222
Našim živinorejcem.
Spisal Blaže Pernfšek.
Poljedelstvo in živinoreja ste v takej zvezi med seboj, da si še misliti ni mogoče pravega kmetovanja, če ne bi se vzajemno podpirali onidve. Živina je oni bistveni faktor, ki pomaga dovrševati kmetovalcu naj-teža dela; živina je ona tvornica, ki izdeluje poljskim rastlinam vsakdanji kruh — gnoj. Na to mi vsakdo lahko priznava, da bi se morala obračati veča pozornost na živino, nego jo obračajo naši Slovenci.
Izmed vse živine je za kmetijo gotovo najvažnisa goveja živina. Jako rad priznavam, da so kmetovalci, ki imajo veliko veselja do goved in so prepričani o njenej veliki hasnovitosti, če tudi ne dosti, le rediti in sploh rabiti je ne znajo.
Ne glede na to, kar sem zdaj omenil, kmetovalec premnogokrat ne zna ceniti ne svoje ne druge živine, in to mu je v veliko škodo. Izredil si, kmetovalec! morda živinče, ki ima vse lepe in koristne lastnosti, a ne veš, kaj da imaš v hlevu. Zdaj pride k tebi skušen mesar, in za malo novcev ti izpuli prelepo tele. Prav tako se opehari drugi kupec za par lepih volov ter mu vdariš na roko na njegov dobiček, sebi pa v škodo. Zdaj greš kupovat na sej m, vstopiš se ondi pred vola ter misliš sam pri sebi: »No, ta-le živinica pa ni preslaba; životna sta, nog tudi zastavnih; pogledaš jima še na zobe, — pa vže je vse dobro. Na to začneš odbijati dobro zasoljeni kup, k temu te pa lepo naplahta še kak premeten „mešetar" in barantija je gotova. Odštel si za vola lepih desetakov in stotakov ter lepo so te ocedili. Jedva priženeš domii vola, vže te krega žena s praga godrnjaje: „zakaj mi priženeš domii taki pokveki!?" če tudi sama ubogo malo pozni goveda. Ako še po pravici poveš, koliko da si odštel za-nju, gotovo je ogenj v strehi. Kmalu se prepričaš, da ti nečeta jesti in da ti tudi v jarmu ne služita po tvojej želji.  Moraš ju prodati — v zgubo.   Zdaj se pra-
223
skaš za ušesom, a „po toči je prepozno zvoniti", — Če greš kupovat krave, tudi tu kupiš mačka v „žaklji".
Da bi se pa znal bolje varovati v tem oziru, hočem ti napisati tu iz kmetijskega znanstva nekoliko glavnih toček, ki jih ne smeš prezirati.
Lepo in koristno živinče mora imeti glavo lahko in primerno, oči velike, bistre in pohlevne, nosnici široki, hladni in mokri. Vrat ne sme biti ne predolg, ne predroben niti predebel, od kojega mu sega med nogi velik nader, ki se manjša proti gobcu. Zatilnik in gnjat mu mora biti močen; prša morajo biti globoka in široka. Život naj je dolgast in okrogel, hrbet poln in raven; život sploh ne sme biti niti spredi ne zadej visi. Ledji naj ste široki. Polni stranici znanite, da je živinče močno in da se rado redi. Koža lepej živini je mehka, ne predebela, dlaka pa svitla, mehka, gosta in primerne barve. Beder je lepa živina močnih, mesnatih in polnih, obokanih, pa ne previsocih; stegen je močnih, niti krivih, niti stisnjenih; na plečih je široka, okrogla in polna. Lepo živinče ima širok križ, ki ni povesen, kovka sta saksebi, rep pa ne visi, kakor bi imel navezan kamen na njem in ni predebel, kosti pri repu je tudi vsak-sebnih in lepo okroglih; lakotnici ste majhni, kosti ne okorne. Prednji nogi se ne krešete pri hoji — to velja tudi o zadnjih, — niste predebeli in pod kolenom ste kratki; parklji so majhni in svitli. Zadnji nogi ste, kakor prednji, ravni, krogli in ne švedrasti. Tu sem spada tudi dostojna velikost in primerna starost Visoke noge niso lepe, tako tudi dolga rogova ne, debela, plošnata in če se ne sukata vsaksebi počasi rajša malo naprej, močno kazita glavo.
Vol se mora razločevati od krave sploh v tem, da je v vseh delih života itd. zastavniši nego krava. Tak vol se raji redi in je sposobniši za vprego. Krava pa naj se loči od vola v tem, da ima slokast vrat in prsi, krajša rogova, raven krogel život, tanke noge, in sploh v vseh delih naj je šibkejša od vola, le križa (in sploh v zadnjem delu života) naj je širocega, kajti taka krava se lahko oteli. Dalje naj ima debele mlečne žile, lepo kroglo, bolj v život stisnjeno, razširjeno, mehko, ne mesnato vime.
Pri muriškem in marijedvorskem plemenu se dobodo vse te lepe in koristne lastnosti, pri drugih pa težko.*)
*) Nadroben popis različnih rodov s podobami razjasnjen se nahaja v knjigi, ki jo je spisal po naročilu kmetijske družbe kranjske dr. J. Bleiweis in se začne prihodnji teden prodajati.