta dela so že pooblaščeni trije izkušeni stavbeniki.
Tudi kmečko hišno gospodarstvo se bo podprlo. Skrbelo se bo za vodovode, skupne pralnice, skupno uporabo kmetijskih strojev, izboljšanje kuhinj itd. 50.000 RM, ki so za to predvideni, se bo uporabilo tam, kjer bo najboljša možnost, urediti nekaj sodobnih kmeč-
kih gospodarstev za vzor občinam in okrajem.
Pri pooblaščencu za prehrano in kmetijstvo je zamišljena ustanovitev fonda za slučaj stiske ia potrebe, škoda, povzročena po naravnih katastra» fah ali nezgodah pri živini, bi se v ta»
n in» , ri,! v prvi vrste upoštevala. Preskrbelo se je nadalje tudi seectstva za šolanje voditeljev kmetov in za se* stavo kmetijske statistike.
ODREDBE
Iz odredbenega in uradnega lista šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko. Izšla Je 73. številka Verordnung- und Amts« blatt-a, v katerem je razglašeno več od* redb. Omembe potrebna je odredba o pre» povedi spreminjanja stanovanj v prostore za druge svrhe. — Nadalje je važna od», redba, ki urejuje na podlagi odredbe Reichswirtschaftsministra z dne 7. januar* ja 1942 prodajanje tobaka na drobno. —< Odredba o prepovedi uvoza ter prevoza živih živali in živalskih izdelkov iz tujine v in preko Spodnje Štajerske. — Hkrati Je objavljen razglas a obrtnem nadzor» stvu (Gewerbeaufsicht) na Spodnjem. Štajerskem. Gewerbeaufsichtsamt Graz, to je obrtni nadzorni urad bo te naloge izvrševal po navodilih pooblaščenca za zaščito dela in obrtno nadzorstvo na Spodnjem Štajerskem. — Končno prinaša ista izdaja uradnega lista pojasnilo in ponovitev cen za spodnještajerski rjavi premog.
Število prebivalcev Spodnje Štajerske. Odredbeni in uradni list šefa civilna uprave številka 73 je objavil točne po» datke o stanju prebivalstva Spodnje Štajerske. Številke slonijo na stanju prebivalstva z dne 10. oktobra 1941. Iz okoliških občin povečan Marburg an der Drau šteje 71.440 ljudi. Od tega je 33.950 moških ter 37.490 žensk. Landkreis ali okraj Marburg an der Drau, ki je sestavljen i« 44 občin, šteje 114.178 prebivalcev. Mesto Pettau je naseljeno z 11.289, 37 občin okraja Pettau pa z 107.104 duš, v katerih' so vštete tudi številke mesta in občine Pettau. Drugo največje mesto Spodnje Štajerske, Cilli, Je število svojega prebivalstva pomnožilo na 18.190. V okraju Cilli z mestno občino Cilli vred so našteli 143.410 ljudi razdeljenih po 33 občinah. Bolj mali je Landkreis Radkersborg, ki ima v 11 občinah 39.971 ljudi. Landkreis Rann z 27 občinami ima 27.434 in Land* kreis Trifail z 10 občinami 39.417 prebivalcev. Tako živi po teh podatkih na področju Spodnje Štajerske brez naselje-niškega področja nad pol milijona in sicer, točno 523.054 prebivalcev.
Temeljne zahteve Reichsnährstand-a
pri zidanju novih kmečkih hiš
Ureditev delovnih prostorov kmečkih gospodinj še v marsikateri novogradnji ni v redu. Radi tega je stavbeni odbor oddelka »Hauswirtschaft« pri Reichsnährstand-u postavi dvanajst temeljnih zahtev, ki jih mora v pogledu delovnih prostorov za kmečke gospodinje upoštevati vsak arhitekt in stavbenik pri novih gradnjah kmečkih hiš: Med te zahteve spada ugodna zveza med delovnimi prostori kmetice in gospodarskimi poslopji. Delovni prostori morajo biti svrham od-
govarjajoči. To se pravi: družinska, gospodarska in krmilna kuhinja, shrambe za zaloge živil, krmil, stelje itd. morajo biti v ročni in prikladni medsebojni povezanosti. Poti od enega do drugega, posebno v hleve, na} bodo po možnosti pod streho. Povsod naj bo električna luč, električen tok, vodovod, dobra kurjava in svrham primerna instalacija. Vse te zahteve se mora upoštevati že pri izdelovanju 6tavbenih načrtov.
GOSPODARSTVO
Pravilna uporaba domačih gnojil
Kmetovalci so bili pozvani, da nasadijo letos več krompirja in poljskega sočivja. Nobenega dvoma ni, da bodo vsi kmetje temu pozivu sledili, kolikor jim bo največ mogoče.
S samim razširjenjem krompirjevih na-»adov in njiv s sočivjem pa seveda še dolgo ne bo zvišana količina pridelkov. Temeljni predpogoj za to je namreč, da •e nova za krompir določena površina še dodatno pognoji. Dodatne količine umetnih gnojil, predvsem dušika in fosforne kisline, pa na žalost nimamo v zadostni meri na razpolago. To nas pa ne sme motiti, da bi radi tega opustili razširitev krompirjevih nasadov. Potrebno bo nujno Ve enkrat preštudirati letošnji načrt gno-Mtve, da se letos vsa razpoložljiva gnojila Izrabi. To velja v prvi vrsti za lastna go-»podarska gnojila, ki se na žalost še v marsikaterih kmetijah ne izrabljajo tako, Itakor bi- bilo potrebno. Ako se taka domača gnojila letos v redu in po dobro »mišljenem načrtu izrabi, nam to nudi možnost dodatnega gnojenja novih krompirjevih njiv.
• O hlevskem gnoju smo si lahko na jas-Bem, da samo močnejša gnojitev ne poteča brez nadaljnjega pridelkov. Pri sve-lem in slabo preležanem hlevskem gnoju te lahko zgodi celo nasprotno. V zemljah, ki slabo držijo vodo, se s tem zgubi |e več vode, kar v dolgem suhem vremenu povzroča manj pridelkov. Pri gnoju je torej bolj važna kakovost kakor količina. Hlevski gnoj mora pred uporabo Bovoljno in enakomerno prepereti. Če se lo vrši kakor treba, je gnoj veliko boljši Id ga je tudi več, ker se zniža izguba pri fežanju. To so izkustva kmetov, ki imajo Ivoja gnojišča v redu.
Tudi od dobre razdelitve gnoja in ta-liojšnjega podoranja gnoja je mnogo od-
Ilsno. Poskušnje so pokazale, da je 200 Vojnih centov hlevskega gnoja skrbno in enakomerno natrošenega na hektar zemlje ¿rineslo več krompirja, kakor 300 dvojnih fcentov bolj slabo raztresenega gnoja. Do-■nano je tudi, da je bilo 14 do 15% manj krompirjevega pridelka, če se je na njivi
rzdeljen in natrošen gnoj podaralo šele do 4 dni po raztrošenju. Znani so po-fluisi, kjer so s polovico manj gnoja, ki
Ei ga takoj podorall, pridelali popolnoma to količino krompirja kakor tam, kjer •o ga uporabili še enkrat toliko in so ga
Cidorali šele po štiridnevnem ležanju na ivi.
Hlevski gnoj se mora pred uporabo v gnojnicah pravilno prekvasiti, na njivah $a v mokrem stanju takoj raztrositi in lodorati. Na ta način dosežemo s polovico
ali z dvemi tretjinami neke količine iste uspehe kakor smo jih do sedaj dosegali pri manj skrbnem pripravljanju. Gledati se mora tudi na to, da se hlevski gnoj ne podorje preveč globoko, temveč v gornjo živo zemeljsko plast, kjer naj služi bakterijem, malim življenjskim bitjem, za hrano. Upoštevajoč vse te momente lahko brez vseh težav pognojimo z razpoložljivo količino gnoja tudi nove prostore, ki jih letos prvič posadimo s krompirjem in sočivjem. Na ta način pridemo do razširjenja imenovanih nasadov. K temu še pride dejstvo, da bodo razpoložljiva umetna gnojila še bolj izrabljena in izkoriščena, ako bo zrelost zemlje z dobrim domačim gnojem, ki je bil enakomerno razdeljen, pospešena.
Tudi gnojnica nam nudi možnost za pognojitev večjih površin, ako jo bolje izrabimo. Ta veliko vreden izvirek gnoja se še vse premalo izrablja. Navadno manjka urejenih jam za gnojnice, ali pa sodov in orodja za pravočasno in enakomerno razdelitev gnojnice. Zato so danes posestva, ki imajo razen urejenega gnojišča tudi že urejeno gnojnično jamo, veliko bolj na ugodnem, ker jim to omogoča s tem biološkim, kemično vrednim gnojilom velike površine zemlje pravočasno in enakomerno pognojiti. Pri tem je važno poznati količino gnojnice, ki je za gnojenje na razpolago, da se jo lahko vzame v kombinacijo pri izdelovanju pognojitve-nega načrta. Ozirati se je tudi na to, da gnojnica ne vsebuje mnogo iosforne kisline, tako da je to prehranjevalno snov treba dodajati. 10 do 12.000 litrov srednje do dobre gnojnice ter 160 do 200 dvojnih centov slabega do srednje dobrega gnoja na hektar zemlje so predpogoj za dobro pognojitev ter dober pridelek krompirja. Če se za sočivje po njivah imenovanim količinam doda še 20 do 40 kg dušika na hektar, bo to umetno gnojilo posebno uspešno. Letos lahko marsikatera kmetija boljše izrabi svojo gnojnico, če si nabavi razdeljevalca, ki se ga lahko namesti na vsakem sodu. Landesbauernschaft daje o primernih potrebščinah za razdelitev ra-devolje pojasnila.
Razen pravilnega gnojenja je seveda tudi obdelovanje zemlje in saditev važna za uspeh. Tudi prezračenje zemlje je potrebno. Zemlja je polna življenja in to življenje potrebuje dovoli kisika. Od obsega delovanja zemlje je torej tudi odvisen uspeh gnojenja. Razen tega je omeniti še važnost apna. Zdravo življenje v zemlji, tvorba črne prsti ter izkoriščanje mineralnih snovi je v zemlji le. mogoče, če je v zemlji dovolj apna. Od tega je odvisen uspeh vsake gnojitve.
X Gospodarjenje z mazivnlmi olji na Spodnjem Štajerskem, šef civilne uprave Ba Spodnjem Štajerskem je za poobla-Eenca za gospodarjenje z mazivnimi olji Ba Spodnjem Štajerskem imenoval Hart-teut-a Pistauer-ja iz Salzburg-a.
X Pospeševanje sviiarstva na Hrvat-
Ikem. Po vzgledu drugih jugovzhodnih ttržav se tuii na Hrvatskem trudijo, da fcl pospešili izdelavo svile. V zadnjih desetletjih v Osijeku propadlo tovarno »vile, ki je bila nekdaj zmožno podjetje, bodo zopet spravili v tok in je. za to ivrho določenih 1,6 milijonov kun.
X Romunija dobi hladilne naprave. Romunska vlada hoče širom države postaviti hladilne naprave, ki bi naj sprejele kakih 3000 vagonov blaga. S tehniško izvedbo načrta se bavi prometno ministrstvo. Na ta način hoče Romunija rešiti in očuvati pred pokvarjenjem ogromne količine svojih kmetijskih pridelkov. Paralelno s to akcijo bodo romunske železnice nabavile 3000 hladilnih vagonov. Načrt mislijo uresničiti v dveh letih.
X Premije za pitanje svinj so uvedli v nezasedeni FrantijL S tem ukrepom upajo pospešiti svinjerejo ter olajšati prehrano.
X Novi premogokopi v Mandžuriji.
Mandžurska vlada je novo odkrite rudarske revirje v Haokangu v provinci Mu-tangkiang, katerih ležišča cenijo na 5 do 10 milijard ton, izročila južno mandžurski železnici, ki bo ustanovila posebno družbo za izkoriščanje teh zemeljskih dobrin.
X Gospodarjenje z milom na Hrvatskem. Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je izdalo odredbo, ki točno določa, kakšne tipe mila in pralnih sredstev se lahko izdeluje. Produkcija je vezana na dovoljenja, ki jih izdaja samo gospodarsko ministrstvo. V isti odredbi so tudi določene količine mila in pralnih potrebščin, ki jih potrošniki lahko kupijo.
X Italija je za<tata leta ze!« p». .c>ala svoje nasade bombaža. Leta 1935 so v Italiji gojili bombaž na prostornini od kakih 3000 hektarjev, sedaj ga pa gojijo že na 100.000 hektarjev zemlje.
X Vinski pridelek Evrope leta 1941. Po poročilih mednarodnega kmetijskega instituta v Rtanu je slabo vreme meseca avgusta in septembra vinski letini precej škodovalo. Pridelek vina v Evropi je dal sicer 135 milijonov hektolitrov, kar je za 5 milijonov več kakor leta 1940, ampak to daleč zaostaja za povprečnim pridelkom 152 milijonov hektolitrov v letih 1929—1938. Vinska letina bi bila seveda boljša, če bi bili v Franciji, ki je glavni pridelovalec vina v Evropi, pridelali, kakor se je pričakovalo, 60 milijonov namesto 42,5 milijonov hektolitrov, kar je bilo še manj kakor leta 1940. Potrošnjo vina so zato v Franciji znižali za 1 liter tedensko. Nekoliko ugodnejša je bila trgatev v Italiji, ki stoji s 36 milij. hektolitrov na drugi točki. Predvsem je italijanski pridelek 1941 posebno dobre kvalitete. V Nemčiji so imeli srednje dobro trgatev. Bolj slabe pridelke so imeli v Španiji s 15 tnilij. hektolitrov, na Portugalskem 7 milijonov, na Madžarskem približno 2 milijona in v Bolgariji tudi blizu 2 milijona hektolitrov.
X Nad 100.000 hektarjev zdravilnih rastlin. Po podatkih državnega statističnega urada se je leta 1941 gojilo na kakih 10.370 hektarjih rastline za začinbo in dišave. Napram letu 1940 se je te nasade povečalo za 5%, napram letu 1937 pa celo za 165%. Pri tem je upoštevati, da so v tem času prišli tudi vrtovi takih zelišč bivše Avstrije v področje Nemčije. Lansko leto se je posebno pridelovanje kum-ne zvišaio in sicer za 29%. Od 52 vrst zelišč, ki jih gojimo, se izdeluje nad 3000 specialitet čajev, praškov, sirupov, vin, | olja, obližev itd., kar je posebno sedaj v vojnem času velikega pomena. Namen je, da se letos gojitev takih zelišč še razširi.
*	30.000 zabojev oranž je nedavno Španija dobavila Norveški. Pošiljka je bila v prvi vrsti namenjena bolnikom in otrokom.
*	Stavbeni les je na Hrvatskem podvržen prijavni obvezi. Po najnovejši odredbi hrvatskega gospodarskega ministrstva morajo vse industrijske in trgovske tvrdke prijaviti svoje zaloge stavbenega lesa.
*	Nazaj na kmete. Tako se glasi parola, ki jo je izdala irancoska vlada in ki gre za tem, da bi se prebivalstvo, ki je zadnjih deset let iz podeželja prišlo v mesta, vrnilo zopet na kmete. Sedaj so uvedli celo državne doklade za otroke družinam, ki živijo v manjših podeželskih krajih.
UMNI KMETOVALEC
Spomladanska dela, ki jih
ne smemo opustiti
Zaradi letošnje ostre in dolgotrajne zime kmečki gospodarji ne vedo, katerega dela naj bi se najprej oprijeli — toliko je zamujenega in zastalega. Marsičesa letos ne bo mogoče napraviti, ali vsaj temeljito ne, kar smo bili sicer navajeni delati redno vsako leto.
So pa dela, ki jih ne smemo letos kljub izredno pozni spomladi opustiti, ker je od njih odvisen letošnji pridelek, ki je v vojnem času še neprimerno važnejši, kakor sicer,
1. V sadjarstvu:
Predvsem ne pozabimo, da je letos prav posebno potrebno, sadnemu drevju p o -gnojiti. Pričakovati je namreč, da bo letos sadno drevje izredno obilno nastavilo. Obilni nastavek pa bo mogel dozo-reti v lepo razvito sadje le, ako bodo imela drevesa na razpolago dovolj hrane. Zato: čimbolj brstnato je drevo, tem skrb-neje mu pognojimo! Najboljše je seveda, če zakopljemo v zemljo pod drevesno krono naokoli dobro dozorel hlevski gnoj, enako ali morda še bolj učinkovito je gnojenje z dobro pripravljenim kompostom; koščičastemu drevju bomo gnojili predvsem z apnom; šibko rastočemu z gnojnico — vsem od kraja pa izredno ugaja gnojenje s kalijevo soljo, ako je imamo na razpolago. Samo pozabiti na gnojenje sadnega drevja nikar I
Za čiščenje in precepljanje sadnega drevja letos skoraj ne bo časa. Predvsem bomo obrezali lani in zadnja tri leta posajeno, oziroma precepljeno drevje, ker je od pravilnega obrezovanja v prvih treh letih odvisen razvoj krone in usoda drevesa sploh. Torej obrezovanja takega drevja ne smemo opustiti. Pri ostalem drevju pa letos odstranimo le, kar pravega sadjarja že na prvi pogled »v srce zaboli« — vse drugo čiščenje pa lahko opustimo, posebno še, ker nas bo — vsled letošnje zimske pozebe — čakalo itak prihodnje leto »generalno čiščenje« sadnega drevja.
P r e c e p i i i bomo letos le mlada drevesca, ki so bila že lani cepljena, pa jim je žlahtne mladike odlomil zimski sneg. Če jih letos ponovno ocepimo — nekaj nižje seveda —t jih bomo v večini primerov še ohranili pri življenju. Istotako moramo dopolnilno precepiti ono drevje, ki smo ga lani precepiti, pa se nekaj glav ni prijelo, oziroma smo nekaj vej pustili za omogočenje dihanja, a so potrebne za vzgojo krone.
Zelo važno delo v sadjarstvu bo letos zdravljenje drevesc, ki so jih obžrli v pretečem zimi zajci. Po poročilih iz raznih krajev so zajci v mnogih sadovnjakih obžrli skoraj vse mlado sadno drevje. Kaj nam je storiti? Predvsem moramo pri vsakem obgrizenem drevescu ugotoviti obseg škode, ker je od tega odvisno nadaljnje postopanje, če je koža obgrizena samo po' eni strani, ali vsaj ne okoli" in okoli, bomo drevescu rano zamazali s ceptfnim volkom in ovili s krpo ali papirjem. Afco nimamo voska, zamažimo obgrizeno mesto ,vsaj z blatom, pripravljenim iz mešanice ilovice in kravjeka, ter drevesce dobro ovijnro z vrečevinasto krpo. Drevesca pa, ki jim je zajec obgrizel kožo pkoli in okoli, , lahko poskusimo rešiti samo še tako. da jih vnovič prelepimo pod'ohgrize-ttim mestom, ali pa da vzgojimo iz ene
izmed divjih mladik, ki bodo letos pod obgrizenim mestom iz debla pognale, novo deblo, prvotno deblo pa in vse ostale divje mladike moramo pravočasno odstraniti. Bodisi, da skušamo, rešiti obgrizena drevesca na en ali drugi način — gotovo je, da jih bo precejšen del navzlic temu izgubljenih. Zato ne pozabimo, pobrigati se pravočasno za nakup» sadnih drevesc, ki jih bomo jeseni podsadili na mesto propadlih drevesc.
2.	V poljedelstvu:
Predvsem: Skrbimo za ozimna žita! Letos so prestala težko preizkušnjo, ker je ležala snežna odeja tako dolgo na njih. Marsikje se kažejo rumena, drugod celo docela rjava, mrtva mesta. Tu je potrebna nujna odpomoč. Predvsem letos žit, ki so slabo prezimila, ne bomo spomladi branah, ali vsaj ne kmalu, marveč — pa tudi to samo v lahki zemlji — le z valjarjem povaljali. Pač pa moramo takim slabo prezimljenim žitom pognojiti z umetnim gnojem, in sicer z apnenim dušikom, katerega je treba čimpreje raztrositi.. Ako tega ne moremo nikjer dobiti, lahko gnojimo žitu tudi z gnojnico, ki jo pred dežjem razškropimo. Sicer z gnojnico tudi plevelu omogočimo bujen razvoj — toda tudi žitu je pomagano.
Pri zelo močno pozeblih žitih podsejmo prazne ploskve — ako niso prevelike — z jarim žitom iste vrste, to je, pri ozimnem ječmenu z jarim ječmenom, ki ga z grabljami zagrabimo v tla. če. je pa ozi-mina pozebla, oziroma pognila skoraj docela, je najbolje, njivo plitvo preorati in nanovo obdelati, bodisi z jarim žitom, bodisi z okopavinami.
Ker je letos pomanjkanje pesnega semena, ne smemo krmske pese sejati naravnost na njivo, kot ponavadi, marveč moramo posejati pesno seme ^čimprej spomladi v primerno sejalno gredo, odkoder bomo sadike presadili na njive. S takim postopanjem prihranimo najmanj tri četrtine semena, ki je letos tako dragoceno.
Tudi krompir bomo letos, ako nam bo manjkalo semenskega blaga, razrezali v rezine in te sadili, četudi smo prej vedno priporočali sejanje celih gomoljev. Važnejše je namreč letos, da zasadimo s krompirjem vsa v poštev prihajajoča zemljišča, četudi krompir radi rezanja na rezine trpi na semenski sposobnosti.
In še nekaj glede krompirja: Kdor ima semenski krompir že na razpolago, naj ga posadi prej ko mogoče. Kdor pa ga nima, naj ne bo nestrpen in naj ne obupuje, četudi bo moral morda še cel mesec čakati nanj! V našem podnebju namreč krompir dozori tudi še, ako ga sadimo celo v juniju! Če bo pozneje sajen, bo pač pozneje dozorel, toda pridelek ne bo zato nič manjši — za seme pa je pozno posajen krompir celo boljši!
3.	V travništvu:
Tudi tu pozivamo: Gnojite! Še je čas! Marsikje teče gnojnica in stranišnik že čez rob greznice ali jame — travniki pa lakoto trpe! Zato: gnojnico čimprej na travnike! Tudi za razvažanje komposta je še čas, torej na travnike z njim! Dokler je na kupu, nam nič ne koristi, na travniku pa nam bo omogočil večji pridelek krme hi s tem boljše krmljenje živine.
Opozarjamo pa: umetnih gnojil je letos škoda za na travnik! Marveč uporabimo ono malo, kar smo jih dobili, za bolj važne namene: apneni dušik za naglavno gnojenje ozimin, Thomasovo moko za ži-'ta, posebno še taka, kjer smo podsejali deteljo, nadalje za gnojenje fižolu in koruzi, kalijevo sol pa za gnojenje krompirju, pesi ter okopavinam sploh, kakor tudi sadnemu drevju. -
Travnike bomo letos gnojili predvsem s kompostom in gnojnico ter straniščni-kom, ako smo na gnojenje s hlevskim gnojem v jeseni pozabili.
Travnike, ki smo jih na en ali drugi način pognojili, — pa tudi ako nam jih pognojiti ni bilo mogoče, — moramo spomladi vsekakor prebranati, zgrabiti z njih ostanke gnoja in komposta, ter razgreb-sti krtine in lanska mravljišča. Tudi tega dela ne smemo opustiti, da bo košnja in spravljanje sena potekalo brez ovir.
Ker letos travnega in deteljnega semena skoraj ni mogoče dobiti, letos ne bomo napravljali novih umetnih travnikov. Kdor je že v jeseni zoral, pa ne more dobiti semena, niti mu ni mogoče, njive za letos uporabiti za pridelovanje jarega žita ali kakršnekoli okopavi-ne, naj zaseje zaenkrat kakršnokoli krmsko mešanico (kakršno seme pač more dobiti!). V skrajnem slučaju si lahko pomaga s setvijo senenega drobirja, ki ga je dovolj po podih skednjev.
4. V živinoreji:
Pomanjkanje konj je vedno večje. Torej naj letos vsak kmet, ki ima za pleme količkaj sposobno kobilo, da isto zaskočiti. Jasno je namreč, da bo konj še več let zanaprej izredno primanjkovalo in da bo vsako žrebe našlo kupca, čeprav ne bo čiste pasme ali brez napake. . V govedoreji je letošnjo spomlad najvažnejše, kako prerediti živali do novme. Komur manjka krme, naj zdaj, v aprilu radi tega ne prodaja plemenske živine, ker je pozneje ne bi mogel več nadomestiti, posebno pa naj take živine ne prodaja mesarju! čeprav v rednih razmerah to odsvetujemo, je letos vendar boljše, prerediti živino do novine ob sami slam', pa četudi bi morali strehe razkriti, kakor pa dati kakšen rep izpod števila živine, ki jo redno na kmetiji redimo, iz hleva.
V svinjereji opažamo letos, kot smo na tem mestu že predvidevali, veliko pomanjkanje prašičkov ali pujskov. Kdor ni sledil našemu pozivu in dal svojih svinj obrejiti, naj to vsaj takoj zdaj stori, kajti škoda je vsake krme, ki propade posebno pri ubožnejših družinah, katere si pujskov same doma ne morejo izpodrediti, marveč so navezane na nakup mladih svinj, samo radi malomarnosti onih gospodarjev, kf bi lahko kpodredili par gnezd pujskov, pa tega ne storijo.
5. Pri poljedelskih strojih.
Letošnjo zimo je prišlo v našo deželo mnogo kmetijskih strojev in orodja, ki bo letošnjo pomad prvič v rabi. Skoraj vsi ti strojj, tudi plugi, so opremljeni s tako-zvanimi »Štauferjevrmi mazilnicami«, toda te mazitnice. so navadno prazne; enako tudi ležaji drugih vrst navadno niso namazani. Preden torej kmet začne nov Stroj, ali novo poljsko orodje uporabljati, naj ga temeljito namaže z ustrezajoča mastjo ali oljem in napolni mazitnice s Štauferjevo mastjo za mazanje ter jih pri-vije. Najbolje je, da naprosi v ta namen ključavničarja ali pa soseda, ki je kmetijskih strojev že vajen. Tudi dela s poljedelskimi stroji in modernim poljskim orodjem se je treba priučiti. Naj ne bo gospodarja sram, naprositi naprednega soseda,
Velikonočne šege in navade
Stari pogani ali malikovalci so nek-tfaj ob nastopu pomladi prirejali svoje poganske pomladne veselice. Cerkev, ki je imela pri širjenju svojih dogem posebno s starimi, močno ukoreninjenimi ljudskimi šegami mnogo težav, je kakor marsikateri poganski običaj v svrho lažjega pridobivanja pristašev prevzete tudi proslavo pomladi v svoje bogočastje. Tako je sredi drugega stoletja po našem štetju iz pomladanskih poganskih veselic nastal cerkveni praznik vstajenja ali velike noči.
Skoraj enako kakor pogani so še v srednjem veku ljudstva na veliko noč pozdravljala zopet oživelo 6once s
ri, povorkami, igrami ta ognjem, javnih prostorih sq navadno ob navzočnosti mnogoštevilnih ljudskih množic zažgali, potopili ali pa kamenjali lutko, ki je predstavljala izgi-njajočo zimo. Cerkveni pridigarji so na ta dan k prižnic poslušalcem nagajali, jim pripovedovali šale, tako-zvano velikonočno pravljico, čemur je sledil velikonočni smeh. V nekaterih deželah so prižigali velikonočni ogenj, v katerega so vrgli konjsko glavo, veverico ali rog kozlja, kar je predstavljalo prošnjo za dobro letino in zdravje živine. Cerkev jutrovskih krajev je prevzela to prižiganje ognja ali kresov v svoj kult, kar je prišlo do izraza v nošenju lučk na poti v cerkev.
Simbolična jedila kakor velikonočna jajca, velikonočna gnjat itd. so
se ohranila kot simboK ali znamenja v«tajenja ali rodovitnosti. Pestro barvanje jajc je dajalo povod za razne igre in letalske tekme. Na mesto velikonočnih zajčkov so večkje prešli na iz testa izdelana jagnjeta. Oboževanju ognja je sledila počastitev cvetov palmovih in drugih vejic, to je vrhovih gran s takozvanimi mucami. Cvetje se je večkje potem zakopalo v zemljo, kar bi naj pospeševalo rodo-vitost kmetij.
Razen povedanega poznajo ljudstva v raznih deželah in krajih še nešteto drugih velikonočnih navad, ki. imajo vse svoj izvor v prevzetih in ohranjenih izročilih že tisočletja pred nami umrlih ljudstev.
Velikonočni dopust
v svetovni vojni
Bilo je v prvi svetovni vojni 1.1917 na bojišču kraške visoke planote. Spomladansko sonce je ogrevalo vo-ake, v kolikor so se gibali okrog svo-ih podzemeljskih postojank in bivališč med Mavhinjem, Sistiano, Dui-nom in Svetim Ivanom. Bolj malo ozirajoč se na eksplozije sovražnih granat, ki so od slučaja do slučaja udarjale in vznemirjale njihovo bližino, so vojaki vseh vrst orožja mirno opravljali svoja službena in zasebna dela. Frontno življenje, ki je takrat trajalo skoro že tri leta, je te može, izhajajoče iz vseh mogočih socialnih položajev, starih od 19 do 50 let, spremenilo v pravcate frontne bojevnike po poklicu. Vojno dogajanje jim je prešlo v meso in kri. Pri vsem, kar so počenjali in doživljali, so se obnašali kakor do-
bro izkušeni rokodelci v svojih poklicih. Kakor izkušen mornar pri nevihtah na odprtem morju ohrani mirne živce, ker je razburkanega morja na-/ vajen, tako se tudi ti vojaki niso veliko ozirali na 15 in 28 cm granate, ki so v zadnjem času nekolikor bolj pogosto padale ter tu in tam povzročale škodo.
Ceste, ki so v tistem okolišu služil'e prometnim svrham bolj po noči kakor črez dan, da se sovražniku ni nudilo vabljivih ciljev, so bile v prometnem pogledu zastražene. Promet urejajoče straže so posameznike in voznike opozarjale na nevarne točke sovražnega obstreljevanja in če je bilo potrebno promet tudi ustavile, ali ga pa dirigirale na druge manj nevarne poti.
Ura se je bližala 3 popoldne. Na-
da mu pride pokazat, kako se s tem ali onim poljedelskim orodjem dela, kajti to je vsekakor boljše in ceneje, kakor pa, če dela sam z njim vse mogoče poskuse, Ki navadno končajo tako, da se stroj pokvari in mora nazaj v tovarno v popravilo, namesto na delo!
6. V gozdarstvu: i Že pred časom smo opozorili, da naj go-«pbdar vse gozdno drevje, ki je trpelo vsted zimskega mraza, . čimprej poseka, ker bo na ta način škoda še najmanjša.
To opozorilo ponavljamo in pristavljamo, da morajo gozdni posestniki, zaradi pomanjkanja lesa na trgu, letos itak sekati več kot po navadi in da je torej boljše, da pravočasno posekamo namrznjeno drevje ter les ohranimo trgu, kot pa da bi nam radi malomarnosti začela zmrznjena debla na štoru trohneti, medtem ko bi mi sekali za prodajo zdrava drevesa. Torej preglejmo skrbno svoje gozdove in po-«ekajmo od zimskega mraza poškodovano drevje čimprej I
sprotnik, ki je iz daljave kakih 7 do 8 kilometrov pridno pošiljal izstrelek za izstrelkom očividno v namenu, da bi oviral promet in poškodoval cesto, je dotičnega dne ranil že več vojakov. V svrho preprečenja nadaljnjih izgub so cestne prometne straže preloži e iz te nevarne ceste celoten promet na neko zasilno cesto, ki je bila sovražnim opazovalcem bolj skrita. Prometne straže same so bile zpostav-ljene veliki nevarnost,
Na enkrat se jim pa približa vojaško vozilo, na katerem je sedelo pet vojakov. Dva sta imela službeno vožnjo, trije so pa sedeli na vozu, da bi z istim čim preje dosegli železnico. Bili so namenjeni na dopust v domovino k svojcem. Ker je bil ta dan ravno velikonočni četrtek, se jim je radi praznikov zelo mudilo domov. Ko se je približal voz najbolj izpostavljeni točki, ga je straža ustavila ter voznike opozorila, da ne smejo dalje, ker jih bo sovražnik opazil ter takoj obstreljeval. Ustavili so voz ter ga s konji vred postavili na kraj, ki se jim je zdel še najbolj varen. Polegli so po vozu, dali konjem krme ter se pogovarjali o svojih domovih in svojcih, ki so jih s svojimi dopusti po dolgem času frontnega življenja nameravali za praznike prijetno iznenaditi in razveseliti. Sklenili so kakor hitro se zmrači in jih sovražni artilerijski opazovalec ne bo več mogel opaziti, nadaljevati svojo pot.
Med tem veselim in zadovoljnim čakanjem in razgovarjanjem o svojih ženah, otrocih, materah in očetih je pa v presledkih udarjala granata za granato na razne točke dotičnega okoliša. In ker so naključja to, kar ljudje nazivajo srečo ali nesrečo, je slučaj nanesel, da je ravno njihov voz, ki se je izognil nevarnosti v svojem precej varno izgledajočem zaklonu, dobil zadetek v polno. Težka granata je prerezala nit življenja vsem trem k svojim najdražjim na velikonočni dopust namenjenim vojakom.
Vojaka-voznika je pozneje cestna prometna straža našla težko ranjenega. Od voza in konj so pa našli samo par komadov.
MALE VESTI
*	Nove odredbe za Spodnjo Štajersko. Dne 27. marca 1942 je izšla 74. številka odredbenega in uradnega lista šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko, v kateri je razglašenih več odredb in sicer: Odredba o prometu z »emijišči na Spodnjem štajerskem, edredba o izdelovanja motornih vozil in priveskov za motorna vozila, uredba o nvedto prava JugendwohWihrt na Spodnje« Štajerskem, odredba o uvedbi v Reicfc-n vel lavnih cettnih prometnik predpisov ter odredba o uvedbi osebirth izkaznic »a Spodnjem Štajerskem.
*	P»«Macče«ec za meroizkustvo na Spodnja« S4a|«rskeai. Na njesto odsto-pivšega Oberregierungs- und Eichrat-a Hubert-a ftosnlk-a v Wien-u, je ief civilne uprave «a Spodnjem Štajerskem postavil Oberregierungs- und Eichrat-a dr. Albert Wel1k-a iz Graz-a za pooblaščenca za mere na Spodnjem Štajerskem.
*	Cepiie«ie zoper da vico ali dKterijo na Spodnje« ¿taierafcem. Javna varnostna cepljenja vseh »trok od 2. do 8. leta, ki še doslej niso Mi dvakrat cepljeni proti difteriji. l»«do izvršili brezplačno zdravstveni uradi po ceii Spodnji Štajerski. Čas ter kraj cepljenja se bo objavilo. Pri tem se pripomni, da to cepljenje ne povzroča nikakšnih bolečin razen malenkostnega uboda z iglo, tv«ri pa veliko zaščito zoper nevarno otroško bolezen difterijo, ?.a katero umre največ otrok.
*	Ogroano zanimanje za tečaje nemščine na Spadaiem Štajerskem. Do IS. inarca 1942 je organizacija Steirischer Heimatbund na Spodnjem Štajerskem priredila 3630 jezikovnih tečajev, v katerih se je 123.000 Spodnještajercev izpopolnjevalo v znanju nemščine.
*	Ljudsko gfcaaje v Marburg-u. V drugi polovici marca je število rojstev preseglo vse dosedanje v stalnem porastu se nahajajoče številke. Me^Wn ko ie prva polovica marca zaznamovala visoko število 96, je Staiidesamt zadnjih petnajst dni v marcu vpisal 107 novorojenčkov. Od teh je bilo 62 dečkov in 45 deklic. To pot je torej izjemoma več fantov kakor deklet. Smrtnih slučajev je bilo 64 (zadnjič 50), od teh 37 moških (zadnjič 22) in 27 žensk (zadnjič 28). Tudi število pri Standes-amt-u sklenjenih civilnih porok je doseglo lepo število 70. V prvi polovici marca jih je bilo samo 44.
*	Ne potujte o velikonočnih praznikih! Leiter der Deutschen Art)eitsfront, to jo vodja delovne fronte dr. Ley je izdal na vse, ki delajo in ustvarjajo, oklic, da bi se o velikonočnih praznikih opustilo vsa potovanja in vožnje, ki niso neobhodno potrebne. Vsa transportna sredstva so v polni pari zaposlena za oboroženo silo. Prevoz vojakov in vojnih potrebščin je najvažnejši ter je dolžnost vseh, da se privatne želje in vožnje »odredijo zahtevam in interesom fronte.
*	Opuščajte velikonočno streljanje! Z oziram na resnost časa in vojne razmere se priporoča, da se mladina letos ne bavl z velikonočnim streljanjem in naj si bo to s karbidom ali možnarji. Upoštevanje tega nasveta bo hkrati ohranilo pri zdravju marsikaterega mladeniča, ki bi se sicer lahko janil in poškodoval. Starši pa naj posebno pazijo na otroke, da v svoji otroški radovednosti ne pridejo do sredstev za taka streljanja.
*	Nakup sira bo urejen na podlagi nakaznice za mast, ki je uvedena s 35. do-deTilno perijodo.
*	Štirje podčastniki z imenom Riedl. Pri
neki vprežni vozni koloni na Vzhodu služijo trije podčastniki, dr. Alfred Riedl, Ernst Riedl I in Ernst Riedl II iz okraja GraBlitz v Sudetengau-u. Vsi izvirajo iz rodu. ki je doma v imenovanem okraju. Vsi trije so nedavno bili odlikovani za hrabrost, ki so jo pokazali v bojih s sovjetskimi zračnimi padalci. Dobili so Železne križce II. razreda, to je Eisernes Kreue II. Klasse. Četrti podčastnik z imenom Riedl istega rodu in iste vojaške »note je pa v istih bojih našel junaško smrt.
*	Prodajanje tobaka na drobno. Po-čenši s 1. aprilom ee vrSi prodaja tobaka na Spodnjem Štajerskem samo na kontrolne karte. Predpisane najmanjše, ozir. najvišje količine na odrezek so: 3 oziroma 6 cigaret, 1 oziroma 2 cigari, 50 gramov cigaretnega tobaka ali pa 50 oziroma 100 gramov tobaka za pipo. Te najnižje količine se ne sme prekoračiti. Izjema bi se lahko napravila samo v slučajih, kadar je toliko tobaka na razpolago, da se lahko krije vse potrebe tekoče prodaje. Prekoračenje najvišje dovoljene količine je najstrožje prepovedano. Pred-prodaja na odrezke za več dni je možna. Trafike bodo poslovale ob delavnikih med 7.30 nro in 12.30 uro ter med 14.30 uro in 19. uro. Ob nedeljah pa med 8. in 11. uro.
*	Zaključek zimskega zasedanja bolgarskega parlamenta. Sobranje ali bolgarski parlament je minulo soboto zaključil*» svoje zasedanje zimske sezone. Rešilo je celo vrsto zakonskih predlogov. Parlament bodo poleti zopet sklicali k izrednemu zasedanju, da bo rešil važne zakonske osnutke, ki bodo do tedaj pripravljeni
*	Kitajske Izgube v preteklem letu. Japonske čete, ki operirajo v Srednji Kitajski, so prizadejale kitajskim četam maršala Čangkajška kar največje izgube. V preteklem letu so izgubili Kitajci po poročilih japonske agencije Domei 231.800 padlih, razen tega pa še 167.223 ujetnikov. 12.500 kitajskih vojakov, med njimi veliko število častnikov, je zapustilo Cangkaj-škov tabor ter so prisegli zastavi narodne vlade v Natikingu. Japonci so s svojimi operacijami uničili 110 Cangkajškovih divizij, t. j. polovico čet, s katerimi razpolaga Congking.
*	Sumatra ie popolnoma t japonskih rokah. Sumatra je popolnoma v japonskih rokah, odkar so Japonci 27. marca v hribovju Kutantjane na severu Sumatre uničili zadnja gnezda odpora, ki so se nahajala kakih 110 kilometrov zapadno od Medana. 200 nasprotnikov pod vodstvom nekega generalmajorja je bilo pri tem ajetlh. Polovico so tvorili Angleži, drugo polovico pa Holandijci.
*	Tudi lord Beaverbrook se le poklonil Statinu. Kakor poročajo nemški listi iz švedskih virov, je imel znani angleški časnikarski magoat lord Beaverbrook nedavno govor po radiu, namenjen za Kanado. V tem svojem govora je označil vzhodno fronto kot »bojišče sveta«. Pre-svitli lord le v svoji gorečnosti za boljše-vike dobesedno izjavil: »Tam je moje srce, tam se koncentrirajo vsi moji upi, tam nastajajo novice, ki bodo odločile bodočnost vsake rase.*
*	Poostritev zatemnitve v Sofiji. Sofu-sko prebivalstvo je bilo opozorjeno, da naj izvršuje predpise o strogi zatemnitvi mesta v svojem lastnem interesu.
*	Nečak angleške kraljice Je padel. Na libijski fronti je padel S21etni Captain John Patrick Bowes-Lyon, eden izmed nečakov angleške kraljice.
*	Ameriški voditelji delavstva potujejo
po Angliji, kjer študirajo delovne metode po tamkajšnjih tovarnah orožja. Kakor sa čuje, bo delegacija potovala tudi ▼ Sov-jetijo. Ozadje potovanja pa tvorijo vprašanja skupnega delovanja strokovnih organizacij. Tako poroča švedsko časopisja,
*	Angleži se učijo japonščine. Še nI dolgo, ka j« angleška vlada v London-u iskala tolmače za japonščino. List »Daily Erpress« je pa prinesel objavo, da je mi razpolago 50 štipendij po 30 fantov za 17-letne dijake, ki želijo obiskati 18-mesečoi učni tečaj, da se na«čljo japonščine. — Primer je zanimiv, ker so dolga stoletja Angleži stali na stališču, da se mora cel svet radi njih učiti angleščina Časi se torej spreminjajo.
*	Državni vodja Španije, general Franko, je na podlagi sklepa ministrskega sveta odredit da se je pustilo na svobodo 2000 političnih ujetnikov.
*	Salonska garda. V Newyorku so baje ustanovili »Newyorski mestni gardai regiment«, ki ga bodo uporabljali samo za službo v Newyorku. V ta regiment spie-jemajo prostovoljce, ki morajo za sprejem plačati precejšnjo vsoto, kar znači, da gre za regiment denarnih mogočnežev, ki ne želijo na vojne ladje ali fronte, temveč ostati lepo na varnem doma. 1 .»Ju» bodo torej siHOvi ameriških milijonarjev »branili in se bojevali za svojo domovino«. Delavec, kmet in nastavljenec bodo nosili svoje glave na trg, milijonarji se bodo pa v lepih uniformah sprehajali in razveseljevali po Newyorku in ostalih mestih. Tako izgleda ameriška demokracija v nraksi.
*	Otok Celebes docela v japonskih rokah. Dne 27. marca so se udale nizozemske čete, ki so dajale poslednji odpor v bližini Maliii in Palopo. Ker so se udala tudi čete pri Kronkangu, je postalo nadaljnje čiščenje otoka brezpredmetno. V toku izvidniških operacij so Japonci naposled še ujeli 564 nizozemskih vojakov ter zaplenili 25 železniških vagonov in velike množine streliva in orožja.
*	Angleška križarka rNaiad« potopljena. Angleška križarka »Naiad«, zgrajena 1. 1940, se je po poročilu angleške admirali te te potopila. Izpodrivala je 5450 ton. Njena artilerija je obstajala iz deset 13-centimeterslrih topov in osem protiletalskih topov po 4 centimetrov. Oborožena je bila mimo tega s šesterimi trr-Dednimi cevmi ter z enokrovnim letalom. Spadala je k takozvanemu »Did»»-razredu, iz katerega sta že preje bili potopljeni križarki »Phoebe« in »Bonaventure«. Hitrost križarke »Naiad« je znašala 32 jnäi na uro.
*	Časnikarski kongres v Benetkah.
Zveza nacionalnih časnikarskih udruženj, ki je bila ustanovljena lansko leto decembra v Wienu (predsednik je SA-Obergruppenführer Wilhelm Weiss) je sklicala za čas od 10. do 12. aprila velik časnikarski kongres, ki se bo vržU v Benetkah.
*	Letalski promet med Parizom in VI-chyjem. Te dni so otvorill letalski pot« niški promet med Parizom in Vichyjem. Zaenkrat bodo letala na razpolago samo članom vlade v Vicbyjo.
» Težka nesreča pri BralH. Pri BraiB v Romuniji se je dogodila te dni težka ne« sreča. Nek brod, na katerem* se je nahajalo 24 delavcev, se je na Donavi prevrnil. 15 delavcev je utonilo v valovih de* ročega veletoka.
*	Zid Kaganovlč, tast boljševiškega trinoga Stalina, je glasom poročil iz Lm> doua postal San sovjetskega vladnega obrambnega odbora.
• Prednost ta prehitek Nemčije v pred-•ioječi pomladanski ofenzivi na Vzhodu slika angleški major Hooper v »Daily Ex-pressu«. Hooper piše med drugim: »Pred-očiti si moramo, da ima Adolf Hitler veliki prehitek v orožju in vojnem materija-hi. Oboroževalna industrija cele Evrope mu ie na razpolago: Skoda-tovarne, ki izdelajo dvakrat toliko, kakor vsa italijanska oboroževalna industrija skupaj, nadalje Schneider-Creuzot tovarne v Franciji ter
vse tovarne za oboroževanje v Belgiji in Holandiji. Zavedati se moramo, da Sovjetska Unija nima tako razvite in močne
oboroževalne industrij«, da bi se lahko kosala z nemško. Sovjetska industrija kljub vsemu prizadevanju ni v stanju, izdelovati vseh potreb rdeče armade, še manj pa sedaj, ko ji nemški uspehi prizadevajo ogromne izgube.«
» Veličina nemške vojne sile. Vojaški poziv in odziv je največji v zgodovini, tako obsežen in velikanski, da si samo tisti, ki je vse to videl, šele lahko napravi približno sliko. Mobilizacija vseh materijaf-nih in duhovnih sil se je stopoma dvigala in najbrž še ni dosegla svoje najvišje točke. Revolucijonaren nemški odziv 'na področju vodstva vojne še ni zaključen. Rai-Cunati je na ravno take revolucionarne novosti, ki bodo sledile tudi na vseh drugih področjih.« Tako je govoril berlinski dopisnik švedskega lista »Svenska Dag-bladet« na nekem predavanju pred dijaki v mestu Upsala na Švedskem.
•	Dober želodec veliko prenese. V bolnico v Trstu je prišel mlad mož, ki je talil o velikih bolečinah v želodcu. Naener-
([ična vprašanja zdravnikov je priznal da e pogoltnil dvoje škarij, dva bakrena novca, pest kamenja, dva drobca stekla in dva žreblja. Zakaj je to zavžil, ni hotel
r-edati. Operacija, ki jo je dobro prestal, vse to potrdita.
» Drobovino Sunjatsena so prepeljali te Petcfnga v Nankfng. Preteki! pondeljek so * slovesnem sprevodu orepeliali drobovino »očeta kitajske republike«, Sunjatsena, iz bivše prestolice Peking v Nahking, kjer •o jo izpostavili kot narodno svetinjo v nekem mavzoleju. Pobožnosti so se udeležile razne visoke kitajske in japonske osebnosti. V teku te pobožnosti so prečrtali tudi testament pokojnega Sunjat-Kna.
X Na Švedskem Imajo skrbi za krmflna temena. Švedsko kmetijstvo računa s te-favamf, kf se bodo pofavrte leta 1943 glede nabave semena za krmila, ako se do tedaj ne omogoči uvoz. Najbolj važna krmila so ffm detelja, rdeča detelja in Thimothyieva trava.
•	Letoncl in Estonci obiskuielo nemške Jezikovne tečaje. Zanimanje za nemški Jezik je v vseh deffih Vzhoda veliko. V ffrgi so na primer v prvem tečaju, ki so ga priredili za priučitev nemščine, imeli 1200 učencev. Za drugI semester se ie takoj prijavilo nad 1000 oseb. V Revalu Je prve tečaje obiskalo 1859 udeležencev.
*	Sovjetl preganiaio družine v vojno ujetništvo padlih vojakov. Finskim četam, ki se borijo prati Sovjetom, ie prišel v roke dokument, iz katerega je razločno razvidno, da v Sovjetiji preganjajo dru-tine tistih svojih frontnih bojevnikov, ki to padli kot vojni ujetniki sovražniku v roke. Država jim odvzame podporo ter ]ih zavleče na prisilna dela,
*	Tudi v Tajlandu (Siainu) bodo uvedli obvezno delo. Kakor poročajo listi, bodo uvedli za moško prebivalstvo Tajianda Šestmesečno obvezno delovno službo, ki Jo bodo morali odslužiti pred nastopom vojaške službe.
*	OJačenje boljševiške agitacije v Južni Afriki L maja bodo v smislu tozadevnega dogovora med Južno Afriko in Sovjetsko Unijo otvorili v Južnoafriški Uniji sovjetske konzulate. Ti konzulati bodo opravljali po mnenju agencije Štefani samo boljševiško propagando. Tako bo nastavljenih pri sovjetskem konzulatu v Preh toriji 50 uradnikov, ki so deloma že na potovanju iz Južne Amerike v Južno AfrikOi.
*	»Zid v Franciji«. Preteklo nedeljo so v francoskem mestu. Bordeaux otvorili razstavo» ki naj na osnovi fotografij in dokumentov dokaže kvarni upliv židov-stva v Franciji. Zlasti je obravnavan upliv Židov v tisku, filmu, trgovini in finančnem življenju Francije. Obenem so prikazovali film »Židovska nevarnost«.
*	Sovfeti so že anektiralf Azerbeidžan. Prvotno je Moskva tajila aneksijo ugrabljene iranske pokrajine Azerbeidžan, sedaj pa že priznavajo, da So se pretekli petek v zvezi s »priključitvijo« Azerbeid-žana vršile * tej pokrajini manifestacije za Sovjetijo. Nikakor pa ni poročila o tem, če so se manifestacij, udeležili tudi zastopniki Anglije, ki je zakrivila sovje-tizaciio Irana.
*	Vojni dobički r ameriški oboroževalni industriji. Clan reprezentančne zbornice Zedinjenih držav Severne Amerike, Gore, ie pred komisijo vojne mornarice ugotovil, da gotove ameriške tvrdke, kt delajo
za oborožitev, dosežejo v mnogih slučaiih do 7m%- dobičke.
*	Vojaška polomijo pri Pearl Harbour-ju so zakrili. Preko Portugalske so prišla poročila, da je Roosevelt izdal odredbo, s katero je ustavil nadaljnjo preiskavo o ameriški vojaški katastrofi pri Pearl Fiar-bour-fn ter obtožbi zoper admirala Kini-mel-a in generala Short-a, Nadaljevanje preiskave ie preložeuo do zaključka volne.
*75letnica smrti izumitelja anllina. Dne
27. marca je minulo 75 let, odkar ie umrl veliki nemški kemik in izumitelj Fnedricti Ferdinand Runge, izumitelj izdelovanja anffiTrskift barv rz katrana črnega premoga.
*	Sredstva za čiščenje zob in pranje glave se ne bodo podražila. Državni komisar za določanje cen je odredil, da je pri določanju cen za zobno pasro fn prašek ter sredstvu za negovanje glave postopati z najstrožjimi merili. Trgovcem se prr tem blagu ne sme dovoljevati več kakor 40% celokupnega zaslužka.
*	Bolgarska mladina Je obiskala Zagreb. Oddelek bolgarske mladinske organizacije »Branik« je te dni obiskal organizacijo hrvatske mladine, »Ustašev«. Pri tej priložnosti se je bolgarska mladina udeležila velike hrvatske mladinske ori-reditve. Na grob Ante Starčeviča ter na grobove hrvatskih mučenikov so Bolgari položili vence.
Vsaka beseda staae tO Kpf, i»aMii»> tiskane besede 20 Upi, , .. . j j /.a šifro je 35 Rpf, pri iskanju služb 25 Rpf. Za dostavljanje pisem [jud šifro se zaračuna 50 Rpf pošftTriTe. Zaključek sprejemanja oglasov je v Četrtek ob 16. uri. Male oglase se prevzame samo proti predplačilu, iz podeželja tudi v veljavnih poštnih znamkah Najnižja cena malemu oglasu i	'»marka
Kroiaški pomočnik
išče službo, najraje * Mar Kura;-a ali Cilii-jit. Naslov * upravi lista.	479
X pri gospodarstvu se sprejme, romec Kotzbek, Ober-Hotwein, Mar-burg/Drau, FasanstraBe.	482
Q d _ _ ! — ki se razume na vino-I ' gradila dela, sprejmem takoj na 2% orala veliko posestvo. Denk, Marburg/Drau, PettauerstiaBe 19.	476
CAkaru*a pridna, urna, se sprejme
aoodncd takoj Rosa ZeberT Gast.
haua »Zui Krene«, Marburg/Drau, Viktring. hofgasse 12.	477
Cluvlfinia "če mesto v Marburg-u. SlUUinjd Ponudbe na upravo tista pod »Anna«.	478
Gonilna jermena
Iz izbranega usnja, gumija ali velblodje žime, tudi v Specialne «vrhe, dobavljam ▼ vseh izdelavah. Nabavni listi se preskrbijo. Povpraševanje na zastopstvo
J o s ef R a u c h,
Prava» 64
Izmihil se ie Psiček SpieU sive ¿5	barve, sliši na ime »Rol-
fi«. Pošteni najditelj se naproša, da ga vrne proti dobri nagradi v paviljonu »Drei Teichen«, Marburg/Drau.	475
Jabolčnik — Priporočilo
Podpisani javljam cenj. posestnikom, da sta se »Jabolčni sok« za napravo domače pijače ter »Prašek za razkrsanje vin«, katera sem naročil od dobavitelja J. Putsch-ko, Marburg, TriesterstraBe 57. po premnogih preizkušnjah s sličnimi preparati najbolje obnesla, tako, da lahko vsakomur priporočam, da se v ^iučaiu potrebe obrne na gornji naslov. F ram: Weselitsch, Zirn-mermeister, P, Sauritsch.	483
Gospodinjska pomočnica,
ki zna tudi kuhati se sprejme takoj. Predstaviti se od 15.—17. ure pri Jlger. Matburg/ Drau, Herrengasse 15.	480
Vin'rar x ^—3 delavnimi močmi, S inLvdr „„ takoj sprejme. Vprašati pri Milinkowitacb, Marburg/Drau. Jt<»llina;.frp64.
481
samskega h konjem poljskega deta. sprejme Ivarl Coftschnig, KunstmuTiJe, FranReim bel Mar-burg.	485
Hlapca

Buty-ÜdtisHie e
Marburg, burgplatz 1
Ab Freitag:
Det fkeimd&auet
Ein Spitzenfilm der Tobis nach Ludwig Anzengrubers Volksstück mit Eduard Köck, 0. W. Fischer, Ilse Exl.
Für Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen!	473
Vesele velikonočne praznike
želim vsem prijateljem in znancem na Spodnjem Štajerskem, nadalje vsem rojakom preseljencem, ki smo skupaj potovali in tudi Gotovljanom, v kolikor se me spominjajo. Drago bi mi bilo, če bi me kdo s kakšnim pismom razveselil. Franz Kerin, bei Josef Ott, Post Gullen über Ravensburg.	450
Smdüjestajerce P<*draylja skupina
v Dortmund-u za-
poslenih rojakov. Martin Srebot.
457
Dekle srednjih let, v službi, z doto, želi
poročiti
železničarja od 32—55 let. Tudi vdovci niso izključeni. Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Tihi gaj«.	443
Posestniški sin želi
poročiti
dekle do 32 let s premoženjem. Ponudbe s sliko poslati pod šifro »Untersteirer« na upravo lista.	437
V svrho
ženitve,
išče 44-letni samski posestnik blizu Lut-tenberg-a poznanstvo s simpatično gospodično ali vdovo brez otrok. V poštev pridejo nad 32-letne posestnice ali lastnice trgovin in gostiln. Ponudbe na upravo lista pod »Zlati čas«.	452
Zelo simpatična, izobražena gospodična z doto išče tem potom radi pomanjkanja znanja poznanstvo z izobraženim gospodom ne izpod 28 let v svrho
možitve.
Resne ponudbe s sliko na upravo lista pod »Zvezda«.	462
Šole prosto mladenko
vzame nemška družina v Marburg-u, dobi lahko delo in vsestranski pouk. Ponudbe na upravo lista pod »Kakor lastna«. 466
KfOiilČiCfl za moš,ie telovnike, ki 1	se želi v damskem kro-
jaštvu še nadalje izpopolniti, se sprejme. F. Meschko, Cilli, Bahnhofgasse 3. 472
K
ec
fnasti.
potom tazšicienia pddelooaaia letnih aiiatic /
DEUTSCHES ROTES KREUZ
CILLI
Der neue Kursvortrag im Deutschen Roten Kreuz beginnt am 7. April 1942 im Vortragssaal des Gesundheitsamtes, Goethestraße Nr. 4.
Mitzubringen sind: 2 Lichtbilder und ein handgeschriebener kurzer Lebenslauf. Kursbeginn um 20 Uhr.
Neuanmeldungen werden in der Hauptwache des Deutschen Roten Kreuzes, Goethestraße 4, entgegengenommen.
Predavanja novega tečaja Nemškega rdečega križa se začnejo dne 7. aprila 1942 v predavalnici Zdravstvenega urada v Goethestraße 4, v drugem nadstropju. S seboj je prinesti: 2 sliki ter kratek lastnoročno pisan življenjepis. Začetek ob 20. url. Nove prijave se sprejemajo pri glavni straži Nemškega rdečega križa, Goethestraße 4.
465	Deutsches Rotes Kreuz, Kreisstelle Cilli, der Leiter d. Abtlg. IV
Prodajalka,
spretna in poštena, se sprejme v trgovini z mešanim blagom. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Zmožna«.	401
Froillfillifia iür den Wachdienst in IIGIWIIIiyC den besetzten Gebieten, auch Pensionisten, Rentner, jedoch unbescholten und einsatzfähig, im Alter von 24—60 Jahren, zu sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft bei allen Arbeitsämtern und bei der Werbeleitung für die Ostmark: Thiel Rudolf, Wachm., Graz, Alte Poststraße 107-1.	424
Iščem za večjo posestvo na Bachern-u
2 dekli
od katerih bi se ena razumela na kuho in gospodinjstvo. Dalje
dva hlapca in enega pastirja
Andra Marinz, Zmollnig, P. Rast. 433
V četrtek, 26. marca, je učenka Lori Lor-ber iz Sachsenfeld-a pozabila v popoldanskem vlaku iz Cilli-ja proti Wöllan-u aktovko z notami. Na telefonski poziv je hotel sprevodnik vlaka vzeti aktovko, kar pa je preprečila neka nam dobro znana gospa v črni obleki, ki pozna učenko in izjavila, da ponese drugi dan aktovko osebno v Sachsenfeld. Ker do danes gospa aktovko še ni prinesla, jo opozarjam, da vrne aktovko takoj, sicer sem primorana zadevo naznaniti oblasti. Paula Lorber.
463
Starejšega dekleta,
ki zna nekaj kuhati, iščem za malo trgovsko hišo k nemški družini. Ponudbe na Wladimir Merhar, Brückl, Post Rann. 451
Mizarski vajenec,
z nekaj znanjem ali -pomočnik se takoj sprejme. Anton Stampfl, Pragerhof. 446
Sprejmem vajenko,
dam po dogovoru. tudi hrano in stanovanje. Elise Küster, Damenschneiderei, Marburg/Drau, Nagystraße 27.	445
Pekovski pomočnik
išče službo v mestu. Naslov v upravi lista.
442
Sprejmem
krojaškega pomočnika
dobrega delavca, za male komade. Anton Medweschek, Schneiderei, Trifail. 399
Za kmetijo, kakih 28 oralov lepega, blizu mesta na Spodnjem Štajerskem ležečega posestva iščem
sposobne majerje.
Pod »Obersteiermark« na upravo lista. '_417
Ičppm clllžhn M> pošteni družini v
laični »nuuuMarburg_u ali Qraz.Ui
Grem tudi za bolniško ali zdravniško strežnico. Službo bi nastopila 15. aprila. Ponudbe na upravo lista pod »Strežnica«.
469
Hianor zanesljiv, se sprejme, nacist;V Franz Kramberger, Götsch, Burgstall i. d. Büheln._ 453
Majer ali viničar
z 3—5 delovnimi močmi se sprejme takoj. Vpraša se pri Bäckerei Hartinger, Marburg/Drau, Tegetthoffstraße.	448
FnhrwarlrAr niit 1—2 eigenen Wa-
runrwerxer gen zum Führen von
Mist und Schutt, gesucht von Fa. Ludwig Franz und Söhne, Marburg/Drau. 441
Gospodinjska pomočnica
se sprejme za večje gospodinjstvo. Nemščina zaželjena. Vprašati pri Oberinspektor Reiter, Marburg (Drau), Poberscher-straße 17/11.	439
Kupujem
dobro in lepo kislo zelje, zeljnate glave in drugo. Lowretz, Marburg/Drau, Kärntnerstr. 31.
449
BRUSIM britve, škarje, nože in w l popravljam dežnike. Georg Zimmermann, Marburg a. d. Drau, Adolf-Hitler-Platz. _467
Vrfoovo Šibie f.'"^6110 ali,.neolup-
' Ijeno, v vsaki mno^ žini, kupujem. Peter Kotschisch, Korbmacher, Marburg-Drau, Copettigasse 1.
415
PrntATa aparate za oporo, pasovo rioieie, za kile, telesne obveze, gumijaste nogavice in vložke za ravna stopala izdelujejo Spezialwerkstätten für Prothesen und Bandagen F. EGGER, Mar bürg/Drau Mellingerstraße 3.	174
Jabolčne divjake
nudi Obstbaumschule Tschech, Pettau.
341
Prvovrstne simentalske
krave
se prodajajo zopet v soboto, dne 4. aprila, v Marburg-u pri gostilni Vlachowitsch, Prach, Nutzviehhandlung, Wildon. 440
Otroški športni voziček
novega ali dobro ohranjenega, kupim. Franz Ersar, 9t. Rochus, P. Rohitsch. 455
Cepljen« trsje
prodaja Anton Turin, Mod rasche, P. Studenitz bei Pöltschach.	456
Prnrfam 7 zajcev. Skrabl, Marburg nvuoiii an der DraU) Tjiesen> Do.
browa 165.	444
Kmetice!
Bučne koščice in druga oljnata semena zamenjate z uradnim dovoljenjem v oljarni v Marburg-u pri mostu. Ölmühle in Marburg, Bergstraße 7.	447
Cepljeno trsje
z garancijo oddaja Tschreschner, Reb-schule, Malahorn, P. Hagau.	454
Kupim
trd rêzan les
(oreh, črešnjo, hruško, jesen, javor, brest, jelšo) v večjih množinah. Ponudbe z bližnjimi podatki in cenami na upravo lista ped »Nakup lesa«._458
500 komadov cepljenih
vinskih trt
renskega rizlinga in 500 komadov porto-gizca prodam in razpošljem po povzetju. Eduard Walle, Tiiifer.__470
Pikolo in jabolčnik
zdrav in okusen s 3—4 odst. alkoholne stopnje si napravite za domačo uporabo brez pravega iabolčnika. Jabolčnik in pikolo si tudi lahko pomnožite za 100 do 150 odstotkov. Tudi izboljšate si lahko »ikolo, ako naročite naš »Jabolčni sok«, ki je pripravljen iz samih domačih preparatov in stane za 160 litrov RM 3.50, po pošti RM 1.40 več. — Veliko zahvalnih pisem na razpolago. Zastopnik: J. Putschko, Marburg (Drau), Triesterstraße Nr. 57.	460
Pröddm majhno posestvo. Infor-riwuaiu macije pri posredovalcu Viktor Jurschitsch, Gasthaus In Maxau.
471
Kdor mi da
v najem
zemljo, mu dam dva enovprežna voza. Vzamem tudi kravo ali telico v rejo ali pa zamenjam seno za gnöj. Georg Zimmermann, Pickerndorf 141, P. Lembach.
468
I/ II BI IUI rabljen, dobro ohranjen v r ■ klavir ali pianino. Do-breitz, Marburg-Drau, Carnerigasse 16. 406
h k o
domače delo
za žene in mladino oddaja stalno tvrdka
,UNIO'
464	Ges. m. b. H.
Marburg/Drau, Landwehrgasse 25
Alle Sehuldner der Firma
Dolžniki tvrdke
Josefüoitäk Josef ñomk
Kaulmann tn Hell enstein
werden hiemit aulgefordert, ihre Warenschulden in längstens 14 Tagen d. i. bis xum 20. IV. 1942 zu bezahlen, da widrigenfalls gerichtliche Eintreibung durch Rechtsanwälte erfolgen wird.
trgovina v'Heilenstein-u
se tem potom pozivalo, da svo{e dolgove za blago nalpoznm/e v 14 dneh. to /e <fo 20. IV. 1943 poravnalo, ker se bo Iste dru-gaie po odvetnikih sodnim potom izterjalo.
Der kommissarische Wirtschafter der Firma lOSEF ROINIK in HEILENSTEIN
HEINRICH PRINTSCHITZ
436
ff
ŠTAJERSKI GOSPODAR" posrednik med mestom in deželo
Wir geben allen Verwandten und Bekannten die traurige Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder, Herr
Franz Dobreitz
am 1. 4. 1942 um 14 Uhr nach langem, schweren Leiden im 38. Lebensjahr entschlafen ist.
Die Beerdigung findet am Karfreitag um 15.30 Uhr von der Aufbali-rungshalle des städt. Friedhofes in Drauweiler aus statt. Marburg, am 3, April 1942.
In tiefer Trauer:
Franz und Josefine Dobreitz, Eltern; Adolf und Fritz Dobreitz, Brüder, und die übrigen Verwandten.	461
7. deutsche
REICHSLOTTERIE
Reichste Gewinne
.'SOOOOO ,'300000 ..200000 i: loooM
und besolden viele KHlteltrelfer können auch Sie gewinnen	ä48
WESIACR
staatl. Lttflerieeinnahme
MarDurg/D. Herrengasse 25
Lospreise: Reichsmark ie Klasse
1/2 3.— Vi 6.— Vi 24.—
^ Ziehung 17. und 11. Aprfl
Cunje
krojaške odrezke, staro železje in kovine, papir, ovčjo volno svinjsko in govejo dlako (arovco) kupuje vsako količino AJois A r b e i t e r, Marburg, Draugasse 5. 507
Sredstva proti škodljivcem
za sadjarstvo in vinogradništvo
| Orevesni karbrtinej | FnsRiar I Kolaisan
1
| Lim z« Hsenice | Rramal vosek
| Tolačni extrakl 1.1, d.
459
dobite pri
F. Schcrtaim, Pettau, Mineritenplatz 7
Kmetje! \	
PasesUM!	
U eumstot	
Pri deki na polju in v vrtu
rabi
##
Sadom
$$
RedkM
Vzbuja tek in pospešuje prebave!
dobro in ceneno domačo pijačo, ki osvežuje is okrepča.
>
redilni in prašek za govedo, konje, svinje, drobnico in perutnina
Nakupu jem o vsako množino posušenih zdravilnih zelišč.
Progerie „SAN ITA S" CM, Bahnhofgasse 5 3»5	F i I i a I e i n T r i f a i I
DEUTSCHES ROTES KREUZ
CIL L S
Auskünfte in Angelegenheiten des Deutschen Roten Kreuzes werden jeden Montag in der Sprechstunde von 14—16 Uhr in der Kanzlei der Kreisstelle des Deutschen Roten Kreuzes in Cilli, Goethestraße 4, iL Stock, erteilt.
Pojasnila v zadevah Nemškega rdečega križa se dobijo vsak ponedeljek med uradnimi
urami od 14. do 16. ure v pisarni okrajnega vodstva Nemškega rdečega križa t Cilli-ju, Goethestraße 4, v drugem nadstropju.
474	Deutsches Rotes Kreuz, Kreisstelle Cilli, der Leiter d. Abtlg. IV
Naš ljubljeni soprog, skrben brat, stric in svak, gospod
Stefan Michelattch
vodja orožiriške postaje v pok.
nas je v ponedeljek, dne 29. marca 1942 ob pol 10. uri predpoldne po dolgem, težkem trpljenju v 55. letu svoje dobe za vedno zapustil. Pogreb se je vršil v sredo, dne 1. aprila 1942 ob 14. uri iz hiše žalosti v Gross-Warnitz-u na pokopališču v Hašlach-u.
Gross-Warnitz und Haslach in der Kollos, am 51. März 1942.
Globoko žalujoči: Barbara Michelatsch, soproga. Družina Del Negro in ostali sorodniki. 43s
Organizacija Steirischer Heimatbund Vam olajšuje uk nemščine!