Leto XXXVII Št. 15
Murska Sobota 16. april 1987
Cena 200 din
NASLOV
Posvet o prenovi male delavske ustave
Razočaranje nad obsegom in vsebino
Uvodničar na ponedeljkovem posvetu medobčinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti, dr. Janez Šinkovec, je v razpravi o zakonskem osnutku o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu menil, da je preobsežen, s preskromnimi strokovnimi podlagami. Daleč so od tiste filozofije in teženj, ki sta jih v malo delavsko ustavo leta 1976 ob sodelovanju eminentnih znanstvenikov in politikov vgradila pokojna Edvard Kardelj in Vladimir Bakarič. Zdaj se s tem v zvezni komisiji ukvarjajo starejši, upokojeni uradniki iu nekateri delegati, ki slabo poznajo sodobnejše razvojne koncepcije, zato ne presenečata pretiran normativizem in dokajšnja zmeda pri iskanju določenih rešitev. Bolje bi bilo, če bi sprejem zakona odložili, se je opredelil predsednik komisije pri slovenski skupščini za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Slišali smo, da bomo najprej spreminjali zakon, nato ustavo in za tem še enkrat zakon, kar pa naj ne bi pomenilo, da bodo morali po gospodarskih enotah in delovnih skupnostih kar trikrat spreminjati samoupravne splošne akte.
Sicer pa je dr. Šinkovec — kot na vseh dozdajšnjih osmih tovrstnih posvetih po Sloveniji — na iskriv, oster način razčlenil novosti, ki se napovedujejo pri temeljnih načelih, dohodkovnih odnosih, samoupravnem organiziranju in odločanju ter samoupravnih splošnih aktih. Hkrati je zbranim nazorno označil jugoslovansko stvarnost* ki je taka, da so tri federalne enote: Črna gora, Makedonija in Kosovo tako rekoč v bankrotu in da utegnejo krizne razmere v velikih sistemih, kot so elektrogospodarstvo, železniški promet, ptt dejavnost, pripeljati do prerazporejanja dohodka in s tem odmika od blagovno-tržnih zakonitosti. Pomembne spremembe naj bi bile pri povezovanju osebnega dela z družbenim, zlasti kar zadeva širi* tev. zadružništva na vsa področja in ustanavljanje delovnih skupnosti. Pri statusnih spremembah ozdov bi se bilo smiselno zgledovati po razvitem svetu, saj recimo vlada v ZR Nemčiji in ameriški senatni odbor ugotavljata, da ustanavljanje velikih firm ni več atraktivno, kajti zgolj stroški notranje komunikacij je so prezajetni.
Skratka, ponujeni osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o . združenem delu ne obeta bistvenih pospeškov, sicer pa bi morala nadaljnja razprava pokazati, kje, na katerjh področjih bodo vendarle potrebni carski rezi. Brez njih namreč ne bo šlo.
B. Žunec
MURA: JUGOSLAVIJA v soboto, 25. aprila
Jugoslovanska nogometna reprezentanca bo 21. aprila prispela v Mursko Soboto, kjer se bo pripravljala na kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo s Severno Irsko. Poleg igralcev, ki so na zadnji prijateljski tekmi s 4:0 premagali izbrance Branka Elznerja — Avstrijo, bodo v Mursko Soboto prišli tudi nekateri naši zdomci. Omenjajo brata Vujovič, Sliškoviča, Hadžiabdiča in Ivkoviča. To je prvič, da so si najboljši jugoslovanski nogometaši izbrali za priprave Mursko Soboto. Izbranci selektorja Ivice Osima bodo v soboto, 25. aprila, ob 16. uri na stadionu v Murski Soboti odigrali prijateljsko tekmo z domačo Muro. Vstopnice po 1.000 in 2.000 dinarjev že prodajajo. To bo prav gotovo prava poslastica za ljubitelje nogometa.
F. M.
Ali je res? Doslej smo jo že večkrat pričakovali, vsaj letos, vendar pa se je vreme vedno obrnilo. Tudi nedeljsko] sonce je zamenjal oblačen in mrzel ponedeljek, takv^aj vreme ni nič kaj pomladno. Tale cvetoča marelica in čepe-le, ki že pridno obletavajo cvetje, pa dajejo vsaj malo tipal nja, da se bodo začeli topli in sončni dnevi.	I
Dt L.
Salamander kmalu v Turnišču!?
Vključevanje v mednarodno delitev dela je že dlje časa naša edina alternativa, tega se zavedajo tako gospodarstveniki kot politiki. Vendar pa prav pri tej zaostajamo iz več razlogov, osrednji pa so v subjektivnih slabostih, saj poslovanje z Zahodom zahteva kakovost, točnost in poslovnost.
Nedavtio je bil na obisku v Planiki Turnišče, eden vodilnih mož svetovno znane zahodnonemške tvrdke Salamander, Werdner Cuper. Obisk v Turnišču je bil neposredno po pogovorih predsednika naše vlade Branka Mikuliča z zahodnonemškim kanclerjem Helmutom Kohlom, kar navaja na dejstvo, da je hitrost in učinkovitost komunikacijskega sistema med zahodnonemško politiko in gospodarstvom vsaj ža naše razmere neverjetna in da je medsebojna povezanost obeh prvi pogoj za uspešno poslovanje in trgovanje. Werdner Cuper je v Turnišče prispel v spremstvu generalnega direktorja Planike, Antona Grosa, in voditeljice tozda Blagovni promet, Saše Burja. Ker so se gostitelji pod vodstvom direktorja Jožeta Kolariča na obisk več kot dobro pripravili, je bil gost nad tem, kar je videl, navdušen. Posebej nad urejenostjo in čistočo tovarne ter pridnostjo delavcev.
Pogovori so bili zato uspešni in v Planiki ocenjujejo, da obisk pomeni veliko — ne le zanje, pač pa za celotno regijsko gospodarstvo. .Nedvomno bodo po pogovorih tudi neposredne koristi. Veliko možnosti je namreč, in to celo iz tujine, kar je zadnje čase pri nas res prava dragocenost. Za prihodnost se torej v Planiki ni bati, posebej ne ob njihovem dosedanjem zelo dobrem poslovanju in kakovosti izdelkov novega gorskega programa, ki jih je pohvalil tudi obiskovalec.
Ob tej priložnosti pa v Planiki opozarjajo na pomanjkljivost — slabo povezanost združenega dela in turizma. To sta povsem različni sferi samo na prvi pogled, saj bi veljalo razmisli
Obiskali smo KS Radoslavci
V petek je uredništvo Vestnika in Radia Murska Sobota obiskalo krajevno skupnost Radoslavci in tako začelo niz uredniških akcij, ki so bile že ustaljena praksa v minulih letih. S številnimi gosti smo poskušali izvedeti kaj več o krajevni skupnosti in možnostih nadaljnjega razvoja Radoslavec. Nekaj vej! o tem obisku pa lahko preberete na 5. strani.
ti o širitvi turistične ponudbe z denarjem tistih ozdov, ki ga seveda imajo. Ob obisku nemškega gosta se je namreč izkazalo, da imamo čudovito pokrajino (termalne vode, bogastvo pokrajine ob Muri), na drugi strani pa zastrašujoče slabe ceste. Zato ni nič čudnega, Če je Werdner Cuper med drugim izjavil: »Če bi imela ZRN vsaj del tega bogastva, bi ga znala dobro vnovčiti.«
Bojan Peček
Ali stanovanje le se sen
V Sloveniji smo lani zgradili za 4 tisoč manj družbenih stanovanj kot leto prej, še manj ugodno pa bo letos, saj imamo zakon o dohodku v delovni organizaciji, kar pomeni, da bo za gradnjo stanovanj za 55 odstotkov manj denarja, bistvene novosti predvideva osnutek družbenega dogovora o družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu, stano-vansko gradnjo nasploh pa omejuje še določilo o usklajevanju bančnih posojil. Prav s slednjim naj bi ohranili realno vrednost stanovanjskega dinarja, stanovanje pa bo vse manj socialna »kategorija«.
Bančniki pravijo, da občan pri sprotnem uklajevanje ne bo oškodovan, saj je faktor valorizacije 80, kar je še vedno manj od stopnje inflacije. Je pa res, da bo takih, ki bodo prosili posojilo, vedno manj, čeprav pravijo, da bi bil človek vsa leta odplačevanja dolga realno enako obremenjen, torej za tretjino osebnega dohodka. Po novem naj bi bit rok odplačila tudi do trideset let. Ob tem pa se postavlja vrsta vprašanj, na katera ne ve nihče odgovora, so torej neznanke pri kreditiranju. Ali bo dolžnik vsa leta prejemal realno enak dohodek in ali bo stopnja rasti osebnih dohodkov še naprej taka kot dosedaj ter kako bodo prišle do stanovanja mlade družine in taki z nizkimi osebnimi dohodki?
Kakšni osebni dohodki za marec?
Po podatkih službe družbenega knjigovodstva v Pomurju v letu . 1986 nobena organizacija združenega dela ni bila kršitelj pri izplačilu osebnih dohodkov, v prvih letošnjih dveh mesecih, oziroma v februarju, pa je 70 organizacij združenega dela v gospodarstvu in 25 organizacij iz negospodarstva izplačalo višje osebne dohodke, kot dovoljuje zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev za leto 1987. Čeprav je bilo precej ča-.sa veliko nejasnosti okrog izvajanja zakona, je zdaj že znano, da
Socialne probleme naj bi delno reševali z beneficirano obrestno mero pri bankah. Neznanka pa je, od kod denar za to. Pravijo, da bi del morala prispevati banka.
V bankah vseeno 'želijo spodbuditi varčevanje za gradnjo stanovanj, saj bodo po isti stopnji kot posojila valorizirali tudi privarčevano, razmerje pa naj bi bilo ena proti ena.
Pri kreditiranju ostaja veliko neznank, prav tako tudi, kako se bodo v praksi lahko uveljavile nekatere predlagane spremembe pri zakonskih določilih. Vprašanje je, kako uresničiti že sprejeta stališča o stanovanski gradnji ob sedaj Veljavnih in sprejetih
BODO ŽELEZNIŠKI TIRI ŠE BOLJ SAMEVALI? - To vprašanje se je nehote vsiljevalo ob razpravi za okroglo mizo ob dnevu železničarjev — 15. aprilu. Nezavidljiv gospodarski položaj železniškega gospodarstva, ki ga pestijo ogromne izgube, in predvidena ukinitev osmih lokalnih potniških vlakov na progi Murska Sobota—Ormož sta bili osrednji temi okrogle mize. Več pa lahko preberete na 9. strani.
“Ob petstoletnici slovenske partije ~
NOVO BRANJE ČEBINSKEGA MANIFESTA
Njegovo sporočilo sega iz pomladi 1937 v pomlad 1987 in še dlje. Prešernova Zdravljica kot pesniška umetnina in hkrati ena najglobljih slovenskih osvobodilnih izpovedi je ob tem izhodišče in iztočnica.
»Treba je prenehati s politi-kanstvom in medsebojnimi prepiri v demokratičnih vrstah, združiti se morajo vse sile, ki jim je res pri srcu usoda slovenskega naroda,« beremo. Priznati je treba, da zveni blizu in znano, kar je sicer nastalo tisto davno pomlad, ko se je ob preteči nevarnosti fašizma na kocko postavljala usoda Slovencev in slovenstva. »Bodočnost slovenskega naroda in njegov narodni obstoj bosta zagotovljena le v svobodni zvezi bratskih narodov Jugoslavije v obliki zvezne države. V ta namen je treba sklicati konstitu-anto, ki naj odloči o obliki bodočega sožitja narodov današnje Jugoslavije. Slovenski narod pa mora dobiti svoj lastni demokratično izvoljeni parlament. Treba je podpreti boj slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in drugje za svoje narodne pravice, kajti slo-• venski narod se ne more in ne sme odpovedati svojega starega cilja: ZDRUŽENE IN SVOBODNE SLOVENIJE:« Kaj pomeni vrnitev k izvirnim načelom čebinskega manifesta? Združena in svobodna Slovenija je bila tedanji cilj, danes po prevrednotenju vrednot in z zgodovinske distance je to program skupnega slovenskega kulturnega prostora z našim zamejstvom v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter zdomstvom, sezonstvom in izseljenstvom po svetu.
Socialno-gospodarske razmere so takrat terjale tako politiko, ki bo slovenski narod gospodarsko osamosvojila ter zagotovila slovenskemu delovnemu ljudstvu človeka vredno življenje. »Treba je prenehati s centralizacijo raznih fondov, izjemnimi davki za Slovenijo in demontažo slovenske industri-
poračunov za preveč izplačane osebne dohodke v februarju ob marčevskem izplačilu osebnih dohodkov ne bodo delali, pač pa bodo to storili šele po periodičnem obračunu za prvo četrtletje.
V radgonski občini je 18 organizacij združenega dela, kjer so 4.912 zaposlenim izplačali ob februarskem osebnem dohodku okrog 12 odstotkov preveč sredstev in če bi se dosledno držali zakona, bi morali marčevske osebne dohodke za toliko zmanjšati. Najtežji je položaj v vseh tozdih Avtoradgone, kjer bi morali osebne dohodke v primerjavi
zakonskih določilih.
Sicer pa naj bi novosti na področju določil na novo postavile razmerje med vlagatelji, skupnostmi in uporabniki stanovanj. Zagotovljena naj bi bila sredstva za enostavno reprodukcijo, stanarine bi morale biti ekonomske in tudi sproti usklajevane. Prav tako naj bi se poenostavil postopek za izselitev tistih podnajemnikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za stanovanje, pridobitniki solidarnostnih stanovanj pa bodo morali poravnati vse obveznosti, ki izhajajo iz uporabe stanovanja, ko izgubijo status sodlidar-nostnega upravičenca.
Majda Horvat
je; treba je zmanjšati davke, treba je dati Sloveniji finančnih sredstev v sorazmerju ž vplačanimi davki; treba je zvišati plače in skrajšati delovni čas, izboljšati delovne razmere in socialno zakonodajo .,. Treba je urediti odplačevanje kmečkih dolgov z državno pomočjo na račun bogatih izkoriščevalcev; treba je preskrbeti kmetu poceni kreditov, sanirati zadružništvo in ga dati v roke delovnim kmetom ter podpreti kmeta v njegovih vsakdanjih težavah. Prav tako se mora izboljšati položaj vseh ostalih ljudskih slojev .. . Slovenija je bila posebno zapostavljena pri izvrševanju javnih del, zato propadajo naše ceste, železnice in vse druge naše javne naprave. Slovensko ljudstvo zahteva obnovo starih in graditev novih javnih naprav«. Ali ni marsikaj aktualno še danes?
Slovenska partija je na svojem popotovanju šla skozi različna obdobja: od ilegalne, opozicijske, elitne, kadrovske, leninistične, do partije na oblasti in Zveze komunistov, ki želi biti vodilna s svojo sposobnostjo, da oblikuje in ponuja vodilno, usmerjajočo, razvojno idejo. Pri tem bi moralo biti dovolj prostora tudi za drugače misleče, za tiste zunaj Zveze komunistov,ki na sedanjem razvojnem razpotju in pragu 21. stoletja iščejo v evropskih in svetovnih razsežnostih nove alternative in paradigme. V tem pogledu se zdi, kot.da smo — kot se je že večkrat izrazil Mitja Ribičič — šele v šolskih klopeh demokracije. Manifest ustanovnega kongresa KP Slovenije, nastal pred pol stoletja, je gotovo lahko za zgled, kako razčleniti družbeno stvarnost, njegov poziv k sodelovanju vseh in vsakogar pa sporočilo, ki mu je vredno prisluhniti.
s februarjem zmanjšati od 17 do 25 odstotkov, vendar kaže, da bo to zmanjšanje le nekoliko nižje, saj so v marcu opravili več delovnih ur, pa tudi sicer nekateri podatki kažejo, da tako drastično znižanje ne bo potrebno.
Podobno je v lendavski občini, kjer sp v 12 organizacijah združenega dela izplačali preveč osebnih dohodkov, največja med njimi pa je delovna organizacija Gorenje Varstroj, kjer znaša presežek blizu 30 odstotkov. Vendar sp tudi tu našli ustrezne rešitve in v marcu osebnih dohodkov ne bodo zniževali. Tudi v soboški občini, kjer je kršiteljev 23, preveč izplačanih osebnih dohodkov pa je bilo 17 odstotkov, iščejo najustreznejše rešitve, podobno pa tudi v ljutomerski občini, kjer so povprečno 10 odstotkov preveč sredstev izplačali v 17 organizacijah združenega dela.
Če v gospodarstvu večjih težav pri izplačilu osebnih dohodkov ne bi smelo biti, pa to ne velja za negospodarstvo, kjer so morali osebne dohodke v marcu uskladiti z zakonom. Podobno velja tudi za izgubarje, saj pri tistih s pokrito izgubo osebni dohodki ne smejo presegati povprečja v njihovi dejavnosti, medtem ko v organizacijah združenega dela z nepokrito izgubo lahko izplačajo v marcu le zajamčene osebne dohodke.	L. Kovač
aktualno doma in po svetu
leden dni je že konec nepopisnega trpljenja palestinskih beguncev v Libanonu. Prihaja hrana, zdravila. V bojih za ta taborišča je doslej izgubilo življenje okoli 1300.
Palestincev, vendar je v taboriščih še 35 tisoč žena in otrok.
Pa se res premalo poznamo
Ob nedavnem nastopu predsednika Socialistične zveze Slovenije Jožeta Smoleta na javni tribuni v Zagrebu so ponovno zatrjevali, da prihaja v Jugoslaviji do nesporazumov predvsem zato, ker se med seboj ne poznamo. Jože Smole je posebej poudaril, da je prgv slaba obveščenost o dogajanjih v Sloveniji glavni krivec za nastanek teze o nekakšnem slovenskem sindromu, torej skupku znakov, značilnih za določeno bolezen.
Ali se res ne poznamo? In celo res je, da se res ne poznamo, toda zakaj? Pravi vzrok je vsekakor v tem, da nočemo drugim govoriti o svojih nevšečnostih, če pa že v jugoslovanskem okolju o kakšni nevšečnosti v Sloveniji nekaj zvedo, obravnavajo problem najprej dogmatsko — sumljivi ste nam. Jezik je hud ovira pri medsebojnem spoznavanju. Prepričan sem, da so vsi napadalci na Novo revijo prebrali le izvlečke, ki jih dnevno posreduje Tanjug uredništvom po vsej Jugoslaviji. Ne dvomimo v dobronamernost novinarjev, ki te izvlečke pripravljajo, toda pri takšnem delu ima vsak človek svoj pogled. Napadi na Slovenijo so na osnovi teh izvlečkov. Sloven-
skih časopisov, revij in knjig po Jugoslaviji skorajda ne prebirajo, medtem ko prodajo v Sloveniji prav enako število tednikov v srbohrvaščini, kot jih natisne-,mo sami v Sloveniji. Vseh teh tednikov, od Nina, Danasa, Starta in drugih, prodajo okoli sto tisoč izvodov. Torej, vemo kaj se dogaja, toda ali so pričevanja v teh tednikih tudi objektivna resnica? Samo za primer stališče sarajevskega dnevnika Oslobodje-nje o štafeti mladosti. Zapisali so, da nasprotniki štafete napadajo osnovne pridobitve revolucije. Kaj vse je potem osnovna pridobitev.
Naslednja težava je pomanjkanje sposobnosti za ocenjevanje. Vsakdo gleda na drugega tako,
kot sam hoče, ne pa tako, kot je tisti drugi v resnici. Za dogmatizem je značilen tako imenovani apriorizem, vnaprejšnja sodba o nečem, česar ne poznajo, oziroma sploh nočejo poznati. Kako naj se spoznamo, če kar vnaprej obsojamo?
Če gledamo na druge, kot sami hočemo, prihaja nujno do nepotrebnih nesporazumov. Vzemimo samo primer slovenskega jezika. Prizadevanje za lep jezik so
Ukrepanje zisa je namerjeno na spoštovanje igre tako pri višini osebnih dohodkov kot pri cenah in drugod, toda to je le pogled od zgoraj — od koder se podrobnosti ne vidijo, saj se vse spreminja v povprečja.
Spreminjanje v povprečja je zatorej zajelo vse prizadete organizacije: med tem ko ene pridno ali nejevoljno spuščajo cene, ki so preskočile dogovorjeno raven, one druge, ki do dogovorjene ravni še niso prišle, pridno in za vsak primer povečujejo cene, saj najbrž ne bi bilo prav, če bi bile bele vrane — preskrbni v gospodarjenju: ki je tako ali drugače kar naprej izravnavano in uravnavano od zgoraj in, kot kaže, vse bolj od zgoraj.
Najbolj zgovoren je o tem primer iz Niša, kjer sta brata mesarja sklenila prodajati meso ceneje, kot je bilo dogovorjeno, ker sta kupovala živino po isti ceni kot prej in sta mislila, da dobita več če več prodata po nižji ceni kot pa manj po višji. Potem ju je kaznoval sodnik za prekrške, češ da se ne držita pravil igre.
S tem je podobno, kot je bilo v začetkih samoupravljanja z dohodkom. Če ga ni bilo dovolj za osebne dohodke, so si organizacije dela kratko malo sposojale denar in ga delile, kot da je zaslužen. Občine pa so zbirale denar za svoje namere v izmišljenih skladih, če drugače več ni bilo mogoče in — bil je volk sit, koza pa je ostala cela. Vsaj navidez, če že ne zares.
Taka nenamenska poraba nezasluženega denarja je postala praksa zdaj v neki povsem novi, doslej morda še neznani različici. Ko so tačas tukaj pregledovali način porabe sindikalne članarine, so ugotovili, da jo trošijo v marsikateri občini povsem po-svoje. V Knja-ževcu na primer sindikalni svet izplačuje osebne dohodke delavcem drugih družbenopolitičnih organizacij. V Kraljevu s sindikalno članarino izplačujejo osebne dohodke sekretarju sisa za počitek in rekreacijo. V Surdulici in Negotinu so obračunali velike zneske na račun — mednarodnega sodelovanja. Menda z Bolgarijo in Romunijo.. .
Tako kaže, da so sindikati v marsikateri občini preprosto finančni servis drugim podobnim in drugačnim organizacijam, ki so v zadregi bodisi glede izplačevanja osebnih dohodkov bodisi kakšnih drugih stroškov, ki jih vedo narediti, ne pa tudi pokriti.
Delavci, ki plačujejo sindikalno članarino, kajpak niso vedeli za način porabe svoje članarine in zdaj komentirajo takšno početje s pikrimi pripombami, da sindikati pač skrbijo zaforumske delavce, ker je proizvodnih preveč, da bi lahko vsem njim izravnavali osebne do-hodke, ki so zadnje čase mnogim že premajhni, zlasti pa zdaj, ko jih je zis blokiral.
Kakorkoli že obrnemo, ti podatki kažejo, da so v marsikateri ob-(> čini sindikalni, in ne samo sindikalni, forumi že tako sformalizirani, J* da svoje prave ustavne vloge, da o odgovornosti delavskemu razredu St sploh ne govorimo, niti približno ne uresničujejo.
wi Pri tem se je tudi pokazalo, da sindikalna organizacija nima več Q revizorjev, nadzornikov finančnega poslovanja, in da pravzaprav ni
PRAGA — Generalni sekretar CK KP SZ Mihail Gorbačov je med dvodnevnim obiskom v Češkoslovaški med drugim obiskal tudi Bratislavo.
TEHERAN - Vzhodno od Basre je že nekaj dni osma iranska ofenziva. Tuje agencije ne poročajo o večjih uspehih Irancev.
BUDIMPEŠTA - Na Madžarskem so v začetku tega tedna za povprečno 18 odstotkov podražili meso, kruh in nekatera druga živila.
BONN — Teroristična organizacija Frakcija rdeče armade (RAF) v Zvezni republiki Nemčiji je tako močna kot pred desetimi leti. To je izjavil zvezni državni tožilec.
TOKIO — Ker v japonskem glavnem mestu vse bolj primanjkuje gradbenih zemljišč, proučujejo možnost, da bi v tokijskem zalivu zgradili štiri umetne otoke. Za to bi porabili okoli 380 milijard dolarjev.
NEW DELHI - Indija in Madžarska sta podpisali petletni sporazum o prodaji indijskih potniških avtomobilov na Madžarsko. Indijci izdelujejo avtomobile po licenci japonskega Suzukija.
VESZPREM - Na Madžarskem so prvič uvedli stečajni postopek za neko državno podjetje. Stečaj je zahtevala banka, gre pa za gradbeno podjetje VAEV v Veszpremu, ki zaposluje okoli 2 tisoč delavcev. Te bodo skušali zaposliti pri drugih gradbenih podjetjih.
NEW YORK - Slovenski književnik Brano Šomen je v jugoslovanskem kulturno-informativ-nem centru predaval o življenju, delu in še nepojasnjeni smrti ameriškega književnika slovenskega rodu Louisa Adamiča. Šomen pripravlja film o tem znanem prijatelju Jugoslavije.
NAIROBI — Dobrega pol leta po katastrofalni nesreči v južnoafriškem rudniku zlata Kinross, v kateri je umrlo najmanj 177 rudarjev, je pred dnevi prišlo do nesreče v nekem drugem rudniku, ki je terjala 34 življenj.
Slaboumnost na pohodu
Število žrtev slaboumnosti (demence) se bo do konca stoletja dramatično povečalo. To trdijo strokovnjaki v poročilu, ki so ga pripravili za ameriški kongres. Med drugim je rečeno, da se bo število ljudi z izgubljenimi mentalnimi sposobnostmi do leta 2000 povečalo za 60 odstotkov, sedaj registriranih primerov v ZDA pa je poldrugi milijon. Strokovnjaki upajo, da bo znanost odkrila učinkovito zdravilo, če ne, se bo število žrtev vseh oblik slaboumnosti do leta 2040 povečalo na 7,4 milijona.
0 stavkah in odgovornosti
Borba osvetljuje ozadje vse pogostejšega povpraševanja o obstanku ali ostavki Mikuličevega kabineta:
Razpravljanja o odgovornosti so se zadnje čase osredotočila na ZIS. Kako dela in s kolikšno odgovornostjo? Mikulič mora vse pogosteje odgovarjati na vprašanje, če razmišlja o ostavki, ker ni pravih uspehov na najbolj občutljivih področjih, kot so zniževanje inflacije, življenjska raven, večanje izvoza, zmanjševanje socialnih razlik ...
Mikuliča ne vprašujejo samo tuji novinarji, saj se oglašajo tudi nekateri domači »subjekti«. Vse pogosteje celo taki, ki imajo precej krivde za sedanjo krizo, vendar so se pravočasno izmaknili osebni, odgovornosti. Rešila jih je pajčevina kolektivne odgovornosti oziroma »pridobljena pravica« vrhov na kolektivno neodgovornost, tako da so se številni krivci spremenili v sodnike in »zaščitnike« interesov delavcev.
Ostavke — velja tudi za vladne — morajo biti sestavni del samoupravljanja in nikakor ne »konec sveta«. Po tej logiki tudi povpraševanja o ostavki ne bi kazalo dramatizirati. Nekaj drugega se utegne slabo končati. Prizadevanje, da bi »Mikuličeva vlada« postala žrtveno jagnje, kar bi bil v resnici le privid za spremembo na bolje. Naj poenostavimo: z ostavko vlade ne bi ničesar pridobili, ker je vprašanje njene učinkovitosti v tem, da ima preveč zvezane roke s političnimi omejitvami.
V hudi zmoti bi bili, če bi mislili, da ZIS »mora, lahko in hoče« napraviti vse tisto, česar politika v celoti tačas ne zmore ali noče. Kaj se torej spremeni, če »zrušimo vlado«, vse okoli nje pa ostane na svojih mestih?
Že šestega britanskega znanstvenika, ki se je ukvarjal z raziskavami na področju oboroževanja in obrambe, so našli mrtvega. Bil je zastrupljen z ogljikovim monoksidom. Njegovo smrt povezujejo z vrsto skrivnostnih izginotij ali umorov britanskih strokovnjakov za-vojaško industrijo.
Petra Peapella so našli mrtve
Skrivnostni znanstveniki
ga v garaži. Vrata so bila zaprta, motor pa prižgan. Policija je takrat ugotovila, da gre za nesrečo in končala ta »primer«. Peter Peapell je bil profesor na kraljevski vojaški univerzi pri Swindo-nu in specialist za metalurgijo.
Raziskave, s katerimi se je ukvarjal, so bile tajnost.
V ŽARIŠČU DOGODKOV^—
Nedeljivost človekovih (narodnostnih) pravic
Dokaj zaskrbljujoče novice prihajajo zadnje čase iz avstrijskega zveznega parlamenta na Dunaju, zadevajo pa ostre razprave glede proračuna in programa nove vlade. Predvideni ukrepi utegnejo neposredno (še bolj) prizadeti manjšine v Avstriji in tako tudi štajerske Slovence oz. dvojezično prebivalstvo na območju Radgonskega kota, Lipnice in De-utschlandsberga. Kako vidi problematiko poslanec ZAL (Združene alternativne liste) Slovenec Karel Smolle?
»Gre za to, da je trenutni proračun tudi v Avstriji doživel močno skrčenje in na žalost so bile te krčitve najbolj boleče ravno tam, kjer je mali človek najbolj prizadet. Tako seje skrčilo regionalno pospeševanje, ki je bilo prej važen način reševanja gospodarskih problemov obrobnih okrajev. V celoti vzeto pa si avstrijsko gospodarstvo in njegovi dejavniki prizadevajo za čim močnejšo vključitev v EGS (Evropsko gospodarsko skupnost), kar pomeni, da bodo obrobni kraji še bolj pod pritiskom teh novih konstelacij. Zato smo v parlamentu — ravno zadnjič je tekla beseda o Maloobmejne«} prometu — zeleni predlagali, da je treba razmišljati o posebnih pogodbah med obmejnimi okraji tako z Madžarsko in Gradiščansko kot Štajersko, Koroško, Slovenijo in Hrvaško. Govorili smo o potrebi po posebni regionalni pogodbi, ki bi v večji meri omogočala ne-
Poslanec John Cartwright je zahteval od vlade, naj začne preiskavo v zvezi s smrtjo drugih znanstvenikov. Četudi bi šlo za samomore, imamo veliko razlogov, da se vprašamo, pod kakšnim pritiskom delajo naši znanstveniki na obrambnem področju, če se raje odločijo za prostovoljno smrt, je dejal Cartwright.
moten pritok in pretakanje blaga in storitev z ene strani meje na drugo. Seveda taka pogodba nikoli ne more biti v korist samo eni strani, ampak mora biti njen cilj pospeševanje obeh krajev na vsaki strani meje. Pri tem smo opozorili na že pripravljeno, napisano pogodbo, ki je bila svoj-čas dogovorjena med Jugoslavijo in Avstrijo in je samo na pritisk predvsem nemško-nacionalnih elementov obe državi nista ratificirali.«
Koliko lahko k ugodnejšemu razpletanju te problematike pripomore vpliv delovne skupnosti Alpe-Jadran?
»Mislim, da bo morala skupnost Alpe-Jadran nekoliko sestopiti s svojih vzvišenih prestolov na nižjo raven. Morala bo reševati predvsem bolj konkretne in neposredne probleme. Kot je samoumevno, da obstoja, ugotavljamo, da prizadeto prebivalstvo nima dosti koristi od njenih visokih prizadevanj. Nujno bi si morala zadati bolj konkretne programe in recimo na področju energetike priti do določenih skupnih nastopanj, naložb, reševanja. Podobno velja za varstvo okolja, kjer vidimo potrebo, da bi se sosednje dežele in države srečale in razmišljale o tem, kako v večji meri zaščititi naravo.«
Slišimo, da na avstrijski strani tačas zbirajo podpise za ukinitev oz. substituiranje jedrske elektrarne Krško.
»Po Černobilu se je prebivalstvo na avstrijski'strani meje začelo ukvarjati s problemom JE
Krško. Prebivalstvo je nekoliko vznemirjeno in mislim, da upravičeno, saj bi pri kakšni večji poškodbi JE lahko bilo močno prizadeto. Koroški Slovenci oz. KEL (Koroška enotna lista) podpiramo pobude proti JE Krško, ker je za nas pomembno, da ne nastane iz te pobude protislovensko ali protijugoslovansko gibanje, ampak da dejansko ostanemo na vprašanju atomske energije, ki je problematična. KEL je že predlagala alternativo in zahtevala od deželnih glavarjev Koroške in Štajerske Wagnerja in
Krainerja, da bi bilo potrebno čimprej stopiti v pogajanja ^Slovenijo in Hrvaško. Razmislili bi o možni substituciji atomske elektrarne v Krškem. Mislim, da bi moglo priti do skupnih naložb v energetiki, saj tudi Avstrija rabi energijo, rabita jo'Slovenija in Hrvaška in menimo, da bi bilo možno polagoma substituirati Krško s skupnimi hidroelektrarnami, ker so pač deloma tudi naše vode skupne.«
Že sredi marca je delegacija narodnostnih skupnosti v Avstriji naslovila na udeležence KEVS (Konference o evropski varnosti in sodelovanju), ki zaseda na Duna-
globus
ju, peticijo o položaju narodnih manjšin. V njej so posebej omenjeni tudi štajerski Slovenci. Vaš komentar!
»Avstrijska državna pogodba in njen 7. člen jasno govorita o koroških in tudi štajerskih Slovencih. Zato je jasno, da tudi za slednje obstaja mednarodna obveznost po zaščiti. Njihov problem je brez dvoma v tem, da na tem območju primanjkuje ustrezno organizacijsko telo, ki bi združevalo še obstoječe slovenske družine, ki bi tudi kot skupina formulirale svoje potrebe in težnje. To pa seveda nas koroških Slovencev in tudi avstrijskega parlamentarca Slovenca ne odvezuje, da se ne bi zavzemali za vprašanja štajerskih Slovencev, kot se zavzemam za. probleme južnih Tirolcev, koroških Slovencev, gradiščanskih Hrvatov, gradiščanskih Madžarov in Čehov. V tej svoji splošni poziciji mislim, da ni možno deliti narodnostnih pravic na dva dela. Človekove pravice so nedeljive in so nedeljive tudi kar se tiče štajerskih Slovencev. Zato sem v parlamentu v svojih treh po-membnjših nastopih vključil še štajerske Slovence. Skupina, ki je združena v koordinacijskem odboru avstrijskih narodnostnih skupnosti in ki sodeluje v centru narodnostnih manjših na Dunaju se je dejansko odločila, da v posebni peticiji na vse članice omenjene konference naslovi posebno vlogo, kjer opozarja na probleme posameznih manjšin in seveda nismo izključili štajerskih Slovencev. Osebno mislim v bližnji prihodnosti obiskati kraje, kjer na Štajerskem še živijo Slovenci in upam, da mi bo uspelo dati jim nekoliko več poguma, da se tudi sami zavzemajo za svoje probleme.«
Branko ŽUNEC
STRAN 2
VESTNIK 16. APRILA 1987
ZAKAJ JE KOLEKTIVNI POSLOVODNI ODBOR ININE NAFTE LENDAVA HOTEL ODSTOPITI?
Ali zeleni plan lahko postane zrel?
Res je sicer, da ni nihče nenadomestljiv, vendar je v začetku tedna ponujeni odstop poslovodnih delavcev lendavske Ina-Nafte (Jože Hajdinjak, Tibor Kuzma in Milan Vajda) močno vznemiril ne le delavce, ampak tudi občinski izvršni svet, družbenopolitične organizacije in še koga.
Znano je, da se 1245-članski kolektiv nenehno ubada z velikimi finančnimi težavami. Te so predvsem posledica nakupa rafinerijske opreme in obveznosti do jugoslovanskega naftovoda. Četudi so rafinerijska opremo prodali Kitajcem, se finančno niso okrepili, kajti za napravo bodo dobili manj kot so (bodo) zanjo plačali. Enako je s krakom naftovoda, speljanim do rafinerije v Petišovcih; čeprav je izrabljen komaj 20-odstotno, so obveznosti oziroma anuitete take, kot če bi bil polno izkoriščen. Potem je problem zemeljski plin, ki jim ga Petrol zaračunava (en kubični meter) po 68 dinarjev, čeprav je nabavna cena 31 dinarjev, zato so izdelki petrokemijske dejavnosti (pre)dragi in nekonkurenčni. Zavrelo je tudi zaradi zahteve republiškega izvršnega sveta, ki je zagrozil z blokado žiroraču-na, če do (prejšnje) sobote ne bo-^
do vrnili 1 milijarde dinarjev, ki so jo pred leti dobili kot posojilo za obratna sredstva. Ta grožnja je toliko bolj vznemirila, ker se je ta dan »pokrival« z dnem, ko naj bi izplačali osebne dohodke za marec. Vodstvenim delavcem pa je tudi »prekipelo« zato, ker je ljubljanska organizacija Smelt, ki je bila posrednik pri prodaji rafinerijske opreme (pobrala je 10 odstotkov od zneska pogodbe), odlašala z nakazilom obroka denarja, ki so ga nakazali Kitajci. Gre za 7,9 milijona dolarjev.
Poslovodni delavci Nafte so s svojim ponujenim odstopom nekako pripomogli k delni ureditvi zadev. Kot najpomembnejši dosežek se zdi ta, da žiroračun ni bil blokiran in da so ob koncu tedna izplačali osebne dohodke. Dalje: Smelt je naposled nakazal 7,9 milijona dolarjev, od katerih bodo 3,3 milijone dolarjev (po)rabili za uresničitev pogodbe S Kitajci (nakup manjkajoče
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na posvetu z vodstvi občinskih svetov Zveze sindikatov, ki ga je pripravil Medobčinski svet ZSS za Pomurje, so največ pozornosti namenili razmeram v organizacijah združenega dela pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V tistih organizacijah, kjer so izplačali v januarju in februarju preveč sredstev za osebne dohodke, v marcu sicer le-teh ne bodo vračali, bodo pa morali marčevski osebni dohodek uskladiti z zakonom.
MURSKA SOBOTA — Čeprav se pripravlja ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe, le-ta letos še ne bo zaživela, to vlogo pa bo v letu Ivo/ opravljal občinski sklad za pospeševanje kmetijstva. Na skupščini sklada v začetku tedna so sprejeli program dela za letos in v njem opredelili najpomembnejše naloge za pospeševanje razvoja kmetijstva.
MURSKA SOBOTA - Na seji zadružnega sveta Kmetijske zadruge 1 a-nonka so največ pozornosti namenili kreditiranju v kmetijstvu, zlasti novim obrestnim meram, ki postavljajo kmetijstvo v skrajno neugoden položaj, ^ara-di visokih obrestnih mer je naložbena dejavnost že zastala, posledice pa bodo zelo neugodne. Seznanili so se tudi z oskrbo z reprodukcijskim materialom, i je zadovoljiva, nekoliko se zatika le pri oskrbi z umetnimi gnojili, vendar o-bavitelji zagotavljajo, da bo tildi teh do konca meseca dovolj.
LENDAVA — Na seji občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije so govorili o gospodarskih gibanjih in uresničevanju občinske resolucije v letošnjem letu. Pretresli so tudi poročili sodišča združenega dela m družbenega pravobranilca samoupravljanja.	,	.....
MURSKA SOBOTA — Na skupščini temeljne skupnosti za zeleznisKi in luški promet šo delegati najprej prisluhnili informacijam o težavnem položaju ŽG Ljubljana, ki se ubada z velikimi izgubami, kot glavni vzrok panavajajo nizke cene. V ospredju razprave pa je bila predvidena ukinitev 8 potniških vlakov na progi Murska Sobota-Ormož. Sprejeli so sklep, da je treba vozni red prilagoditi dejanskim potrebam občanov, zagotoviti zadostno število potnikov in vztrajati, da potniški vlaki s prilagojenim voznim redom ostanejo poskusno vsaj eno leto. Dogovorili so se tudi za širši pogovor, v katerem bi sodelovali predstavniki MGZ, DPO, izvršnih svetov, sindikata in sol. To bi omogočilo pripravo kakovostne informacije za odgovorne predstavnike v republiki.
do tedna
Opozorilo pred gozdnimi požari
Zaradi suhega vremena, požiganja suhe trave in neprevidnosti ali zlobe je nastalo v spomladanskih mesecih Že več gozdnih požarov. Prebivalstvo opozarjamo, da je po zakonu vsako kurjenje v bližini gozda ali v gozdu prepovedano in strogo kaznivo.
ODRASLE PROSIMO:
z J KS S	• pr““'' *
iem kroqu očistijo vsega vnetljivega materiala,	.
— da po končanem kurjenju ogenj skrbno pogasijo z vodo ali ga pokrijejo z zemljo,
— ne zažigajo trave, ki meji na gozdove,	 v
- da oreorečiio uničevanje opozorilnih napisov'in drugih protipožarnih naprav
- da takoj ko opazijo požar, o iem obvestijo najbližjo postajoLM gasi sko društvo po telefonu ABC Pomurko — Gozdno in lesno gospodarstvo, Murska Sobota, št. tel. 21 166
VARUJMO NAŠE GOZDOVE!
ABC POMURKA — Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota
OGENJ SE TLI
opreme in drugo), 4,6 milijona dolarjev pa so »pretopili« in tako dobili 3 milijarde dinarjev. Od tega so 1 milijardo nakazali ustreznemu republiškemu skladu, 2 milijardi pa so porabili za plačilo računov za dobavljeno surovo nafto. Na podlagi tega in seveda prepričevanj — so poslovodni delavci na seji konference Zveze sindikatov Ina-Nafte (za zdaj) umaknili ponujeni odstop. Predsednik kolektivnega poslovodnega odbora Jože Hajdinjak nam je takoj za tem povedal:
»Delali bomo naprej! To je bila zahteva kolektiva in tudi družbenopolitične skupnosti (občine). Prizadevali si bomo, da uresničimo sanacijo proizvodnega programa, kakor smo to zapisali v programu, ki smo ga med drugim posredovali republiškemu izvršnemu svetu. Pričakujemo, da bodo sodelovali pri urejanju razmer, o čemer se bomo sicer poskušali dogovoriti na sestanku, ki bo v kratkem v Lendavi. Če bomo deležni podpore pri zamislih, potem smo voljni (poslovodni odbor) delati naprej. Gre za to, da v rafinerijski dejavnosti zagotovimo obratna sredstva za
Bodo obresti zaklale kmetijce?
Naše kmetijstvo se je znašlo v zadnjem času v izredno težavnem položaju, saj se cenovna nesorazmerja povečujejo v njegovo škodo, posledice pa se odražajo predvsem v proizvodnji, ki je na nekaterih področjih že nazadovala. Zlasti velja to za živinorejo, ki je v najtežjem položaju, zdaj, ko bi pričakovali, da bomo z ukrepi gospodarske politike spodbujali oživljanje v kmetijstvu, pa je le-to doživelo nov šok, ki ga bo, kot kaže, spravil povsem na kolena. Zakon o celotnem prihodku in dohodku, ki predvideva revalorizacijo celotnega družbenega premoženja in s tem seveda tudi revalorizacijo obresti, je kmetijstvo prizadel še toliko bolj, ker je revalorizacijski faktor odvisen od povečanja cen
nadaljnji razvoj in da dosežemo beneficirano ceno zemeljskega plina, ki je osnovna surovina za petrokemijsko dejavnost. Če se ta pogoja izpolnita, potem lahko rečem, da smo mi pripravljeni — imamo programe in jih bomo uresničili, kot nam bodo dovoljevala sredstva. Kar zadeva znižanje cene plina lahko rečem, da smo republiški izvršni svet, komite za industrijo, komite za energetiko in gospodarsko zbornico uspeli prepričati o naši upravičeni zahtevi, zato imamo zdaj tudi njihovo podporo.«
V Ina-Nafti pa so se obrnili tudi k sebi! Samokritično priznavajo, da v kolektivu niso dovolj storili za uspešnejše poslovanje, saj tako imenovanih skritih (pa tudi odkritih) rezerv ne manjka. Sem sodi tudi nujnost večje delovne discipline. Poslovodni odbor je zato ob svoji »vrnitvi« zahteval (prek sindikalnih predstavnikov), da je napočil čas, ko je treba obračunati z nedelom. Pri tem seveda ni mislil le na navadne delavce, ampak tudi na strokovne kadre, katerih del ni dovolj učinkovit. Napovedana je tudi rešitev nekaterih organizacijskih težav.	š. Sobočan
industrijskih izdelkov, zanjo pa je, da cene kmetijskih pridelkov za temi močno zaostajajo.
Spremenljiva obrestna mera, ki se odslej določa trimesečno, je odvisna od revalorizacijskih obresti in realnih obresti, revalorizacijski faktor pa znaša od L januarja do 31. marca 60 odstotkov in od L aprila do 30. junija 80 odstotkov. In kaj takšna politika obrestnih mer pomeni za kmetijstvo? V hranilno-kreditni službi Kmetijske zadruge Panon-ka pravijo, da so naložbe tako rekoč povsem ustavljene, saj med kmeti ni zanimanja, da bi najemali posojila po 60— oziroma 80-odstotni obrestni meri. V tej hranilno-kreditni službi so se dogovorili, da za posojila, ki so jih vzeli kmetje do konca lanskega leta, takrat dogovorjenih obrestnih mer ne bodo spreminjali, nove obresti pa že veljajo za vsa letošnja posojila. Od 1. januarja do 31. marca jih že obračunavajo po 60-odstotni obrestni meri in od 1. aprila 'naprej po 80-odstotni, zraven pa prištevajo še realne obresti, ki se gibljejo med 1 in 5 odstotki.
In kakšne bodo obresti za obratna sredstva oziroma financiranje tekoče proizvodnje? Tudi za te namene velja enaka politika obrestnih mer. Ker v Ljubljanski banki obresti za financiranje tekoče proizvodnje v prvih treh mesecih letos niso revalorizirali, bodo tudi v kmetijski zadrugi višje obresti zaračunavali od 1. aprila naprej. Dogovorjena obrestna meta znaša v banki od L aprila do konca junija 82 odstotkov za živinorejo in 83 odstotkov za rastlinsko pridelavo, iz katere pa so izvzeti krompir in vrtnine, za katere znaša obrestna mera 90 odstotkov. Ker pa v i kmetijski zadrugi poleg bančnih sredstev za kreditiranje tekoče proizvodnje razpolagajo še z lastnimi sredstvi in s sredstvi iz drugih virov, ki. so nekoliko cenejša, so v Panonki izračunali, da bi povprečna obrestna mera za živinorejo in rastlinsko pridelavo lahko znašala 68 odstotkov.
Zasedanje zborov SO Ljutomer
Odgovor je preprost — težko, vsaj po besedah predsednice zbora združenega dela SO Ljutomer Majde Kristl, ko je pojasnjevala, zakaj je kmetijska proizvodnja v minulem gospodarskem letu daleč pod načrtovano: »Kmetje se iz leta v leto srečujejo z večjimi težavami. To velja za nakup kakovostnih semen, gnojil in vsega drugega. Tudi kupna moč nenehno pada, čeprav povečujejo hektarske pridelke in zvišujejo mlečnost krav... Poglejte: leta 1980 je kmet za 1.000 litrov oddanega mleka lahko kupil 2.167 kilogramov umetnih gnojil, lani pa le še 1.150. Ali pa: za srednje močan traktor je leta 1980 kmet moral prodati 18.610 litrov mleka ali 3.000 kilogramov govejega mesa, lani pa že 30.000 litrov mleka ali 5.600 kilogramov mesa. Tu so razlogi za stanje, kakršno je.«
Ta razprava je sodila v sklop razprav o rezultatih gospodarjenja ljutomerskega združenega dela v minulem letu. To poročilo so delegati obravnavali šele sedaj — skoraj ob koncu prvega polletja. Rezultati so pač takšni, kot so bili že napovedani. Delno ugodni, delno pa tudi ne. Z izgubo je poslovala le ene organizacija združenega dela — Marlesov tozd Tovarna pohištva. Kot smo že povedali, v občini niso dosegli načrtovane rasti industrijske proizvodnje in kmetijstvo je v vedno večjih težavah. Tudi pri zaposlovanju so številke doseženega nižje od številk v načrtih. Izvoz in uvoz sta se zmanjšala. Uspešni pa so bili sanacijski programi v obeh organizacijah združenega dela, ki sta bili v začetku lanskega leta v velikih težavah: Tehno-stroj in Lesninin tozd Mizarstvo.
Ker pa je živinoreja le v nekoliko težjem položaju, so se dogovorili za diferencirano obrestno mero, ki znaša 60 odstotkov za živinorejo in 74 odstotkov za rastlinsko pridčlavo, vendar le za organizirano in pogodbeno dogovorjeno proizvodnjo, za vse drugo' pa velja splošna obrestna mera, ki znaša 85 odstotkov.
Najbolj so s tem seveda prizadete velike tržno usmerjene kmetije, ki so doslej vsa lastna sredstva vlagale v razširitev proizvodnje in so morale zato najemati posojila za tekočo proizvodnjo. Kmetje pravijo, da so izigrani in prizadeti, saj so znašale obresti, ko so najemali posojila, 29 oziroma 35 odstotkov, od 1. aprila pa. se bodo obračunavale po novi mnogo višji stopnji, ki pa jih proizvodnja nikakor ne bo mogla prenesti. Mnogi zato že razmišljajo, da bodo proizvodnjo opustili, v zadrugi pa že iščejo tudi možnosti, kako reševati tiste kmetije, na katerih znesek posojil za tekočo proizvodnjo presega , 3 milijone dinarjev.
Ob tem pa se pojavlja še en problem, ki bo lahko imel prav tako dolgoročne in neugodne posledice. Pod sedanjimi pogoji se kmetje za naložbe ne bodo odločali in tudi mnogi že zgrajeni ob: jekti bodo ostali prazni. Dobršen del teh je bil namreč zgrajen pred 10 ali 15 leti, oprema v njih je dotrajana in bi jo bilo potrebno zamenjati, vendar v sedanjih razmerah kmetje tega niso pripravljeni storiti. Nova kreditna politika je torej nož v hrbet našemu kmetijstvu, saj brez novih vlaganj ni mogoče pričakovati boljših rezultatov in večje kmetijske pridelave. Kaže pa, da se tega še nismo dovolj zavedli:
L. Kovač
NOVO, NOVO NA TRŽIŠČU, NOVO
MURSKA SOBOTA
IZDELEK, KI SE HVALI SAM!
Razprava o doseženem ni bila razgreta in kot zanimivost lahko dodamo samo še besede predsednika IS SO Ljutomer Ozvalda Tučiča, ko je spregovoril o posledicah interventnih zakonov v ljutomerskem združenem delu:
»Od štirih sprejetih interventnih zakonih je problematičen zakon o omejevanju osebnih dohodkov, katerega posledice bomo čutili šele v prihodnjih dneh. Vsebine, smisla in razlogov za ta predpis, ki je bil sprejet po hitrem postopku, še posebej pa nedavnih sprememb in dopolnitev delavci - tudi vodilni — ne po
KAR DVA KIDRIČEVA NAGRAJENCA 1987
POMURCA
Akademik prof. dr.	Prof. dr. Ludvik
Dragotin Cvetko	Gyergyek
Med letošnjimi Kidričevimi nagrajenci — nagrade so podelili — že 30. leto zapored — minuli petek na slavnostni seji v slovenski skupščini v Ljubljani — sta kar dva Pomurca: prof. dr. Ludvik Gyergyek (roj. 1922 v Vidoncih na Goričkem) in akademik prof. dr. Dragotin Cvetko (roj. 1911. v Vučji vasi na Murskem poljuj. Dr. Gyergyeku so nagrado podelili za življenjsko delo v sistemski teoriji in kibernetiki, dr. Cvetku pa za življenjsko delo v muzikologiji. Skorajda nemogoče je navesti vsa področja, na katera je s svojim širokim obzorjem, z izrednim znanjem in analitsko sposobnostjo posegel dolgoletni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani dr. Ludvik Gyergyek, bi lahko na kratko povzeli iz obrazložitve. Njegov znanstveni opus obsega več sto člankov, referatov in knjig in zajema po svoji strokovni širini izjemen spekter številnih in poglobljenih, z informacijami povezanih problemov s številnih področij elektrotehnike, avtomatike, kibernetike, medicine, lingvistike in drugili ved. Med zaslugami akademika prof. dr. Dragotina Cvetka na področju muzikologije na Slovenskem in v Jugoslaviji pa omenimo zgolj dva vidika muzikološke znanosti, pri kateri je opravil temeljno in hkrati pionirsko delo. Na eni strani je to organizacija muzikološke znanosti na Slovenskem, na drugi pa raziskovalno delo v slovenski in južnoslovanski glasbi.	g. Ž.
Komisija za delovna razmerja skupne delovne skupnosti upravnih organov SO Gor. Radgona •
RAZPISUJE
PROSTA DELA IN NALOGE
INŠPEKTORJA ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA IN NENAPOVEDANEGA DOHODKA (delavec s posebnimi pooblastili)
POGOJI:
— višješolska izobrazba pravne, ekonomske ali upravne smeri — 3 leta delovnih izkušenj
— zaželeno je, da ima kandidat opravljen vozniški izpit kategorije B
Dela se združujejo za nedoločen čas.
Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: Občina Gornja Radgona, Komisija za delovna razmerja skupne delovne skupnosti upravnih organov SO, Partizanska' 13, 69250 Gor. Radgona.
O odločitvi bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.

•• agromerkur
•• perutninarstvo in transport n. o. sol. o. Murska Sobota
Delovna skupnost skupnih služb
Delavski svet ABC POMURKE, Agromerkur, tozd Tovarna močnih krmil Lendava, razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVOD-
NEGA ORGANA TOZDA
— visoka ali višja izobrazba agronomske, ekonomske ali orga-pizacijske smeri,
— 3 leta oz. 5 let delovnih izkušenj,
— moralno-politična neoporečnost
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v roku 15 dni po objavi razpisa na: ABC POMURKA, Agromerkur, TOZD TMK Lendava, Partizanska 101, pod oznako »za razpisno komisijo«
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
znajo dovolj. Zato smo se sestali predvsem z računovodji organizacij združenega dela in službo družbenega knjigovodstva, da bi ugotovili, katere organizacije interventni zakoni prizadenejo.
V občini — razen enega manjšega — nimamo kršiteljev in ozdom ne bo potrebno vračati denarja. V prvem trimesečju letošnjega leta pa so si nekateri ozdi izplačali več, kot bi si smeli glede na sprejete interventne zakone. Dopolnila in spremembe tega zakona so prinesle olajšave tistim organizacijam, ki so imele večjo stopnjo akumu-lativnosti od stopnje v podskupini dejavnosti. Vsi tozdi, katerih sedež DO je zunaj občine Ljutomer, bodo lahko osebne dohodke usklajevali na ravni delovne organizacije ali sozda, čeprav je še nekaj nerešenih problemov: DO MTT, tozd Bombažna tkalnica, Marlesov tozd Tovarna pohištva, DO Servis vozil in kmetijske mehanizacije in DO Ljutomerčan, če se le-ti ne bodo usklajevali na ravni sozda. O odprtih vprašanjih pa bo izvršni svet tako ali tako sproti razpravljal.«
. Na koncu so delegati podprli predložena stališča in sklepe, ki jih je izvršni svet predlagal, dopolnili pa jih bodo s stališči, ki jih je podal tudi občinski komite ZK Ljutomer.
Dušan Loparnik
VESTNIK 16. APRILA 1987
STRAN 3
ŽILICA ŽE, ŽILICA, PA PAMET?
inouatijE
»Nobena skrivnost ni, da imamo v Pomurju na eni strani nekaj delovnih organizacij, ki imajo moderno tehnologijo in vrhunsko kakovost proizvodov in so zato tudi izvozno uspešne (Mura, Radenska in druge), na drugi strani pa vrsto DO in Tozdov, ki životarijo brez razvojnih ambicij in že deset ali več let proizvajajo enake (zastarele) izdelke,« ponavljamo že nekajkrat ponovljeno resnico. Vse skupaj se razvija po receptu: med tem ko mi govorimo in govorimo, se problemi razpletajo sami po sebi.
Poglejmo v družbeni dogovor o razvojno-raziskovalni in množični inventivni dejavnosti v pomurskem združenem delu!
Doseženi občasni uspehi na področju ustvarjalnosti niso plod načrtnega in sistematičnega razvoja, raziskav ali inovacij, marveč bolj posledica zagnanosti in inovatorske »žilice« posameznikov. Še ena ugotovitev več, ki terja ukrepanje.
Kako je pri razvojno-raziskovalni dejavnosti? Panonija, Liv Rogašovci, Živinorejsko-veteri-narski zavod, Gradbeništvo Pomurje, Pomurski tisk, Sobota, Agroservis, Kremenčev pesek Puconci so organizacije v soboški občini, kjer so imeli leta 1984 organizirane razvojno-raziško-valne službe na tak ali drugačen način. V Muri se posebej osredotočajo na naslednja področja: razvoj tehnologije, naložbena politika, uvajanje trženjske filozofije, razvoj sodobnih ekonomskih metod. Z razvojem se bolj ali manj ukvarjajo tudi v Agro-merkurju, Tovarni mlečnega prahu in Mesni industriji. Drugje bistvenih prizadevanj v tej smeri ni.
V radgonski občini je razvojno delo uveljavljeno v štirih ozdih: Radenska, Gorenje Elrad, Avto-radgona in Lina, ki tudi — podobno kot ozdi v soboški občini — sodelujejo z večjim številom razvojnih in raziskovalnih ustanov po Sloveniji in Jugoslaviji. V občini Lendava se inventivno prizadevanje gospodarstva najočitneje kaže v Ina-Nafti, Gorenju
Varstroj, Primatu in Elmi, v zadnjem času tudi v Leku. V ljutomerski občini so tačas najbolj ofenzivni v Imgradu, delno še v Tehnostroju, medtem ko bolj malo migajo v Lesnini, Marlesu in Konusu. Za Krkin tozd velja, da je razvil nekatere izdelke v okviru delovne organizacije, standardno inovativni pa so v Mlekoprometu in Križevskih opekarnah.
Ljubljanska banka daje ugodna posojila za tiste inovacijske dosežke, ki so zreli za prenos v proizvodnjo.
Pa vlaganja v razvojno-razi-skovalno dejavnost? Od 0,5 do 5 odstotkov celotnega prihodka gre v te namene. Od ozda do ozda je seveda to zelo različno. Spodbudno je, da so tako rekoč v vseh gospodarskih enotah Pomurja seznanjeni, da Ljubljanska banka daje pod ugodnimi pogoji kredite za tiste inovacije, ki so v etapi prenosa v proizvodnjo. Žal se te možnosti praviloma redkeje poslužujejo.
»Na žalost je veliko tozdov, kjer vlada popolno inovacijsko mrtvilo. Zlasti problematično je stanje v kmetijstvu. Res pa je, da v nekaterih delovnih organizacijah inovatorji ne prijavljajo svojih inovacij — bodisi iz skromnosti bodisi zato, ker menijo, da je to njihova delovna dolžnost, ali zato, ker ne želijo biti žrtev zavisti svojih sodelavcev. Na žalost imamo tudi v Pomurju precej primerov, ko morajo inovatorji iskati pravice na sodišču.« Se-ena od nič kaj razveseljivih ugotovitev.
Predlagamo, da medobčinska gospodarska zbornica izdela analizo stanja na področju raz-vojno-raziskovalne in inventivne dejavnosti v Pomurju ter naloge za krepitev ustvarjalnosti v pomurskem združenem delu. Če jo je lahko opravila februarja leta 1984, ko so se pripravljali na slovenski partijski plenum o tej problematiki, naj jo tudi zdaj, ko se pripravlja — kot smo slišali na januarskem posvetu v Radencih — ponovni plenum na isto temo. Pa ne samo zato! ,
Rranko Zunec
Potreben je tudi gradbeni slovar
Gradbeništvo je ena redkih dejavnosti, ki še ni obdelano v posebnem strokovnem slovarju, zato imajo ljudje nemalokrat precejšnje probleme, kako pravilno poimenovati (prevesti) gradbeni material (gradivo) ih izdelke, orodje, stroje, naprave ... skratka, katere izraze uporabiti, da bodo pravilni in v skladu s pravili slovenskega knjižnega jezika. Ni, denimo, vseeno, ali rečemo neki snovi, da je granularna ali zrnčasta.
O tem in drugih problemih glede izrazoslovja v gradbeništvu so spregovorili tudi na sejmu v Gornji Radgoni, in sicer pretekli petek, ko je bil dan gradbenega šolstva. Dr. Janez Dular, ki je imel eno izmed uvodnih predavanj, je zato dal pobudo, naj bi v Sloveniji pripravili in izdali tudi strokovni slovar za gradbeništvo.
Še bolj pa so v gradbeništvu zaskrbljeni nad dejstvom, da je zadnja leta močno upadlo zanimanje mladih, da bi se izobraževali za zidarje, tesarje, železokrivce, gradbene tehnike, gradbene inženirje, arhitekte ... Menda zato, ker so ti poklici dokaj nizko razvrščeni na družbeni lestvici poklicev in zaradi miselnosti staršev ter tudi učiteljev, da naj se za zidarja ali tesarja odloči tisti, ki se slabše uči, nima urejenih družinskih razmer ipd. Glavni vzrok pa je najbrž ta, da so ti poklici dokaj težki in preslabo ovrednoteni.
Razmere za usposabljanje v gradbenih šolah pa so tako rekoč skoraj idealne, saj vsi učenci dobijo kadrovske štipendije, oddaljenim so na voljo domovi, kjer lahko brezplačno bivajo, in brezplačni so tudi učbeniki, šolske potrebščine ... Poleg tega je vsem učencem po končani šoli zagotovljena služba.
Vendar, kot smo že ugotavljali, v Sloveniji, in to se nanaša tudi na Pomurje, med mladimi skorajda ni zanimanja za usposabljanje v gradbenih šolah. Zato le-te vpisujejo od 70 do 80 odstotkov učencev iz drugih republik, največ iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine. To pa so večinoma učenci, ki se doma niso uspeli vpisati in so v domačem kraju komaj zmogli osnovno šolo, poleg tega imajo slabe učne navade in so nagnjeni k vzgojnim prestopkom. Zato je pri njih tudi velik osip.
Na posvetu so soglašali, da tudi v prihodnje ne bo šlo brez učencev iz drugih republik, vendar pa bomo morali več storiti za razvoj lastnega kadra.
Jože Graj
Doslej najuspešnejši gradbeni sejem
4. gradbeni sejem si je ogledalo čez 20 tisoč obiskovalcev, predvsem strokovnjakov s tega področja in predstavnikov delovnih organizacij od blizu in daleč. Med obiskovalci je bilo letos tudi precej mladine, dijakov srednjih gradbenih šol iz Slovenije in nekaterih drugih jugoslovanskih mest. Med najbolj pogrešanimi so bili dijaki in osmošolci pomurskih šol: kdo je kriv, da niso obiskali gradbenega sejma, na katerem bi spoznali možnosti nadaljnjega izobraževanja na zanimivem in iskanem področju gospodarstva? Vemo namreč, da je prav pomurskih dijakov in štu» dentov gradbeništva najmanj.
Direktor Pomurskega sejma Ivan Kovač je tako ocenil 4. jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov: »Zadovoljnost razstavljalcev in obiskovalcev dokazuje, da je zastavljeni koncept sejma pravilen ter da ga je treba še naprej razvijati kot specializiran sejem. V prihodnje bomo morali pridobiti še več razstavljalcev, in nekatere večje delovne organizacije so se že ta teden zanimale za udeležbo na prihodnjem sejmu (Cementarna Split, L'nis Sarajevo, GP Varaždin ... Veliko razstavljalcev se je tudi odločilo za razširitev razstavnega prostora. Mislim, da bo interes za ta sejem še večji.
Tudi s spremljajočimi programi smo dosegli uspeh, saj so bila vsa predavanja in posveti dobro obiskani. V prihodnje bomo morali posvete organizirati v glavnem v dopoldanskem času, predstavitve pa bodo na razstavnih prostorih. Na 5. gradbenem sejmu bo Splošno združenje za industrijo in gradbeništvo organiziralo jugoslovansko posvetovanje o aktualni temi, pripravlja se tudi kontaktno srečanje med Avstrijo in Jugoslavijo, v katero spada sestanek mešane meddržavne komisije.
rn me nn sm mkb bmh 
Poslovna uspešnost sejma
Progres Mladenovac — Za to delovno organizacijo je bil sejem poslovno uspešen že prvi dan. Že v ponedeljek so prodali dva večja stroja v vrednosti 90 milijonov dinarjev, kupca sta SGP Grosuplje in Vodno gospodarstvo Soča, posrednik pa, kot že velikokrat prej, Slovenija avto. Razstavljeni stroji so novost na jugoslovanskem tržišču (kopalnik rovov in avtomobilski mešalnik betona), izdelujejo pa jih v sodelovanju z zahod-nonemško firmo Kramer, domači delež je 80-odstoten.
Kovinarska Novo mesto — Tovarna industrijske opreme iz Novega mesta se je gradbenega sejma udeležila prvič, vendar zagotovo ne zadnjič. Sklenili so namreč največji sejemski posel, saj so kupcem iz ČSSR prodali betonsko črpalko (prvi tovrstni gradbeni stroj, ki je vse od projektov do zadnjega potrebnega materiala izdelan doma). Vrednost posla je čez 97 tisoč dolarjev. Med sejmom so prodali tudi 3 betonske mešalnike, ki stanejo 125 milijonov dinarjev.
Pionir Novo mesto — Med največjimi, najnovejšimi in najdražjimi gradbenimi stroji na razstavnem prostoru v Gornji Radgoni je bil valjar za utrjevanje terena, ki so ga skoraj v celoti izdelali iz domačega materiala v Pionirju. Predstavljen je bil brez konkurence, zato je tudi prodan za več kot 40 milijonov dinarjev. S predstavitvijo valjarja so v glavnem želeli izvedeti, koliko naročnikov bi imeli v prihodnjih letih, glede na to, da se bo gradila cesta bratstva in enotnosti.
Keramika Mladenovac — Predstavljali so sanitarno, okrasno in industrijsko keramiko. Čeprav niso pričakovali večje poslovne uspešnosti, se jim je udeležba na gradbenem sejmu izplačala dolgoročno. Z domačo delovno organizacijo Avto-radgona so podpisali pogodbo za izdelavo 1000 izdelkov letno. To pomeni še tesnejšo povezanost pobratenih občin Gornja Radgona in Mladenovac.
Boljša kakovost in pravilna uporaba betona
Marca letos je v Uradnih objavah SRS izšel novi Pravilnik o betonu in armiranem betonu, ki so ga številni strokovnjaki pripravljali že skoraj deset let. Z njim naj bi ujeli kakovost gradnje v drugih državah, dvigniti kakovost betonskih konstrukcij ter pomagati študentom pri študiju.
Predstavitve novega pravilnika se je udeležilo veliko predstavnikov gradbenih in drugih organizacij, v več kot treh urah pa ga je predstavil Jan Žnidarič z Zavoda za raziskavo materiala Maribor: »Pravilnik je nastal iz potreb naše strokovne prakse pri gradnji in projektiranju betonskih konstrukcij. Bistvene razlike v primerjavi s starim pravilnikom' iz 1971 leta so, da novi glede kako-
vosti temelji na določilih ustreznih standardov, ki določajo kakovost cementa, agregata, dodatkov in vode ter opredeljuje zahteve o trdnosti in obstojnosti glede na agresivne vplive okolja. K zahtevam kakovosti spadajo tudi zahteve za izdelavo projekta betona, predhodnih ražfskav projekta in mešanic, izdelave in številne smernice za tehnološko pripravo betona. Poglavje o izvajanju del je dopolnjeno z navodili za delo v neugodnih vremenskih razmerah, podana pa so tudi navodila o vzdrževanju oziroma redni kontroli objektov. Za projektante je bistvena sprememba, da bodo konstrukcije v prihodnje računali po mejnih stanjih in ne več po dopustni napetosti.«
Š TUDI LETOS j
S VESTNIKOV VLAK:
NAGRADE RADGONSKEGA SEJMA
Od 26 kar 24 v Slovenijo
Že v začetku radgonske sejemske prireditve so podelili plakete (12 zlatih, 11 srebrnih) in priznanja (tri) za novosti. Težko je oceniti, ali je slovensko gradbeništvo oziroma industrija gradbenih materialov resnično tako daleč pred drugimi republikami, ali pa je sejem bolj republiškega značaja. Dejstvo, ki ostaja, pa je, da so tudi gradbene organizacije iz severovzhodnega konca Slovenije požele vrsto priznanj, njihovi izdelki pa so vzbudili med obiskovalci veliko zanimanja, o čemer je mogoče soditi po gneči na razstavnih prostorih treh organizacij, ki so bile nagrajene, in njihove novosti tokrat predstavljamo. Praktičnost sodobnih sanitarij
Varis, tozd lendavskega Gorenja Varstroj, je že pred desetimi leti izdelal model za prve sanitarne kabine, ki so danes na jugoslovanskem trgu pravi boom, saj gre za izdelek, ki je v celoti dodelan, vključno z vodovodno napeljavo. Pri zidavi objek-ta (npr. stanovanjski blok) ga enostavno vgradijo,
pri čemer prihranijo kar okrog 30 odstotkov časa. Cena tovrstnega izdelka od 1,5 do 2 milijona dinarjev tačas verjetno ni pretirana, saj odpadejo vsa montažna, obrtniška dela, seveda pa tudi nakup posameznih elementov za kopalnico ali stranišče. Za zasebno gradnjo so Varisove sanitarije verjetno malo manj zanimive, saj prihranek pri gradnji ni tako izrazit. Letno izdelajo v Lendavi 2.400 do 3.000 kosov, pri čemer je pomembno, da delajo izključno za znanega kupca, torej po naročilu, večinoma za domačo porabo. Le del proizvodnje gre v izvoz, in sicer v Francijo. Ob očitni krizi gradnje stanovanj, ki je med drugim tudi posledica usihajoče kupne moči, in bo dejstvu, da je podobnih proizvajalcev pri nas vedno več, je umestno vprašanje, če se za prodajo v prihodnje ne bo-jijo.Kaže, da ne, ker imajo tržišče raziskano, naslednji močni karti v njihovih rokah pa sta kakovost in izkušnje, saj so v Jugoslaviji pionirji na tem
področju. To se je pokazalo tudi na sejmu v Gornji Radgoni, saj so dobili kar tri plakete: zlato za sanitarno kabino variš 87 in srebrni za sanitarni element variš in za sanitarno polcelico variš.
»Zlati« onietalni stroj
Lenarški Centrovod je gradbena organizacija, ki je pred kratkim spremenil proizvodni program in kaže, da so se odločili za dobro pot. Izdelali so namreč nov ometalni stroj centroizomat-860, ki je na sejmu prejel zlato plaketo. Gre za novost v Jugoslaviji, ki so jo osnovali v Centrovodovi razvojni službi in je plod domače pameti, obenem pa so tudi vsi sestavni deli domače izdelave. Po kakovosti se lahko primerja z izdelki razvitega zahoda in tudi to je element, ki prodajo na domače tržišče še pospešuje. Zanimivo je, da so v Lenartu razvili stroj pravzaprav za svoje potrebe, saj se ukvarjajo z izdelavo s strojnimi ometi, doma pa tovrstnega stroja ni bilo. Zdaj pa se je izkazalo, da je pri nas po stroju veliko povpraševanja in naredili jih bodo (vsaj letos) okrog 30. Centrovod je dobila še eno priznanje — sebrno plaketo za izolacijski fasadni material termoizofix 85, katerega prednost je prav njegova izolacijska lastnost. Razvojniki v Centrovodu pa ne spijo, ampak snujejo še naprej. Kot prvi pri nas bodo izdelali pet računalniško krmiljenih strojev za pihano plastiko, tako v kakovostnem kot količinskem smislu pa bodo izboljšali izdelavo vseh vrst strojnih ometov.
Povezava s strokovnjaki — uspeh
Velikokrat poudarjamo, da domača industrija vse premalo upošteva izsledke znanosti, da se ne opira na strokovna dejstva, ampak dela po svoje, in tudi zato velikokrat napačno. Lendavska Ina-Nafta, oziroma tozd Petrokemija, je med drugim v Gornji Radgoni razstavila in predstavila fasado
Sanitarna kabina variš 87
lendaterm, za katero so dobili priznanje. Izdelek pa ni le lendavski, pač pa gre za sodelovanje z be-_ ograjskim gradbenim inštitutom, ki je pomagal z znanstvenimi prijemi. Zdaj so gotovo zadovoljni tako eni kot drugi, saj je poleg priznanja na sejmu tudi veliko praktične koristi — povpraševanje kupcev je namreč veliko in 20 tisoč kubičnih metrov letne proizvodnje fasade so že razprodali. Lendaterm je celotna fasada z vgrajenim izolacijskim materialom lendapor, pri čemer je pomembno, da je zadnji sloj fasade poljuben. Podrobnejša sestava fasade za širši krog bralcev verjetno ni posebno zanimiva, poudarjamo pa, da so vsi sestavni deli domači, torej s proizvodnjo verjetno ne bo nobenih težav.	Bojan Peček
Ludvik Kovač
Pohvala čistilkam
Vsa leta je bil glavni problem na prostoru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni zagotoviti primerno električno napetost, telefonsko povezavo in čistočo.
Kot kaže, bodo še letos vse to rešili, tako da televizijski prenos javne kmetijske oddaje s 25. Kmetijsko-ži-vilskega sejma več ne bo prekinjen zaradi izpada električnega toka, razstavljala ne bodo hodili vsake toliko časa na upravo sejma zaradi »gluhega« telefona, prav tako pa naj bi do avgustovskega sejma povečali razstavni prostor.
Še posebno razveseljivo dejstvo na 4. gradbenem sejmu je bilo, da so svoje delo vzorno opravile čistilke — sanitarni prostori na sejmišču in v upravni zgradbi so bili vedno čisti, kar je bila prejšnja leta redkost.
Škoda le, da so morale te čistilke priti iz Maribora — kot da v Pomurju prav nobena ne potrebuje kakega dinarja! Kar precej dolgo so namreč zaman iskali čistilko v Gornji Radgoni in okoliških krajih.
STRAN 4
VESTNIK 16. APRILA 1987
Uredništvo na obisku v Radoslavcih
NA HORUK IZ NERAZVITOSTI, A MOŽNOSTI IN ŽELJE JE TEŽKO USKLADITI
Alojz Gamza — predsednik sveta KS Radoslavci, je bil v uvodnem govoru precej kritičen, a obenem tudi samokritičen. Tudi drugi uvodničar, Mirko Lebarič (na sliki v levem kotu), predsednik KK SZDL, je dodal nekaj svojih misli in predstavil delo DPO ter društev v krajevni skupnosti.
»Najprej vas v imenu uredništva Radia in Vestnika Murska Sobota prav iskreno pozdravljam in se vam zahvaljujem za soorganizacijo našega današnjega srečanja in menim, da bo tudi udeležba dober porok, da bo razprava vsebinska in raznolika. Namen našega obiska pri vas je, da skupno spregovorimo o vaših prizadevanjih v krajevni skupnosti Radoslavci, s posebnim poudarkom na kmetijstvu, telefoniji, krajevni samoupravi, delovanju družbenopolitičnih organizacij, društev in vseh drugih organizacij. Še posebej nas zanimajo vaši razvojni načrti ter pripravljenost ljudi za razvoj.«
S temi besedami je direktor in glavni urednik Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost iz Murske Sobote, Štefan Dravec, pozdravil zbrane goste in krajane na zadnji akciji Uredništvo na obisku, tokrat v Radoslavcih, manj razviti krajevni skupnosti v občini Ljutomer. Kljub nekoliko zamujenem začetku se je lepa in nova dvorana vaško-gasilskega doma skoraj v celoti napolnila. Prišli so tudi vsi povabljeni gostje: Anton Slavič, direktor Kmetijske zadru
ge Ljutomer—Križevci, Zoltan Sever, podjetje za ptt promet iz Murske Sobote, Anton Heric iz ljutomerske enote Cestnega podjetja Maribor in ravnateljica Osnovne šole Franc Belšak iz Bučko-vec. Vlogo uvodničarjev, predsta-vljalcev, sta prevzela Alojz Gamza, predsednik sveta KS Radoslavci, in Mirko Lebarič, predsednik KK SZDL. Prvi je takole nanizal nekaj problemov d krajevni skupnosti:
»Kot ste lahko sami videli, smo
precej nerazviti — prvič s slabimi cestami, drugič brez okna v svet, nimamo nobene organizacije združenega dela, obrt je slabo razvita, območje KS pa je v glavnem kmetijsko, vendar pa neenakomerno razvito. Do pred kratkim je bil večji del-krajevne skupnosti brez vode, vendar pa smo z lastnim delom tudi to vprašanje rešili skoraj v celoti. Imamo tudi trgovino, kjer krajani lahko kupijo najosnovnejše, in lep vaško—gasilski dom. Čeprav je bila naložba silno draga, pa nas je vseeno prišlo ceneje, saj so krajani vanjo vložili kar precej lastnega dela in denarja. Seveda, kot sem že omenil, nismo zadovoljni z odnosom nekaterih do nas. To velja predvsem za KZ Ljutomer—Križevci in pošto. Že lani smo začeli z akcijo za ureditev tega vprašanja. Od takrat se pri vsakem dogovarjanju s pošto naložbena vrednost dviguje. Tudi pošta se
Središče vasi in krajevne skupnosti Radoslavci, daje takšno podobo: bife, dve trgovini (ena s kmetijskim reprodukcijskim materialom, ^ruga z mešanim blagom) in v ozadju oljarna. Vaško-gasilski dom, ki je tudi središče dogajanja v krajevni skupnosti, je nov in prostoren z urejeno dvorano.
do financiranja potreb in nalog krajevne skupnosti večkrat neodgovoren. Mi pravzaprav opravljamo tisto delo in vtisterr].okolju, iz katerega naj bi črpali našo samoupravno moč ..., večkrat bi morali vprašanje odgovornosti nekaterih postaviti ostreje. Zato prosim danes prisotne, da skušamo z našimi močmi, z našimi materialnimi možnostmi rešiti, opraviti vse tisto, kar smo si zadali. Ponekod je razumevanje, drugod pa ga na žalost ni.« Opozoril je tudi na slabo opravljene melioracije, ki imajo tudi politične posledice (mislil je na razpoloženje kmetov).
In ker je bilo-v teh dveh uvodih že dovolj izzivov za goste, ki so prišli, so kar začeli z odgovori. Besedo je najprej povzel Anton Slavič, direktor KZ Križevci—Ljutomer.
Ko je nanizal nekatere uspele dosežke KZ na tem območju,
suševali takrat, ko bo to v programu OVS. Kdaj pa bo to, še ne vem povedati. Prednost imajo seveda tista območja, ki z regulacijo zagotovijo večje možnosti ureditve hektarjev.
Mi imamo organizirane različne oblike kooperacij. Seveda pa zgleda pri oskrbi z reprodukcijskim materialom, kot da je samo kupoprodajni odnos, to je samo oskrba.«
Seveda se je razprava o kmetijstvu še nadaljevala, saj so kmetje in drugi postavili še vrsto vprašanj, o obrestih, odplačevanju posojil, o opredeljevanju višinskih območij kmetij in regresih za semena. Na vsa vprašanja je direktor Slavič odgovoril, pač tako, kot imajo v Kmetijski zadrugi stališča opredeljena.
Naslednji gost je bil Zoltan Sever iz podjetja za ptt promet v Murski Soboti. Ponovno je poudaril, da si podjetje za ptt promet želi, tako kot krajevna skupnost, da bi se vsa območja v Pomurju čimprej razvila, vendar pa se zavedajo, da je to skorja nemogoče. Osnovni razlog je, da so manj razvita območja neakumulativna in da na takšnih območjih, tudi v KS Radoslavci, pošta v bistvu opravlja poslanstvo, ne pa da se obnaša kot gospodaren kmet, ki mu je v ospredju le gospodarska računica. Ker so že uvodničarji postavili v ospredje dva problema — raznašanje pošte in razvoj telefonije, je Zoltan Sever kar odgovoril na vprašanja:
»KS Radoslavci pokrivamo iz poštne enote v Bučkovcih. Ta pošta je pod povprečjem, ki je merilo za nekakšno ekonomsko upravičenost. Lahko povem, da trije zaposleni ne ustvarjajo niti toliko dohodka, da bi z njim pokrivali bruto osebne dohodke zaposlenih na tej pošti. Torej dejansko opravljamo zgolj poslanstvo. Naj-
omrežje za celotno območje. Če povem za krajevno skupnost Radoslavci: želeli bi, da bi bilo omrežje gotovo do 29. novembra, kot si v krajevni skupnosti želite, in da bi vseh prostih 24 številk lahko priklopili. Naj dodam še to: ko bo 21.000 metrov omrežja položeno, bomo to omrežje takoj vpisali med naša osnovna sredstva in ga bomo morali tudi za vse večne čase vzdrževati. Torej, tudi promet bi moral biti na tem območju takšen, da bi se omrežje samo vzdrževalo. Vendar pa močno dvomim, da bo tako močan. Seveda pa prosim, bodite strpni in skupno bomo poskušali rešiti te najosnovnejše probleme.«
Naslednji gost uredništva je bil Anton Heric s Cestnega podjetja Maribor, VVZ Murska Sobota, enota Ljutomer. Bil je kratek in jedrnat, saj je povedal, kakšna denarna sredstva ta enota ima in kaj vse bodo v letošnjem letu sz tem denarj'em naredili. Načrti so tako ali tako opredeljeni v sisu za cestno dejavnost v Ljutomeru. In kaj lahko Radoslavčani pričakujejo:
»V letošnjem letu bo naša enota na območju KS Radoslavci naredila naslednje: izkopali bomo jarke na relaciji Radoslavci—Moravci in na tem odseku zamenjali vse prepuste. Ob tem pa bomo vzdrževali tudi vse druge ceste, ki so v naši pristojnosti, se pravi, navažali bomo gramoz.«
Dodati moramo še tole: v okviru referendumskega programa občine Ljutomer bodo v letošnjem ali prihodnjem letu asfaltirali tudi cesto Bučkovci—Bat-jan, ki delno zajema tudi krajevno skupnost Radoslavci. In kot zadnja je besedo povzela Nada Tomanič, ravnateljica OŠ Franc Belšak iz Bučkovec. Tudi sama je domačinka, zato se zaveda po-
Čeprav smo se na začetku nekoliko bali za obisk, pa so se krajani le odzvali vabilu in prišli na srečanje. Bilo je zabavno, predvsem v drugem delu, ko je na oder stopil ansambel Magnet s pevcem Miho Balažičem. Skoraj do polnoči so se vrteli mladi in stari ob zvokih zabavnih in narodnozabavnih melodij.
dostavlja le trikrat tedensko. Na področju kmetijstva bi si želeli večjo vlogo Kmetijske zadruge. Čeprav imamo zadrugo, pa le-ta opravlja nava'dno komercialno posredništvo med kmetom in zadrugo. Torej le sistem: kupim— prodam. Imamo tudi območja, kjer bi lahko z izsuševanjem pridobili precejšnje obdelovalne površine.«
. V nadaljevanju je tovariš Gamza spregovoril še o slabih cestah in opozoril na vlogo osnovne šole Bučkovci pri poklicnem usmerjanju učencev za poklice, ki bi lahko koristili razvoju območja.
Drugi uvodničar je bil Mirko “Ibarič, predsednik KK SZDL Radoslavci; po predstavitvi dela družbenopolitičnih organizacij in društev je nanizal še nekaj problemov: »Mislim, da je odnos samoupravnih interesnih skupnosti
predvsem pri melioracijah in razvoju živinoreje, je nadaljeval:
»Na žalost pa je to kmetijstvo na tem območju zelo slabo akumulativno, posest je razdrobljena, mladina zapušča to območje, ki tako postaja še bolj nerazvito. Vse to pa povzroča, da je dohodka premalo. Če se povrnem na melioracije, ki so bile že opravljene. Le-te so bile opravljene zelo dobro, vendar pa ni bilo vse opravljeno v celoti. Predvsem pa niso bila opravljena vzdrževalna dela. Glede na lani sprejeti odlok pa bomo ta vzdrževalna dela začeli redno opravljati, saj je denar zagotovljen. Pa še nekaj o izsuševanjih doline Bukovnice. Ker gre za potok, ki je pri Območni vodni skupnosti opredeljen kot drugotnega pomena — ta skupnost namreč zagotavlja denar za regulacijska dela, bomo to območje iz-
Gostje uredništva na obisku (od leve proti desni); Anton Slavič, direktor KZ Ljutomer—Križevci, Nada Tomanič, ravnateljica OŠ Franc Belšak Bučkovci, Zoltan Sever, podjetje za ptt promet Murska Sobota, in Anton Heric, CP Maribor, VVZ Murska Sobota, enota Ljutomer.
Na gradbenem sejmu v Gornji Radgoni so bila tri posvetovanja na temo — uporaba računalnika v gradbeništvu. Najprej je Iskra Delta Computers predstavila svoje razvojne in uporabne aplikacije, nato pa sta bila še dva posveta — Računalnik v gradbenem inženirstvu in o znanstvenih in tehničnih informacijah v gradbeništvu. Iz vsega tega lahko na kratko povzamemo: tudi na to
Radgona-Birmingen-Helsinki
Najnovejše raziskave o sejem-
Ob letošnjem mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni se nam je zdelo vredno pobrskati po seznamu sejmov doma in na tujem. Našli smo nekaj dovolj zanimivih podatkov. Tako se bo letos po Jugoslaviji zvrstilo najmanj 138 splošnih, strokovnih in specializiranih sejmov, po svetu pa približno dva tisoč s kar 31 področij (gradbeništvo, rudarstvo, izobraževanje, birotehnika, elektronika, raziskovanje in znanost, nove tehnologije, iznajdbe, gastronomija, kmetijstvo, trženje, propaganda, oblikovanje, medicina, pohištvo, prosti čas itn.) Začetek .radgonskega sejma je sovpadal z otvoritvijo mednarodne razstave gradbene opreme v angleškem Birminghamu ter sklepnim dejanjem na mednarodnem salonu gradbene obrti (CONSTRUMAT) v španski Barceloni, prav danes pa so v Helsinkih na Finskem začeli z razstavo nepremičnin (REAL ESTATE).
Računalništvo v gradbeništvu
področje je računalnik začel prodirati v vsej svoji razsežnosti in uporabnosti, od projektiranja, prek računalniško vodenega proizvodnega procesa gradbenih materialov do pretoka znanstvenih in tehničnih informacij; ki so že na voljo. Spoznali pa smo lahko tudi nekaj drugega: na tem področju je v Sloveniji in Jugoslaviji še veliko nejasnega, nedorečenega, predvsem pa — nepo-
skih dejavnostih kažejo, da v Evropi na tem področju daleč prednjači ZR Nemčija, sledijo Francija, Italija, Velika Britanija, približuje pa se jim tudi Jugoslavija. Vodilo sejmov postaja — tako pravijo v »sejemskih Mekah«, kot so Koln, Munchen in Dusseldorf — privabiti visoke marketinške strokovnjake, ponuditi rešitev problemov in predloge za postopke vse do storitev ter na enem mestu zagotoviti možen prerez nad vsem pomembnim, kar se tisti hip dogaja v stroki. Gradbeni sejem v Gornji Radgoni se med 50 podobnimi v svetu — od Las. Vegasa do Kuala Lumpurja, od Melbourna do K6-benhavna, od Moskve do Sao Paola — čedalje bolj uveljavlja. Organizatorji se pač zavedajo resnice, da je le tam, kjer se snidejo ljudje iz številnih držav, mogoče govoriti o svetovnem trgu. In v tem je tudi čar sejma.
.	B. Ž.
vezanega. Vsaka ustanova vleče po svoje. Iskra Delta Computers ima že nekaj dobrih izkušenj z uporabo računalnika pri gradnji, znanstvene ustanove so sicer že tudi korak naprej, vendar pa se razvija projekt Računalništvo v gradbenem inženirstvu, kakor koli ga gledamo, vse prepočasi in s premajhnim številom znanstvenih in drugih delavcev, čeprav jih imamo v Sloveniji kar precej, če upoštevamo obe Univerzi in druge znanstvene inštitucije. O sodelovanju z Iskro pa nismo sli
V DOBROVNIKU (NAPOSLED) TOVARNA? Zamisel.o mnogosrediščnem razvoju so v lendavski občini že dokaj uresničili, žal pa industrijskega obrata še vedno ni v Dobrovniku, čeprav je4o narodnostno mešan in obmejni kraj. To pa seveda ne pomeni, da ni več poskusov dogovarjanj z združenim delom z razvitejših območij. Te dni so namreč Dobrovnik obiskali predstavniki republiške gospodarske zbornice, lendavskega izvršnega sveta in tovarne Kladivar iz Žirov na Gorenjskem in tako na kraju samem skušali ugotoviti, kakšne so možnosti za prenos proizvodnega programa. Žirov-ska tovarna, ki izdeluje razne sestavine za hidravlične naprave in nekatere sklope, je pripravljena del proizvodnje odstopiti. Kot nam je povedal (po telefonu) vodja tehničnega sektorja inž. Janez Luzan, se v Kladivarju bolj kot za lasten obrat zanimajo za prenos tehnologije, zagotavljajo pa tudi tržišče.
Potem, ko je v Dobrovniku odstopila tovarna usnja iz Slovenj Gradca (kljub obljubam nekaterih republiških mož, da se bo iz vsega tega nekaj izcimilo), je zdaj znova priložnost za dogovarjanje oziroma iskanje možnosti za proizvodni obrat. Ta vrsta proizvodnje pa zahteva predvsem kvalificirano delovno silo (strugarji, ključavničarji itd), vendar se zdi, da to ne bi smel biti večji problem. Delavci bi se navsezadnje tudi lahko priučili. Pomembno je, da je Kladivar pripravljen odstopiti gospodarsko zanimiv proizvodni program. Upajmo, da bo komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Kladivarja, izvršnega sveta, krajevne skupnosti in gospodarske zbornice, nakazala kar najbolj stvarne možnosti tudi za proizvodni obr;. " Dobrov n i.Š. Sobočan
šali nobene, čeprav je ta že kar precej usposobljena. In tretje — samo gradbeništvo — glede na možnosti gospodarjenja in seveda negospodarskega in negospodarnega obnašanja — še ni sposobno v celoti izkoristiti vsega, kar mu računalništvo lahko daje. Ko bodo vsa ta spoznanja strnjena na najodgovornejših mestih, potem bomo lahko začeli govoriti o kompleksnem. uvajanju in uporabljanju računalnika v gradbeništvu.
D. L.
prej nekaj o dostavi pošte: želimo jo izboljšati tako, da bi za hišne številke, ki so bolj oddaljene od cest, postavili predalčnike, iz katerih bi potem sami lahko dvigovali pošto. Če bodo naši poštarji v te predalčnike dostavljali pošto pogosteje, si jo bodo lastniki lahko tudi pogosteje dvigovali. Te predalčnike imamo že naročene in skupaj s krajevno skupnostjo jih bomo postavili tam, kjer je najbolj potrebno.«
V nadaljevanju je Zoltan Sever najprej povedal nekaj splošnega o razvoju telefonije v Sloveniji in Pomurju, o načelih in razmerjih
Krajevna skupnost Radoslavci ima okoli 250 ogspodinjstev s prek 700 prebivalci. Šteje tri vasi: Radoslavce, Precetince in Go-demarce ter dva zaselka. Poleg OO ZK in ZSMS je aktivna tudi Socialistična zveza, od društev pa delujejo le Rdeči križ, dve gasilski društvi in osnovna organizacija Počitniške zveze..
med posameznimi krajevnimi skupnostmi in pošto, o investitorjih in izvajalcih in stanje v krajevni skupnostiRadoslavci ocenil takole:
»Na področju telefonije je stvar naslednja: delamo že nov načrt telefonskega omrežja (zaradi večjega števila naročnikov). Načrt je že tako daleč, da bomo še ta mesec (že okoli 20. aprila) končali, v celoti pa bo izdelan v maju. V nadaljevanju smo odvisni od dodelave načrta in potrditve pri združenih PTT organizacijah. Iskali bomo tudi drugega izvajalca, ker sami nalog ne bomo zmogli izvršiti. Seveda se morate zavedati, da vsi ne boste mogli dobiti telefona naenkrat, saj moramo najprej razširiti telefonsko centralo v Bučkovcih, ki ima sedaj na voljo le 40 številk, razširili pa bi jo za nadaljnjih 120. To se bo zgodilo v letu 1989. Do takrat pa bi bilo zgrajeno telefonsko
mena poklicnega usmerjanja: »Učence začnejo vse šole usmerjati v 7. razredu. To traja ves 7. in 8. razred. Večkrat nas potem učenci pustijo na cedilu, saj se ne odločajo za nadaljnje šolanje, kljub temu da imajo za to vse možnosti. Raje se zaposlijo v tovarnah, saj imajo zagotovljen poklic in tudi ekonomsko se osamosvojijo. Tudi starši opravljajo premajhno poslanstvo pri poklicnem, usmerjanju, saj vse prepogosto pregovorijo učence, naj ostanejo doma na kmetijah in pomagajo pri delu, namesto da bi jih spodbujali pri nadaljnjem usposa
bljanju na srednjih, višjih in visokih šolah.« Po več kot 2-urni razpravi se je javna tribuna počasi končala. Veliko je bilo povedanega. Precej kritično, vsebinsko in z velikim žarom zanesenjaštva, ob grenki kaplji spoznanja, da več, kot se dela, se ne da, pa naj so pričakovanja in želje še tako močne.
Res pa je tudi, da je spoznanje grenko tudi zaradi tega, ker vse vodi k preprosti logiki: če imaš denar in si razvit, ti je prihodnji razvoj omogočen, saj boš lahko plačal in se sam vzdrževal. Če pa denarja nimaš, in nerazviti ga največkrat nimajo, potem pa se znajdi, kakor pač znaš in zmoreš. Ponekod še nerazviti — tudi KS Radoslavci — naleti na razumevanje, podporo, a tega je še vse premalo, zato bo pot iz nerazvitosti v lepšo in brezskrbnejšo prihodnost še dolga.
Dušan Loparnik
VESTNIK 16. APRILA 1987
STRAN u
GORENJE VARSTROJ LENDAVA
TPO ima dovolj znanja, da bo uspel
TOVARNA POLNILNE OPREME JE NAJMLAJŠI TOZD RADENSKE TER NAJBOLJ PROBLEMATIČEN, BI LAHKO DEJALI, ČE BI GA OCENJEVALI LE PO FINANČNIH REZULTATIH. HKRATI JE V NJEM NAJVEČJI ODSTOTEK ZAPOSLENIH Z VIŠJO IN VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO.
Januarja je prevzel mesto direktorja Ludvik Rajbar (prejšnje delovno mesto je imel le nekaj sto metrov stran v Mineralni vodi, v nekoliko večji pisarni, kar pa ga — kot je dejal v začetku pogovora — sploh ne moti). Pred njim je velik izziv, da iz zgubarja naredi finančno uspešno temeljno organizacijo, ji povrne ugled v svetu in domači delovni organizaciji ter dokaže, da so v TPO zaposleni sposobni delavci; ki se znajo potruditi in kakovostno ter v dogovorjenem roku opraviti delo.
Prvo vprašanje, ki smo ga postavili Ludviku Rajbarju, se je nanašalo na položaj TPO, rezultate, ki jih je našel na mizi, ko je prišel januarja v službo.
»Srečal sem se z negativnim finančnim rezultatom, ki se praktično vleče skozi celo minulo poslovno leto. »Prigospodarili«
smo okrog 120 milijonov izgube ob sorazmerno dobrih fizičnih rezultatih. Produktivnost se je namreč povečala, kljub temu smo imeli negativni finančni rezultat. Razlog za to je predvsem nespoštovanje rokov. Gre za naložbeno opremo, za velike posle in dobavni rok je tu sila pomemben. Pri stoodstotni ali še večji inflaciji dva meseca zamude pomenita avtomatsko izgubo. Delavci TPO smo prepričani, da je ta problem mogoče rešiti, vendar ne v kratkem času. Trdimo, da bo imela temeljna organizacija takšne probleme vsaj še eno leto. Lotili smo se izdelave sanacijskega programa, pa ne zato, da bi pač imeli sanacijski program, ki smo ga dolžni izdelati že na osnovi zakonskih določil, temveč zato, ker smo ocenili, da ga v resnici potrebujemo. Rekli smo tudi, da mora biti ta program last vseh delavcev. Zato smo ga začeli sestavljati tako, da smo najprej opravili anonimno anketo, prisluhnili praktično slehernemu delavcu v tem delovnem okolju in ugotovili, da imamo opravka z . določenim delovnim vzdušjem, z delavci, ki se zavedajo nastalega položaja in si želijo, da bi po določenem času postali visoko akumulativni.«
Kako sami vidite položaj To- ' varne polnilne opreme?
»Prav je, da povem, da je ta temeljna organizacija ena največjih v svoji branži, ki pa se je nenormalno hitro razvila. V sedmih letih so delavci TPO uspeli priti od pralnega stroja za steklenice do polnilno-zamašilnega stroja, ki je tehnološko najzahtevnejši del polnilne opreme. Skratka, v sedmih letih smo prišli do t.i. jugoslovanske polnilne linije. Tega ni pričakoval nihče, niti naša konkurenca v tujini, zato je predvsem tem dovolj znano, da smo zaradi prehitrega razvoja v težavah. Dejstvo je, da gre za tehnološko intenzivno proizvodnjo, ki pa terja visoko kakovostno opremo in predvsem veliko znanja. V okviru usmeritev za izdelavo sanacijskega programa smo si zastavili jasen cilj in tudi opredelili pot, kako priti do njega. Rekli smo, da je potrebno v prvi etapi zagotoviti ravnotežje med znanjem in opremo. Sedaj je ta tehtnica prav gotovo nagnjena v korist znanja. Oprema nam predstavlja ozko grlo. Zaradi tega delamo tudi veliko v kooperaciji. Velika večina zasebnikov, ki imajo obdelovalne stroje, sodeluje s
PROGRAM JAHT POVZROČIL TPO-JU PREDVSEM MORALNO ŠKODO
Ker je direktor TPO Ludvik Kajbar na sedanjem delovnem mestu šele od januarja 1987 (torej pol leta po »začasni« ukinitvi programa jaht), je težko povedal kaj konkretnega. Ljudi, ki so podpisovali pogodbe s tujimi partnerji, ni več v Radenski, ali pa so na drugem delovnem mestu. Največji problem predstavljajo tri lupine jaht, saj je naročnik Aleksander Grbac nepričakovano izginil, vplačal pa je 100-odstotni predujem. 12. 3. 1986 sp mu poslali dopis, s katerim razveljavljajo pogodbo, oziroma naj bi se dodatno sporazumeli. Po enem letu še niso prejeti odgovora. Aprila bo tudi minilo 30 dni od roka v katerem naj bi Grbac poslal odgovor na drugi dopis; če se v tem času ne bo oglasil, bodo jahte prešle v družbeno lastnino. Vmes se je najavila tudi skupina treh ljudi, ki naj bi imela vse Grbčeve dokumente, vendar tudi teh ljudi ni od nikoder. Ludvik Rajbar meni, da ni problem izdelati jahto, ampak jo je problem prodati: »Ze pred leti je bilo moje stališče, da je to super program, vendar ga ne moremo obravnavati enako kot polnilne linije ali drugih izdelkov. Marketing bi moral opraviti velik posel z milijarderji. Fantje pa so prišli v stik z »mafijo«.«
Čeprav so ta program opustili, so delavci TPO-ja dokazali, da so sposobni narediti zelo zahtevne izdelke. V letu 1987 bo TPO s 350 zaposlenimi namenil izobraževanju zaposlenih delavcev kar 300 milijonov, pri tem pa bodo sodelovali s Strojno fakulteto v Mariboru.
TPO. Mi seveda nimamo nič proti tej kooperaciji, narobe pa je to, če se zahtevnejši deli izdelujejo pri kooperantih, preprostejši pa doma.«
Vaše polnilne linije so po vsej Jugoslaviji in tudi drugod, kako pa bo potekala obnova opreme?
»Pri nas gre za zelo zahtevne operacije. Tudi strokovnjaki Visoke tehniške šole iz Maribora so bili presenečeni, ko so videli, za kakšno proizvodnjo v hiši
Ludvik Rajbar, direktor TPO: »... letos kar 40-odstotni delež deviznega priliva, in ne 27-odsto-tni, kot smo načrtovali...«
sploh gre. Odločili smo se za posodobitev ob pomoči strokovnjakov strojne' fakultete, začeli bomo letos. Gre za nabavo numerično krmiljenih stružnic, obdelovalnih strojev, pa računalniške opreme za potrebe projektiranja, konstruiranja in sploh programiranja proizvodnje. To je samo en del te tehtnice. Drugi je znanje, in po to znanje gremo na visokošolske ustanove v Sloveniji, ponj gremo v tujino k izdelovalcem opreme.
Seveda je to samo en del, drugi je bolj tehnološke narave in dejstvo, da moramo biti sposobni združevati vse znanje, ki obstaja v Radenski. Resnica je ta, da imata TPO in Radenska v primerjavi s konkurenco v zahodni Evropi vrsto prednosti. Ni izdelovalca polnilne opreme, ki bi se lahko pohvalil s tem, da izhaja iz delovnega okolja, ki že več kot 118 let polni mineralno vodo in ji je razvita tehnologija v svetu znana. To prednost smo v TPO premalo znali izkoristiti. V okviru inženiringa, ki predstavlja najbolj celovito ponudbo Radenske (s tem tudi TPO-ja), se moramo naučiti prodajati več kot samo polnilno opremo — naučiti se moramo prodajati polnilno opremo tako kot druge izdelke Radenske. Skrb za kupca ni bila dovolj velika in prav tu načrtujemo vrsto novosti. Oprema bo temu prilagojena. Prodajati opremo brez tega, da bi zagotovili tudi kakovostno oskrbo z nadomestnimi deli in šolanje kadrov, je nemogoče. Pripravljen imamo paket natanko opredeljenih ukrepov, ki morajo pomeniti korak naprej pri zadovoljevnaju sedanjih in prihodnjih lastnikov opreme, izdelane v Radenski. Naši največji kupci so polnilci slatin in brezalkoholnih pijač, nato pivovarji in vinarji ter polnilci žganih pijač. Rezerv je še veliko.
TPO ima v teh dneh praktično vse, kar potrebuje, da lahko verjamemo v uspeh te temeljne organizacije. Povedal sem že, da imamo dovolj znanja, 10 odsto
tkov vseh zaposlenih ima višje — in visokošolsko izobrazbo. Na drugi strani ima naložbeni denar v okviru DO z združevanjem. amortizacije vseh temeljnih organizacij. Tretjič pa ima zelo zanimiv in perspektiven proizvodni program. Zato verjamemo, da velja počakati leto ali dve, da zgradimo infrastrukturo, kakršno tehnološko intenzivna izdelava opreme potrebuje.«
Ste optimist glede prihodnosti TPO. Verjamete, da bo ta tozd Radenske uspel in postal največji izdelovalec polnilne opreme v Jugoslaviji?
»TPO je že sedaj največji in do pred kratkim edini izdelovalec polnilne opreme. Če se ozremo malo po svetu, vidimo, da so naši konkurenti manjši, (samo štirje so večji, več deset pa jih je manjših), a zelo sodobno opremljeni in delajo po sodobnih načelih programiranja proizvodnje.«
In če primerjate izdelke TPO in tujih konkurentov? Kakšna je razlika?
»Odgovor na to vprašanje mora biti sestavljen iz dveh delov. Tisto, kar je po navadi aktualno in najsodobnejše v svetu, dostikrat za jugoslovanske razmere ni primerno. Prav tako ne za razmere v vzhodni Evropi. Kakovost steklene embalaže, nihanje kakovosti reprodukcijskega materiala, mislim na etikete, lepilo, zapiralno embalažo in tako dalje, je zares zelo običajno za Jugoslavijo in vzhodne države, ni pa obi-
Kako do izolaterjev?
Tačas je v tozdih in delovni skupnosti skupnih služb lendavskega Gorenja Varstroj ..zaposlenih 1216 delavcev. Največje kvalificiranih, 439, nato priučenih, 419, s srednjo izobrazbo so 204, 66 delavcev je polkvaiificiranih, višjo izobrazbo ima 59 in visoko 29 delavcev. Prizadevajo si, da bi se izobrazbena sestava izboljšala, in pri tem imajo precej uspeha. V tem času imajo 49 štipendistov, in sicer 31 na četrti zahtevnostni stopnji, 2 na peti, 8 na šesti in 7 na sedmi zahtevnostni stopnji izobraževanja. Poleg tega se ob delu (že zaposleni) izobražuje 28 delavcev, od tega 23 na šesti in sedmi zahtevnostni stopnji (višje in visoke šole — največ strojništvo), 5 delavcev pa je na podiplomskem študiju (magisterij).
V Varstroju so te dni objavili razpis za 48 štipendij, od tega 22 na četrti zahtevnostni stopnji: 10 za izolaterje, 9 za monterje in upravljalce energetskih naprav, 4 za zidarje, 4 za keramičarje in 4 za oblikovalce kovin. Dalje: 2 za gradbena tehnika, 8 za študij na višjih in 7 na visokih šolah. Kot nam je povedal referent za izobraževanje, Drago Leiner, imajo največ težav pri pridobivanju izolaterjev. Učencem, ki so se voljni izobraževati v programu izolater, poravnajo vse stroške izobraževanja in dajo še priboljšek (plačilo celotne oskrbe v domu, enkrat mesečno prevoz domov in nazaj v šolo v Ljubljano, žepnina — 10 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v SRS). Nekaj uspehov sicer imajo, še več pa si jih želijo. Da bi se kar največ učencev odločilo za to izobraževanje, organizirajo po osnovnih šolah krožke izolater-stva. Varstrojevi strokovnjaki so poleg teoretičnega dela izobraževanja poskrbeli še za praktičen prikaz izolaterskih del (zlasti cevi), pozneje pa so krožkarji en
SOBNI
KLIMATIZERJI 3100W
KLIMATSKE OMARE IN INVERZNE
KLIMATSKE OMARE
VLAŽILCI ZRAKA
KLIMATSKE NAPRAVE TOPLOTNE ČRPALKE —
— VISOKA TEHNOLOŠKA KAKOVOST — KLIMATIZIRANI PROSTORI — VEČJA
PRODUKTIVNOST
TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ n. sol. o. MARIBOR A ‘
62101 Maribor, Leningrajska c. 27 telefon: (062) 302 321 h. c.
gsPzz
MESNA INDUSTRIJA n.sol. o.
MURSKA SOBOTA

...JEPAC PAŠTETA KEKEC!
čajno za zahodnoevropske drža-' ve. Zato si izdelovalci polnilne opreme lahko marsikaj dovolijo na Zahodu, česar pa si mi v Jugoslaviji ne moremo. Naša oprema je v primerjavi s to vrhunsko opremo manj sodobna, je pa za jugoslovanske in razmere nekaterih drugih držav optimalna, saj upošteva vse nepravilnosti embalaže in reprodukcijskega materiala. Seveda pa s tem ne mislim, da se ne da posodobiti tudi opreme za domače potrebe. Ob pomoči naše razvojne službe in strokovnjakov naših velikih kupcev (velikih gospodarskih sistemov) bomo razvijali novo opremo za potrebe posameznega kupca. Osebno menim — in tudi naši kupci —, da je to najboljša rešitev.«
Katere večje pogodbe imate že sklenjene, kdo so kupci za leto 1988?
Zanimivo je to, da nam izvozni delež v ustroju celotnega prihodka narašča iz leta v leto. Z veseljem ugotavljamo, da smo se nekoliko podplanirali. Za letos smo računali na 27-odstotni delež deviznega priliva, danes vidimo, da lahko realno načrtujemo 40-odstotni delež. Gre predvsem za izvoz kompletnih linij na Kitajsko. Prihodnje leto bo tam že pet polnilnih linij iz TPO, ki bodo polnile pivo. Tu so še posli z Bolgarijo, medtem ko izvoz v Nemčijo poteka že ves čas prek našega partnerja.«
Bernarda Peček
BREZ RAČUNALNIKA NE GRE
»Na oddelku avtomatske obdelave podatkov (AOP) dela petnajst sodelavcev, od tega trije z visoko, dva z višjo in deset s srednjo šolo,« nam je povedal vodja delovne skupnosti skupnih služb Nikola Durič. Vodja oddelka AOP Marija Kelenc pa je dodala: »Imamo računalnik burroughs 1855, zmogljivosti 512 KB, za katerega smo nekaj programskih »paketov« dobili hkrati z nakupom računalnika, pozneje pa smo začeli sami sestavljati Varstrojevim potrebam ustrezne programe. Tako smo sestavili program za računalniško vodenje kadrovske evidence, nov način obračunavanja osebnih dohodkov, izstavljanje računov, evidenco dolžnikov (saldakonti), pa tudi vodenje nekaterih tehnoloških postopkov.«
V Varstroju torej sami razvijajo računalniške programe. Do konca jih bodo še nekaj, na primer za načrtovanje in prodajo izdelkov, obdelavo naročil, za skladiščno poslovanje, pozneje pa ga bodo »zapregli« še za spremljanje in upravljanje proizvodnje. V oddelku avtomatske obdelave podatkov pa opravljajo računalniške storitve tudi drugim, na primer Elektrokontak-tu, Centru za socialno delo, Vzgojno-varstvenem zavodu, Stanovanjski skupnosti, vodijo pa tudi občinsko kadrovsko evidenco. Zavzemajo se za tesnejše sodelovanje računalničarjev z območja lendavske občine, med drugim tudi zaradi izmenjave izkušenj. Te pa so pripravljeni posredovati tudi osnovnim šolam, ki imajo osebne računalnike, vendar ponekod niso dovolj izrabljeni zaradi neznanja.
NOVA PROIZVODNA HALA — Odkar je žižkovski Toko spet obrat (prej je bil tozd), so uspehi merjeni v okviru tozda Proizvodnja galanterije, katerega sedež je v Domžalah. No, na podlagi internega obračuna pa je vendarle mogoče ugotoviti, da je 70-članski kolektiv lani posloval pozitivno in da je dosegel načrtovano količino proizvodnje. Izdelali so namreč 42 tisoč torbic, od katerih so jih 28 tisoč izvozili. Razne drobne galanterije (denarnice in podobno) pa so izdelali kar 108 tisoč kosov, od tega 89 tisoč za tuje tržišče. Proti koncu lanskega leta so v Žižkih začeli graditi prizidek, ki meri 300 kvadratnih metrov. Vanj bodo (predvidoma maja) priselili šivalnico in druge proizvodne dejavnosti, v izpraznjenih prostorih pa bo skladišče. Naložba znaša 56 milijonov dinarjev, katerih polovica je lasten denar, drugo pa posojilo Ljubljanske banke. Uradno bodo prostore odprli v okviru prireditev ob krajevnem prazniku v avgustu.	Foto: Š. S.
dan preživeli v delovni organizaciji, kjer so se konkretneje seznanili z delom. Pričakujejo, da se jih bo kar nekaj prijavilo na razpis štipendij, saj sb po končanem izobraževanju možnosti za zaposlitev v Varstrojevem tozdu Mon-taža-Purlen velike. Dela namreč opravljajo tudi v tujini. Zdaj, ko nimajo dovolj domačih izolaterjev, zaposlujejo precej delavcev iz drugih republik, vendar pa mnogi često menjavajo delovno mesto.	S. Sobočan
PEČI ZA SOBNO OGREVANJE KAMIN TOBI6
KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE Z BOJ-LERJEM ALI BREZ BOJLERJA TVT SPECIAL (-3), TVT STANDARD (-3) TVT CENTRAL SPECIAL 24, TVT H 33, TVT CENTRAL 23, TVT CENTRAL 17 K. — VISOKI IZKORISTKI GORIVA — TRAJNOŽAREČE kurjenje
— PREPROSTO KURJENJE IN ČIŠČENJE
— VAKUUMSKO EMAJLIRAN BOJLER
— AVTOMATSKA REGULACIJA
TVT SPECIAL trajnožarnl kotel za centralno ogrevanje (zbojleriem)
inTERnATIOflRl TROPHV POR TECHROIOGV
DOBITNIK MEDNARODNEGA PRIZNANJA ZA TEHNOLOGIJO V LETU 1985
VEČ TOPLOTE V VAŠ DOM

SOLARNI BOJLERJI — TVT SAT
(2001, 3001,4001)
— VAKUUMSKO EMAJLIRANI
— MOŽNOST IZKORIŠČANJA VEČ OGREVNIH
MEDIJEV
— SODOBNA KONSTRUKCIJA
— KAKOVOSTNA IZDELAVA
— ESTETSKA OBLIKA
— ZADOSTNE KOLIČINE TOPLE VODE —850 l/h
TVT SAT 302 SK Solarni bojler
- — I
oTRAN6
VESTNIK 16. APRILA 1987
kmetijska panorama
TZO VIDEM OB ŠČAVNICI
Ko bo pridelkov preveč, bo kmet bolj navezan na TZO
Temeljna zadružna organizacija Videm ob Ščavnici je prav gotovo ena največjih po površini in številu vasi. Okrog 450 kmetovalcev je kar iz 40 vasi krajevne skupnosti Videm, prav tako pa tudi KS Spodnji Ivanjci in Negova. Usmerjeni so v glavnem v mlekarstvo, lani so na primer odkupili 3 milijone 200 tisoč litrov mleka, kar je bilo 58 odstotkov vseh odkupljenih količin na območju Kmetijske zadruge Gornja Radgona. Lani so prodali tudi okrog 1000 glav pitane govedi in 2 tisoč prašičev. V rastlinski pridelavi so kmetovalci TZO Videm pridelali in oddali največ pšenice, in sicer 200 ton.Koruze so oddali okrog 150 ton, sladkorne pese pa čez tisoč ton.
Območje, ki ga obsega ta TZO, je pravzaprav v nekem čudnem in skoraj nerazrešljivem položaju. Polovica kmetij je namreč takih, ki so sodobno urejene, mehanizirane in izkoriščajo skoraj vse zmogljivosti zemlje, polovica kmetij pa je takih, na katerih živijo ostareli in osamljeni ljudje. Zemlja sicer ni zapuščena, toda kdor premalo vlaga, premalo dobiva. Tako ti starejši kmetovalci, ki nikoli niti niso bili kaj drugega, obdelujejo zemljo samo toliko, kolikor je potrebno — da se preživijo.
Značilno za videmsko območje je tudi, da so tukaj kmetije v povprečju večje kot v drugih TZO. Tako je pogosto, da se na desethektarski kmetiji komaj preživljata dva starejša občana.
Kakor je dejal Drago Lepoša, direktor TZO Videm, je ta problem tako v razvitih kakor v manj razvitih hribovskih vaseh.
Na primer v vaseh, kjer so že opravili izsuševanje in zložbo, je poleg dvajset odličnih kmetij okrog pet takih, ki samo životarijo.
Z direktorjem zadružne organizacije v Vidmu pa smo se pogovarjali tudi o cenah pridelkov in živine, o različni višini, pa o »kraji« živine ene TZO drugi.
Drago Lepoša je o tem dejal: »Jaz o cenah nerad govorim. Mislim, da je to področje, na katerega mi ne moremo vplivati. Nepravilne posledice čutimo tako, da ne odkupimo tistega, kar se pridela. Mi pa od odkupa in tega, kar prodamo, dejansko živimo. Zaradi neusklajenih cen, in ker smo prejšnja leta pri odkupnih cenah vedno zaostajali za drugimi, je šlo veliko pridelkov z našega območja. Da ne govorim o odkupovalcih s sosednje Hrvaške, ki so nam v zadnjem času pokupili veliko krav. Mi enosta-
Zatika se pri gnojilih
Čeprav so priprave na spomladansko setev stekle v Pomurju pravočasno, pa z njo zamujamo, za kar je v največji meri krivo predvsem vreme, saj zaradi obilnih padavin s stroji niso mogli na njive. Kot smo zvedeli v Kmetijski zadrugi Panonka, pridelovalci nimajo težav z nakupom sredstev za varstvo žit, saj so tovarne zagotovile zadostne količine le-teh in vsa sredstva so v glavnem že v skladiščih temeljnih zadružnih organizacij. Tudi semenske koruze je dovolj, zatika pa se predvsem pri oskrbi z mineralnimi gnojili.
V letošnjem prvem četrtletju je bila dobava gnojil izredno skromna, primanjkujejo pa predvsem dušična gnojila, po katerih je v tem času največje povpraševanje. Tako so od L januarja do 1. aprila v Kmetijski zadrugi Panonka dobili od načrtovanih 2.200 ton le 1.211 ton kana, namesto 400 ton uree so je dobili le 220 ton, zamuja pa tudi dobava NPK, ki so ga namesto 2.500 ton dobili le 1.918 ton. V prvih desetih dneh marca se je položaj nekoliko izboljšal, saj so v tem času dobili še dodatnih 1.814 ton mineralnih gnojil, tako da je tovarna v Kutini svoje obveznosti do Panonke izpolnila 88-odstotno, obljublja pa, da bo do konca aprila svoje obveznosti v celoti izpolnila.
Težave pri oskrbi z gnojili so tako ponovno opozorile, da se je treba z njimi oskrbeti pravočasno. a	L. K.
KMETOVALCI!
DO VARAŽDINKA, TOZD PREHRAMBNA INDUSTRIJA VARAŽDIN, Prvomajska 178
— celo leto prodaja visokoproteinsko živinsko krmo, izdelano na osnovi sončnic (zmleto sončnično seme in pogače).
- CENE UGODNE!
—- Vse informacije po telefonu (042) 40-544 in 40-720 od 6. do 14. ure.
Turnišče: cene pujskov
Za razliko od prejšnjih sejmov je bilo minuli četrtek v Turnišču veliko bolj živahno. Rejci so tokrat pripeljali na sejem kar 65 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov. Za par živali so zahtevali od 50.000 do 60.000 dinarjev, vendar je lastnike zamenjalo le okrog 45 pujskov.
Prodajalce naj ponovno opozorimo, da morajo imeti s seboj potne liste za živali.
---------—--------------------4----------------
vno z njihovimi cenami ne more-mo tekmovati. Tudi kakih posebnih sankcij ne moremo uvajati, kajti ko kmet proda pitano govedo nam, bo kravo prodal kam drugam. 80 odstotkov vseh poslov opravlja z nami, zato si ne morem predstavljati, da bi ga kaznovali. Jaz pravim tako: zame je problematičen tisti član zadruge, ki v istih razmerah raje dela z drugimi. Tudi taki se najdejo. Če pa dobi on pri eni kravi dva ali tri milijone več — pa se vi postavite v njegovo vlogo, kako bi se odločili?
Mi tega problema do pred kratkim nismo občutili. Vedeli smo, da se to dogaja v sosednjih TZO in smo pač mislili, da smo imuni, ker s kmeti dobro delamo. Ampak, na žalost, to nima zveze s kakovostjo pospeševalnega dela. Kaže, da je postalo tujim od-kupovalcem prejšnje nakupovalno območje premajhno. Mi mejimo na več občin, tudi na Ptuj in Lenart. Ljudje so odprti, imajo telefon, poslušajo radio, slabo pa je to, da mi še v petek ne vemo, kaj nas čaka v ponedeljek.«
Prav razumljivo je, da se tudi kmetovalci obnašajo gospodarno in se najprej pozanimajo za cene na različnih odkupnih mestih, nato pa peljejo živino tja, kjer bolje plačajo. In kdor ima več
denarja in bolj potrebuje meso, bo tudi več plačal.
Ali je res vse v ceni? So kmetje res tako malo navezani na svojo zadružno organizacijo? Jim delo s pospeševalcem, njegovi nasveti, pomoč in trud ne pomenijo nič?
Drago Lepoša dvomi, da so vse te premije in regresi, ki jih družba vlaga v kmetijstvo, res dobri in koristni: »Je to res dodatno vlaganje ali pa samo del cene, ki bi morala biti višja. Tu si nisem na jasnem. Sicer pa to sploh ni prava rešitev, da bi kmeta s ceno držali navezanega nase. Rešitev bo takrat, ko bo proizvodnja prehitevala povpraševanje. Dokler bo tak razkorak kot sedaj, pa tega problema ne bomo rešili.«
Seveda pa je do tega še dolga, predolga pot. Podobnega mnenja je direktor TZO Videm: »Ne pričakujem, da bi se tako hitro kaj obrnilo. Trdim pa, da bo delo vseh, ki delamo v zadrugi, takrat bistveno lažje, čeprav bo velikokrat potrebno iskati kupca. Vseeno bo kmet takrat bolj nave-zap na svojo matično zadrugo, kot je danes, ker bo takrat on iskal pomoč. In gotovo bomo takrat mi iz zadruge manj kritizirani in bolj cenjeni, kot pa smo sedaj.«	Bernarda Peček
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
IZKUŠEN ZADRUŽNIK
Eden izmed pomembnih sodelavcev (kmetov-kooperantov) te-rrreljhe zadružne organizacije Kmetovalec Ljutomer je tudi Janko SERŠEN iz Stročje vasi. Ker je le kmet, torej nima drugih virov dohodkov, ki bi mu omogočali preživljanje, se je povsem posvetil kmetijstvu in živinoreji.
»Imam 8-hektarsko posestvo, na katerem pridelujem na površini 3 hektarjev koruzo, na 2 hektarjih pšenico, 0,5 hektarja namenjam krompirju, na 0,8 hektarja zemlje pa sejem ječmen; drugo so travniki. Lani sem oddal 4 tisoč kilogramov pšenice, čeprav cena — v primerjavi s stroški pridelave — ni bila dovolj visoka,« nam je povedal Janko.
Pripovedovanje je nadaljevala žena Tončka:
»Poleg prodaje živine in dohodkov od poljščin je pri hiši pomemben vir denarja tudi mleko, ki ga dnevno oddamo po 14 litrov. Rediva tudi pltmenske svinje in prodajava pitane prašiče. Nekako še gre! Če bi nas bilo pri hiši več, bi lažje delali. Ker sva samo dva, je včasih težko. Še dobro, da nama priskočijo na pomoč drugi, ki se jim na ustrezen način oddolživa.«
— Kako pa je bilo s prodajo krompirja, ki ga menda tudi pridelujete?
»Ni bilo težav. Že več let ga prodajam trgovskemu podjetju Vesna Ljutomer. Tokrat sem ga oddal 13 tisoč kilogramov po
družbeno priznani ceni 45 dinarjev za kilogram,« je odgovoril Janko. Potemtakem je očitno, da je sodelovanje z Vesno dobro.
Janko Seršen je že stari zadružnik. Lani je prejel edini z območja TZO Kmetovalec priznanje Zadružne zveze Slovenije za posebne uspehe pri razvijanju zadružništva in organiziranju kmetijske prideiave. Je tudi ustanovni član zadruge, ki so jo ustanovili 1959. leta.
Seršenova — Janko in Tončka — sta zavarovana v IV. zavarovalnem razredu. Prispevki so dokaj visoki, vendar jih nekako zmoreta. Treba je pač poskrbeti za leta starosti, ko bodo moči opešale. Zdaj še kar gre. Mora iti, saj poleg klasičnih poljščin pridelujeta še buče-golice. Žal pa zemlje nimata v bližini domačije, ampak tudi do 5 kilometrov daleč, zato gre veliko časa tudi za prevoze. Mehanizacija, med drugim tudi dva traktorja, veliko pomaga. Drugače bi bilo (če si je to sploh še mogoče zamisliti), ko bi se mučila z vprego.
Zima, ko si je Janko malo odpočil, je mimo. Sicer pa tudi pozimi ni bilo časa za poležavanje, saj je bilo treba nahraniti 20 glav živine, podojiti molznice. Naposled je prišla težko pričakovana pomlad. Naš znanec iz Stročje vasi se je dobro pripravil na spomladansko setev, tudi z gnojili ne bo skoparil, zato upravičeno pričakuje, da bo tudi jesenska bera obilna.
Š. Sobočan
VRTNINE - dopolnilni vir dohodka na kmetiji
V primerjavi s pridelovanjem poljščin predstavlja pridelovanje vrtnin predvsem delovno intenzivnejšo panogo, saj je potrebno npr. pri pridelovanju kumar za vlaganje 2000 do 3000 delovnih ur na hektar. Širjenje pridelovanja vrtnin omejuje več dejavnikov. Pomanjkanje delovne moči v času obiranja kumar vpliva na odločitev o posajeni površini, ker je nemogoče, da v sezoni štiričlanska družina pobira pridelek z več kot 10- do 20-arske njive. Pri vzgoji zelja, korenčka, rdeče pese in hrena potrebe trga, to je možnost prodaje, omejujejo pridelovanje. Zato je potrebno pri pridelovanju vrtnin predhodno dogovarjanje tako o količini in tudi o času prevzema pridelka. Pridelovanje v kooperaciji je smotrno organizirati samo za tiste vrtnine in v takem obsegu, kot je zmogljivost predelovalne industrije ali pa možnost prodaje na trgu.
Kjer je na razpolago več delovnih moči in če na kmetiji niso opremljeni s stroji, je smotrno usmerjanje v pridelovanje kumar za vlaganje. Če pa je na kmetiji več mehanizacije za pridelovanje poljščin in drobne mehanizacije (sadilnik za presajanje zelja, sejalnica za setev in izkopalnik korenčka ali hrena), se je smotrno odločiti za vzgojo zelja, korenčka, rdeče pese ali hrena.
Kolobar
Prednosti kolobarja je več. Izognemo se utrujenosti tal, enostranski izrabi hranil, zbiranju škodljivih snovi, ki ostanejo pri razkrajanju istih kultur v tleh ter širjenju bolezni in škodljivcev. Če kolobarimo, se poveča plodnost tal, dosežemo visoke in kakovostne pridelke in čim bolj izrabimo razpoložljivo površino.
Dobri predposevki so por, zelena in čebula, nekoliko slabši paradižnik, korenček in kumare, izredno slab predposevek pa so kapusnice. V kolobarju je potrebno menjavati pridelovanje rastlin, ki razvijejo plitve korenine (žita, kumare, redkev), z onimi, ki razvijejo globoke korenine (por, kapusnice, krmne rastline). Rastlinam, ki porabljajo veliko dušika (cvetača, zelje, por), naj sledijo one, ki akumulirajo dušik (fižol, grah, bob, soja, detelje). Za rastlinami, ki izboljšujejo strukturo (por, zelena, travno deteljne mešanice) ali preprečujejo rast plevela (fižol, zelje, brstični ohrovt, zelena, por), ali pustijo v zemlji veliko ostankov korenin (travno deteljne mešanice, por, zelena, čebula) pridelujemo one, ki poslabšujejo strukturo tal (žita, korenček, peteršilj), ali pospešujejo rast plevela (grah, kumare, solata, korenček, čebula, špinača, paradižnik), ali pustijo v zemlji zelo malo ostankov korenin (paradižnik, korenček, kumare, zgodnje zelje). Če zemljo apnimo, potem pridelujemo grah, kumare, korenček, zeleno, rdečo peso, vse kapusnice pa izredno slabo prenašajo sveže apno.
Pri sestavi kolobarja upoštevamo tudi zahtevo vrtnin po gnojenju s hlevskim gnojem. Na površino, gnojeno s hlevskim gnojem, sadimo zelje, ohrovt, cvetačo, brstični ohrovt, kumare, buče, paradižnik, zeleno, por, solato. Naslednje leto pa na negnojeno parcelo sadimo korenček, rdečo peso, črni koren, črno redkev, čebulo, česen, endivijo radič, grah, fižol. Z gnojenjem s hlevskim gnojem do določene mere nadomestimo neugodne učinke slabih predposevkov.
Če površino razdelimo na tri poljine, potem gnojimo s hlevskim gnojem vsako tretje leto isto površino. Na prvo poljino sejemo vse kapusnice (zelje, ohrovt, brstični ohrovt, cvetačo, kolerabi-co) in plodovke (kumare, paradižnik, buče, papriko), na drugo korenovke (korenček, peteršilj, rdeča pesa), čebulnice (čebula, česen), solatnice (endivija, radič) in špinačnice (špinača). Na tretjo poljino pa sejemo predvsem stročnice (fižol, grah). Pri dvopolj-nem kolobarju pa stročnice sejemo na drugo poljino. Več organske snovi vnašamo v zemljo, če gnojimo površino vsako drugo leto s hlevskim gnojem.
Primeri čistih vrtnarskih kolobarjev, samo ena vrtnina v enem letu: »
1. poljina		2. poljina	3. poljina.	4. poljina
1. leto	+ zelje	korenček	+ por	rdeča pesa
2. leto	korenček	+ cvetača	čebula	+ zelje
3. leto	+ por	fižol	+ kumare	korenček
4. leto	črni koren	+ paradižnik	fižol	+ kumare
( + =	gnojenje s hlevskim gnojem)			
Primeri čistih vrtnarskih kolobarjev, zemlja posajena z dvema po-				
sevkoma istočasno —		mešane setve ali vmesni posevki:		
	1. poljina	2. poljina	3. poljina	4. poljina
1. leto	+ zelje	zgod, korenček	+ por	čebula
	špinača	nizki fižol		endivija
2. leto	solata in			
	mesečna redkev	-1- zgodnje zelje korenček		+ paradižnik
	nizki fižol	endivija		zimska špinača
3. leto	+ zgod, krompir	solata	+ zelje	zimska špinača
	kitajski kap.	rdeča pesa	zim. solata	korenček
4. leto	solata	+ kumare	zim. solata	+ zelje
	korenček		rdeča pesa	
(dalje prihodnjič)				
• Jože Nemeš, dipl. inž. agr.
POMEN KALCIJA V KMETIJSKI PRIDELAVI
ODNOS MED APNJENJEM IN DRUGIMI GNOJILI
V načelu ločimo meliorativno kalcifikacijo z večjimi dozami od drugih vrst gnojenja. Če apnimo njive, je priporočljivo, da najprej potrosimo apnena gnojila in šele po 3 do 4 tednih sledi hlevski gnoj. Ogljikov dioksid pospešuje gibanje kalcija, ta pa v kontaktu s hUmin-skimi kislinami ustvarja kalcijeve humate, torej blagi humus. Pri rabi manjših količin apnenih gnojil in manj agresivnih, kot je apnenec, lahko obe delovni operaciji združimo. To delo lahko opravimo tako, da na trosilec s hlevskim gnojem posipljemo tanjši sloj apnenca ter vse skupaj potrosimo (100 kg apnenca na 1 tono gnojila). Orati je seveda treba takoj, da prideta obe vrsti gnojila takoj v kontakt z zemljo brez izgube dušika. Kar se tiče dušičnih mineralnih gnojil, gnojnice in gnojevke, bi trošenje istočasno z agresivnimi apnenimi gnojili imelo za posledice izgube dušika.
KALCIFIKACIJA IN ODNOS DO KULTUR	.
Apnjenje je predhodnica kulturam, katerih optimum je oko h nevtralne točke ali je pomaknjen v alkalno sredino. Od njivs i u -tur so to ječmen, pšenica, repice, repe in detelje. Kulturam, i Jim ° J ugajajo kisla okolja, se izogibamo. Tudi za kalcilne rastline “J? poskrbeti dovolj časa, da delovanje »šoka« mine. Za lucer , J -lik porabnik kalcija, se priporoča, da bo setev opravljena najma^ mesecev po izvedeni kalcifikaciji. Ta čas je seveda neko i	J >
se uporabi dolomit.
DOLŽINA TRAJANJA KALCIFIKACIJE IN POTREBA PO OBNAVLJANJU	J .	..	v nrj
Po melioraciji lahko pričakujemo padec plodnosti, patudi v'pridelku, v prvem letu setve. Ta problem se sedaj rešuje s setvijo.večjih doz NPK v prvem letu. Nato se pridelki v drugem in tretjemletu povečajo in trajajo nekoliko let, ko pridelki stagnirajo in z p padati. To je splošna shema, ki pa se v praksi lahko razlikuje. Vseka
kor bo na lažjem zemljišču in vlažnem podnebju s slabimi sposobnostmi vezanja kalcija, obnova kalcifikacije potrebna prej, kot pa na težkih tleh. Običajno s ponovno kalcifikacijo ne interveniramo, dokler imamo v tleh svobodne kalcijeve ione. Vsekakor moramo slediti stanju aktivnega kalcija v tleh. V tem primeru se odločamo s ponovno dozo ali pa gnojimo v kolobarju redno z apnenimi gnojili. Saj si z mineralnimi gnojili ne moremo več pomagati, ker so ta povečini nevtralna ali celo kisla v svojem delovanju. Zaradi tega raba velikih doz mineralnih gnojil zahteva v kolobarju redno rabo apnenih gnojil. Na primer, potrebo po kalciju povečujejo vsi nitrati, urea, amoniak, kalijeva sol in visoko koncentrirana NPK gnojila. Prav tako uvajanje velikih potrošnikov kalcija v kolobar (pesa) zahteva njegovo vračanje.
NEKAJ KRITIČNIH BESED O KALCIFIKACIJI
Kalcifikacija sama po sebi ne rešuje problema plodnosti tal, ta ima poln uspeh le, če je v tleh dovolj humusa in rastlinskih hranil. S kalcifikacijo se pospešuje razgradnja organskih snovi v tleh, mobilizira vezana hrana za rastline. To delovanje pa je le kratkotrajnega značaja in temu mora slediti intenzivno mineralno in organsko gnojenje. To delovanje kalcija je že dolgo znano in se izraža z rekom: »Apnje-nje tal bogati očete in siromaši sinove.«
Kot je znano, so antagonizmi med ioni kalcija in nekaj drugimi ioni (kalija, magnezija, bora, amonija, natrija). Z meliorativno kalcifikacijo se lahko izzovejo težave pri sprejemanju teh elementov. Posebno negativne posledice lahko nastanejo z zaprtjem sprejema magnezija, katerega potrebujejo posebno veliko leguminoze. Zaradi tega se pri pridelovanju metuljnic raje uporablja dolomit.
Kalcifikacija lahko blokira tudi nekoliko drugih mikroelementov, kot so: železo, mangan, baker in cink. Zaradi tega se ob pomanjkanju ti elementi dodajajo bodisi z gnojili ali prek listja.
Na lažjih tleh, ki slabše vežejo hranila, lahko prihaja do prevelikih količin kalcija, posledica tega je močan »šok« negativnih posledic
na kulture. Ta.presežek kalcija deluje na znane bolezni lot so: krasta-vost krompirja, suhe lise na listih ovsa, kloroza lupine, suha gniloba »srca« pese itd. Zavedajmo se, daje kalcifikacija težak in drag ukrep, zato moramo imeti za izvedbo ali pa ne vse argumente.
VPLIV MINERALNIM GNOJIL NA REAKCIJO TAL
Kot smo videli, je najustreznejše pH območje za večino kmetijskih rastlin med 5,5 do 7,0. Gnojila, ki se sedaj uporabljajo, so nevtralno do kislo delujoča s svojim delovanjem v tleh. Da bi popravljali kislost tal z mineralnimi gnojili z njihovo sestavo, ne prihaja več v poštev. Praviloma bi morali rabiti fiziološka gnojila na nevtralnih in bazičnih tleh ter bazična gnojila na kislih tleh, tudi nova gnojila iz Kutine, katerih lastnost je večja koncentracija hrane, s tem manj balasta in tudi apnenca. Tako je dobra lastnost nove formulacije NPK (6:26:26) z amonijskim fosfatom, da je manj higroskopična, topna v vodi in uporabna v razsutem stanju, neugodna lastnost pa kislinsko delovanje v tLeh. Tako bo za formulacijo 6:26:26, ki bo ena od osnovnih formulacij s 50 kg monoamonijskega fosfata, treba za nevtralizacijo vračati tlom vrednostni ekvivalent 32 kg kalcijevega karbonata za 100 kg/ha. Pri normalni rabi 6:26:26 NPK od 400 do 500 kg/ha bo treba za vzdrževanje obstoječega stanja vračati kalcij v obliki apnenca v količini od 128 do 160 kg/ha. Tej postavki je treba še prišteti redno izgubo z izpiranjem ter seveda z odnašanjem s pridelki rastlin.
Apnenčev amonijev nitrat KAN s 27 % dušika deluje zaradi vsebnosti kalcija v dolomitu v tleh nevtralno. Tudi sečnina deluje v začetku nevtralno, vendar po hidrolizi vpliva na kislost tal. Za razkise-Ijevanje 100 kg uree v zemlji je potrebno vračati zemlji ekvivalent apnenca v višini 40 kg. Če sedaj zberem vse letne potrebe na hektar, bi to znašalo: odnašanje s pridelki 50 do 100 kg, za NPK 100 do 130 kg, za ureo 120 kg, za izpiranje 200 do 400 kg — zemlji bi bilo treba vračati letno v obliki apnenca 400 do 800 kg/ha kalcija. ,t,nvl-P< (KOiNbC)
STRAN 7
Kako se naš strokovnjak Stanko Titan prebija v Kanadi?
konkurenca domačinom
Stalno dokazovanje —
Bili ste tako rekoč že na tleh, na cesti?
»Delal sem za podjetje, ki je zaposlovalo 300 inženirjev. Ukvarjali smo se s konzultacijskimi deli, gradili miniželezarne. Leta 1982 je bila jeklarska industrija na dnu. Nekaj časa so sicer delavce zadrževali, po letu dni, ko so se sredstva izsušila in ni bilo pomoči od nikoder, so nas vse odpustili. Začeti sem moral na svoje.«
Pred kratkim smo se pogovarjali s 44-letnim strojnim inženirjem iz Murske Sobote Stankom Titanom, ki je na tuje odšel že leta 1965 in sodi v Ontariu (Kanada) med prodornejše projektante in svetovalce.
Kaj ga je pognalo na tuje?
»Bil sem absolvent na višji tehniški šoli v Mariboru, odšel pa iz preprostega razloga, ker sem takrat končal delo, ki sem ga honorarno opravljal na omenjeni šoli, štipendije pa ni bilo mogoče dobiti. Nekaj je bilo vmes tudi avanturizma in želje po učenju tujih jezikov. Seveda smo sanjali o boljši plači, devizah, a to je mit. Ne verjamem, da je bilo med Slovenci, ki smo pred toliko leti odšli na tuje, veliko takih, ki so dobro zaslužili. Večina nas je v začetku delala za minimalne plače.«
Do strojnega inženirja ste prišli v Kanadi?
»Da. Končal sem pri Association of Profesional Engineers v Ontariu in se registriral leta 1979 po devetletnem študiju.«
Vrnitev v domovino?
»Vsak izseljenec razmišlja o tem, zlasti ko pride domov in se je treba vrniti. Za tiste, ki smo tam poročeni, imamo družino z malo bolj odraslimi otroki, je ta odločitev skoraj nemogoča.. Otroci ne poznajo tako dobro jezika, da bi se lahko takoj vključili v naše življenje, pa tudi sam bi imel težave pri vključevanju v naš način proizvodnje. Za to bi morala pasti odločitev takoj po izhodu iz Jugoslavije ali v petih do desetih letih.«
Kako se je treba prebijati v tujini, biti konkurenčen, dosegati kakovost?
»Če industrija ni donosna, umre. Če se hočeš dokazati, se prebiti, moraš biti boljši od domačinov ali začeti na svoje in tako konkurirati. To se mi zdi edini način. Anglež bo Angležu pomagal, ne Jugoslovanu, kar je povsem razumljivo.«
S čim se pravzaprav ukvarjate? Kakšna je vaša projektantsko-sve-
tovalna organizacija? Kako daleč segajo poslovni stiki?
»Lani sem začel na lastno pest s svetovalno dejavnostjo. Ponujamo svetovalne storitve železarski industriji in majhnim podjetjem po Kanadi in ZDA. Specializiral sem se za posebne vrste žerjavov in transportnih naprav, za
»Če se hočeš dokazati, prebiti, moraš biti boljši od domačinov,« ugotavlja Stanko Titan, strojni inženir iz Murske Sobote.
priprave, ki pospešujejo železarske postopke. Če bi se namreč specializiral za standardne projekte, ne bi mogel prodajati svojih storitev.«
Ob obisku doma ste imeli v sosednji Avstriji možnost, da izmenjate tovrstne strokovne izkušnje z Evropejci in drugimi.
»V Avstriji smo imeli simpozij in izmenjavali železarske izkušnje, partnerjev Voest-Alpina v Linzu. Povabljeni so bili strokovnjaki z vsega sveta: Japonske, Koreje, Evrope, Amerike.«
Kakšne so možnosti za inovira-nje žerjavov? Mislimo na računalniško vodenje teh naprav in priprav.
»Računalniško voden žerjav v železarski industriji, v železarni, še ni uveljavljen. Lahko bi ga uporabljali v skladiščih. Trenutno gre razvoj v tej smeri, da bi take žerjave konstruirali, vendar tam, kjer se točno ve, za kakšne namene in ga je mogoče za to vlogo programirati. V železarnah je sicer delo točno znano, vendar menim, da takih žerjavov ni iz varnostnih razlogov.«
Ko govorimo o železarski industriji in železarnah, se vedno vprašamo po varstvu okolja, ekološkem vidiku, kajti zdi se, da je to velik problem ne samo pri nas, ampak predvsem drugje v svetu.
»Ta problem je zelo velik, posebno v ZDA, kjer so potrebne ogromne naložbe, da pridejo do naprav, ki varujejo okolje. Trenutno se med ZDA in Kanado borijo, da bi tovrstne naprave namestili v ZDA. Letno namreč uničijo s plini, ki jih spuščajo iz >rjavečega< dela ZDA, iz Pensilvanije, veliko jezer in gozdov. Na tem območju so namreč številne velike železarne, ki onesnažujejo okolje, nimajo pa priprav, da bi to preprečevali.«
Ste eden iz garde visoko izobraženih, ustvarjalnih Slovencev v tujini. Kako je z vašim letnim izobraževanjem, usposabljanjem?
»V Ameriki je društvo kovinskih inženirjev, ki organizira letno dva do tri simpozije za železarsko industrijo. Trajajo tri do štiri dni, pripravijo pa jih v Pits-burgu, Atlanti, Dallasu, Torontu in drugje, kjer si izmenjujemo informacije.«
Verjetno ste slišali, da nameravamo na reki Muri graditi vodne elektrarne. Kaj sicer sodite o izkoriščanju tpkočih voda za energetske namene?
»Kaže, da je vodna elektrarna elektrarna prihodnosti. Povsod po svetu nasprotujejo jedrskim elektrarnam. Dvomim, da bi po Černobilu in Otoku treh milj še dovolili graditi tovrstne elektrarne. Prepričan sem, da se je prej zgodilo že več nesreč, pa ne vemo zanje.«
Kaj pa izkoriščanje energije vetra, sonca, morja?
»O tem veliko govorijo. V Ka
nadi vlagajo ogromno sredstev za izkoriščanje energije morja, plime in oseke. To je posebej izrazito na vzhodnem delu države, kjer pravkar vpeljujejo tak projekt. Sončna energija v Kanadi ni toliko zanimiva, kajti na tem območju je predvsem ogromno vodne energije in zato pravim, da je ta energija prihodnosti. Še vedno bolje, kot da gremo v jedrske elektrarne.«
Kaj sodite o razvijanju talentov? Vaše osebne izkušnje.
»V ZDA so posebne šole za zelo nadarjene otroke, kar država zelo podpira, saj je to ogromen prispevek vsake države. Ameriško šolstvo je zelo zelo drago in šolanje visoko izobraženega državljana stane ogromne denarje. Če je otrok zelo nadarjen, bo dobil šolnino od podjetja, države, od določenih organizacij in ustanov. Na zelo dobri ameriški univerzi pride šolnina tudi 10 do 15 tisoč dolarjev, v Kanadi 1500 do 2500 dolarjev. Poleg tega je treba plačati hrano, stanovanje in podobno. Večina študentov si to sama prisluži, kajti delajo v počitnicah od aprila do oktobra. Že ko je otrok majhen, se začne varčevati za njegov študij.«
Imate 15 in 16 let stara sina. Kje, kako ju usposabljate?
»Oba hodita v katoliško gimnazijo v Oshawi. V Kanadi sta dva šolska sistema: državne in katoliške šole. Do nedavna je bilo treba plačevati šolanje po 8. razredu, poslej plačuje država. V katoliško šolo sem ju dal najprej zato, ker sem katoličan, in zato, ker je tod večja disciplina. V državnih šolah, pravijo tako, je disciplina zelo ohlapna, problem je z mamili in podobno.«
Po svetu so na pohodu alternativna gibanja (ekološko, mirovno, duhovno, za državljanske pravice). Kako se odzivate nanje?
»O tem nimam posebnega mnenja. Razen v strokovne nisem vključen v nobene druge organizacije. Tudi časa ni, da bi se s tem ukvarjal. Sodim pa, če se že hoče priti do napredka v ka; kršnemkoli smislu (socialnem, ekološkem in drugih), se je treba s tem intenzivneje ukvarjati.«
Branko ZUNEC
POMURSKA UNIVERZA - DOMA IN
ONKRAJ MEJA!
Celovite evidence o izvozu naše pameti nimamo oz. so podatki o tem približni ali si nasprotujejo. Na osnovi popisa prebivalstva iz leta 1981 je na tujem zaposlenih okrog 157 tisoč Jugoslovanov s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, specializacijo, magisterijem, doktoratom. Med njimi je kar blizu 3200 slovenskih strokovnjakov in izvedencev različnih profilov: elektroinženirji, strojni inženirji, fiziki, kemiki, arhitekti, zdravniki in drugi. Samo v letih 1969 do 1973 se je v države Zahodne Evrope izselilo približno 1400 usposobljenih sinov in hčera slovenskega naroda.
Na pragu vnovičnih velikonočnih praznikov, ko se z vseh strani sveta za krajši čas vračajo naši zdomci in izseljenci, se sprašujemo, koliko je med njimi visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki so odšli — in žal še odhajajo — zlasti v Zahodno Evropo, Kanado in ZDA, da bi mogli uveljaviti in kajpada vnovčiti svoje znanje. Spet je odgovor zgolj približen: 40 do 60 Pomurcev je, ki v industrijskih, urbanih, univerzitetnih središčih razvitega sveta, celo v Afriki, Aziji in Avstraliji, sodijo med vidnejše ustvarjalce, raziskovalce, izumitelje, profesorje na najrazličnejših področjih. Doslej zbrani podatki dopuščajo sklepanje, da med pomurskimi razumniki v tujini prevladujejo profili: zdravnik-specialist, inženir strojništva, agronom-specialist, elektroinženir in umetnik-hu-manist. Če bi k temu dodali vse tiste, ki se ukvarjajo z bolj ali manj rutinskimi intelektualnimi posli, bi smeli govoriti o najmanj sto pomurskih strokovnjakih, ki so tačas onkraj slovenskih meja. Seveda je mogoče o tej tako imenovani tretji slovenski (ali zgolj pomurski) univerzi razmišljati z več vidikov. Dotaknimo se le teh, štirih!
Šolanje enega zdravnika, fizika ali drugega izobraženca stane starše in družbo okrog 17 milijonov dinarjev. Tak strokovnjak prinese z znanjem v svoji delovni dobi tistemu, ki ga zaposli, okrog 600 tisoč dolarjev. Zato je tako imenovani beg možganov velik problem za našo državo. Kakšen je šele za pokrajino, kot je Pomurje, ki ji j? lastno zdomstvo, sezonstvo in izseljenstvo že s konca minulega stoletja! Koliko in kakšnega znanja se je prelilo drugam, koliko smo zanj plačali, zlasti po drugi svetovni vojni? Zdi se, da
vseh razsežnosti tega katastrofalnega procesa, ki se očitno nadaljuje, še ni mogoče prepoznati in ovrednotiti. Resda se z izvozom pameti ubadajo tudi drugje v Evropi (recimo v Veliki Britaniji, Franciji, ZR Nemčiji, od koder vrhunski znanstveniki »bežijo« v ZDA), toda poskrbeli so, da se razumniki vračajo ali pa — kar je še pogosteje — da gre za stalno delovno izmenjavo profesorjev, raziskovalcev in strokovnjakov med univerzami, inštituti, mednarodnimi družbami in podjetji. Drugi del te, pogojno rečeno, pomurske univerze je doma, v Jugoslaviji in Sloveniji. Najmanj za stotnijo je elite znanja, ki v pomurskem prostoru nimajo nobenih resnejših možnosti za razvojno-raz-iskovalno delo, še manj, da bi mogli spodobno vnovčiti svoje znanje. Sicer pa je. primerjava dovolj zgovorna. V Jugoslaviji imamo 850 tisoč inženirjev in tehnikov. Kako bi reagirali, če bi jih polovico (425 tisoč) naložili na vlak in jih odpeljali iz države, ali če bi tako ali drugače izginili. Zdi se smešno, toda učinek bi bil enak strokovnemu delu, kakor je zdaj organizirano v državi. V Poihurju smo pri organizaciji in izrabi znanja še veliko na slabšem. Znan je podatek, da je v pokrajini blizu tisoč ljudi z višjo ali visoko izobrazbo, specializacijo, magisterijem ali doktoratom, ki so odločno premalo izkoriščeni; iz vsakovrstnih razlogov, o čemer bi se splačalo razmisliti. Če vse skupaj seštejemo, dobimo najmanj 1200 Pomurcev, ki bi mogli v pokrajini ob Muri izpeljati »razvojno revolucijo v malem«. Seveda si s to vabljivo predpostavko ne moremo kaj prida pomagati. Ostajamo pa optimisti, kar zadeva naše potomstvo, saj se menda v gospodarskih, političnih in oblastnih sestavih čedalje bolj zanimajo za pomurske študente, ki študirajo na mariborski in ljubljanski univerzi, prav tako pa naj bi bil nared seznam nadarjenih osnovnošolcev in srednješolcev, ki se bodo kot bodoči strokovnjaki med drugim potegovali za hitrejši, enakovred-nejši razvoj tega dela Slovenije.
Branko Zunec
pogovor s Članom izvršnega odbora ZVEZE OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE JOŽETOM ŠPILAKOM
BREZ USTVARJALNEGA NEMIRA NE GRE
Na Japonskem dobijo menda kar tri četrtine izdelkov od majhnih firm, v katerih je zaposlenih okrog 6 delavcev. Ta podjetja se lahko v nekaj tednih, včasih tudi nekaj dneh, prilagodijo vse bolj izbirčnemu tržišču. Jugoslavija takih podjetij (za zdaj) nima, pač pa si prizadeva za razvoj malega gospodarstva, oziroma obrtnih dejavnosti. Razmah obrti je pomemben ne le zavoljo dopolnjevanja industrije, ampak tudi zaradi zaposlovanja mladine, ki konča šole, kakor tudi naših delavcev, ki se vse bolj vračajo iz tujine. Da bi se bolje seznanili z možnostmi v drobnem gospodarstvu in s stanjem v Pomurju, smo Jožetu Špilaku, ki je član izvršilnega odbora Zveze obrtnih združenj Slovenije, predsednik obrtnega združenja v Murski Soboti, član izvršnega sveta občinske skupščine in tudi ugleden obrtnik, zastavili nekaj vprašanj.
1982. leta so pomurske občinske skupščine dale izdelati na Zavodu za ekonomiko v Murski Soboti študijo o stanju in možnostih razvoja obrti. Se je od tedaj število obratovalnic povečalo?
»Ugotavljamo, da imamo vsako leto 2 odstotka več obratovalnic in nosilcev obrtnih dovoljenj. Tačas je v Pomurju 1455 rednih obrtnikov, od tega v občini Murska Sobota 708, Lendava 233, Ljutomer 284 in Gornja Radgona 230. Med temi je največ obrtnikov, ki se ukvarjajo s proizvodnimi in storitvenimi dejavnostmi, 961, nato so avtoprevozniki (tudi taksisti) 282, in gostinci, 212. Tudi število delavcev, ki jih zaposlujejo zasebne obratovalnice, se je povečalo. V vseh pomurskih občinah jih dela 1925, od tega v soboški občini 905, lendavski 280, ljutomerski 410 in radgonski 330. Pomurski obrtniki v povprečju zaposlujejo 1,3 delavca, kar je precej več, kot pa je republiško povprečje, ki je 0,9 delavca na enega obrtnika. Če seštejemo število pomurskih obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev, ugotovimo, da je v zasebni obrti skupaj 3380 delavcev. To pa je že dokaj visoka številka.«
Možnosti pa najbrž še zdaleč niso izčrpane, saj je še niz tako imenovanih deficitarnih dejavnosti, pa tudi že delujoči obrtniki bi lahko zaposlili še kakega delavca. Kje so ovire?
»Res je, v vseh pomurskih občinah je še veliko možnosti za osebno delo. Občinske skupščine
so celo določile dejavnosti, ki jih z davčnimi olajšavami hočejo posebej spodbujati, vendar to ne prispeva veliko k razmahu obrtnih dejavnostih, za katere se posebej zanimajo. Za ureditev obratovalnice so potrebna velika finančna sredstva, ki pa jih mnogi, čeprav bi radi postali obrtniki, nimajo. Po novem sicer lahko tudi obrtniki-začetniki v banki najamejo posojilo, vendar pa je poleg jamstva potrebna tudi velika lastna udeležba. Menim, da bi morali bodočim obrtnikom pomagati z denarjem, ki bi ga zbirali nalašč za to. Povedati pa tudi kaže, da so nove obrestne mere za posojilojemalca zelo neugodne in marsikdo iz tega razloga ne ustanovi obratovalnice. Kar zadeva večje zaposlovanje v že delujočih obratovalnicah pa naj povem, da nosilci obrtnih dovoljenj za to niso spodbujevani.«
Časi se spreminjajo. Naši delavci, ki so se vračali z dela v tujini, so predvsem kupovali tovornjake in osebne avtomobile za taksije, zdaj pa še bolj ozirajo po strojih za proizvodno in storitveno dejavnost.
»Svojčas je občan lahko dobil obrtno dovoljenje le na temelju vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije, zato je veliko naših občanov prišlo med obrtnike po tej poti. Po novem je za avtopre-vozništvo potrebna poklicna šola ali preiskus znanja, vendar to ni največja ovira! Bolj gre za to, da je prevozov premalo za dosedanje obrtnike. Ugotavljamo celo, da jih je nekaj že vrnilo dovolje
nja. Občanu, ki razmišlja, o ustanovitvi obratovalnice, bi svetoval, naj najprej »potipa« tržišče in ugotovi, kateri izdelek bi šel v prodajo, šele potem naj se odloči za uvoz določenega stroja. Zdaj jih' ni malo, ki delajo narobe in so zato često razočarani, čeprav
družba načelno podpira razvoj malega gospodarstva. Spremenil se je odnos tako zvezne vlade, republik, pa tudi občin, saj se vsi zavedajo, da je obrt koristna ne le za posameznika, ampak za celotno družbo.«
Bodoče obrtnike pa je treba tudi usmerjati. Kdo naj bi pomagal?
»Tako v občinskih upravnih organih kakor tudi na obrtnih združenjih, ki jih imamo v vseh štirih pomurskih občinah, radi svetujemo vsakomur, ki se zaima za osebno delo. Seveda pa nikomur ne moremo jamčiti, da bo kot obrnik uspel, saj je to — poleg ustreznega proizvodnega programa ali storitvene dejavnosti — odvisno predvsem od posameznika. Tu mislim tako na kakovost izdelkov oziroma storitev, kakor tudi na prodajo. Treba je vedeti, da je čas določene obrti »povozil«, zato so potrebne prilagoditve in novi izdelki. Menim, da je naš trg v primerjavi s svetovnim še vedno osiromašen, zato je za podjetne obrtnike še veliko možnosti, na primer v izdelavi raznih gospodinjskih pripomočkov, elektroizdelkih, tekstil
nih izdelkih, lesni in usnjeni galanteriji pa v izdelkih domače in umetne obrti. Treba je le malo pogledati v tujino in to primerjati s stanjem doma in brž lahko ugotoviš priložnost. Pričakujem pa, da bodo tudi obrtne zadruge prej ali slej morale imeti razvojne službe in kar najbolj konkretno svetovati obrtnikom. Možnosti pa se vse bolj obetajo tudi v industrijski kooperaciji, saj bo morala industrija na tržišče z. novimi izdelki, od katerih bodo marsikatero sestavino naredili obrtniki.«
Kako pa je s strokovno izobrazbo? Menda za določene dejavnosti ni treba imeti končane šole?
»Za opravljanje enostavnih del in nalog ni potrebna posebna strokovna izobrazba niti preskus znanja, ampak zadošča že zadnje šolsko spričevalo. Naj naštejem nekaj takih, del! Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov, drobnih lesenih predmetov, suhe robe, zabojev in druge lesene embalaže, oglja, predmetov iz lubja, ličja in slame, senčnikov, turističnih spominkov, pozame-
Katerih obrtnikov primanjkuje?
V soboški občini je dokaj različno število obrtnih dejavnosti. Trenutno premorejo kar 126 avtoprevoznikov, 14 taksistov ter 124 gostiln in bifejev. Tu je obrtnikov očitno pfeveč, zato ni nikakršne potrebe po teh vrstah zasebne obrti. Po drugi strani pa pogrešajo nekatere storitvene obrtne dejavnosti, ki ne zadovoljujejo naraščajočih potreb občanov. Mednje sodijo, recimo, kovači, ki jih je v občini še deset, čevljarji, krojači, šivilje, tapetniki, urarji, pečarji in preparatorji, ki sploh niso registrirani, pa tudi za servis športne opreme, popravilo glasbil, ročno pletilstvo, steklarstvo, optiko in domačo obrt je še veliko povpraševanja.
Med razvojno pomembne obrtne dejavnosti, ki jih bodo v soboški občini še pospeševali, pa so uvrstili izdelovanje za izvoz oziroma nadomeščanje uvoza, obrtne dejavnosti,
tarije, intarzij, drobnih predmetov iz tekstila, polivinila in umetnega usnja, vezenin, prtov in drobnih tekstilnih predmetov za gospodinjstva, kravat in šalov; copat, vseh vrst igrač, razen kovinskih, gumbov, ročna izdelava opeke, popravilo gospodinjske opreme, razen električnih in plinskih aparatov, rokavičarstvo, ročno pletilstvo, nekemično čiščenje oblek, uglaševanje glasbil, žaganje drv, mlatilničarstvo, prepisovanje in razmnoževanje, ročno pranje in čiščenje vozil ter druga tem podobna dela. Za določene obrtne dejavnosti pa interesent, če nima šolske izobrazbe, lahko opravi preskus znanja pred posebno komisijo zveze obrtnih združenj, ki o tem izda spričevalo.«
So obrtne dejavnosti, ki jih lahko opravljaš, ne da bi imel poslovni prostor, pri drugih pa je ta obvezen. Poti do takega prostora pa so različne, mar ne?
»V določenih primerih je mogoče prostor pridobiti s preureditvijo stanovanja, na primer za frizerski salon. Druge možnosti: namenska gradnja v okviru stanovanjske gradnje (zasebne ali družbene), nakup poslovnega prostora, ki je že bil v uporabi, pa pre
ki več kot 75 odstotkov celotnega prihodka ustvarjajo z izdelavo v kooperaciji za organizacije združenega dela, kakor tudi razvijanje novih izdelkov z inovacijami ter razširitvijo fizičnega obsega dela in zaposlovanja. V novem občinskem odloku, so natančno opredeljene tudi obrtne dejavnosti kot postranski poklic. Tako ni možno opravljati dejavnosti, ki so v neposredni zvezi z uporabo avtomatov in visoko produktivnih strojev. Pri tem so upoštevali, da gre za dopolnilno popoldansko delo, ki se lahko opravlja le v manjšem obsegu. Med drugim ne štejejo v postranski poklic avtopre-vozništva, taksi in gostinske dejavnosti, medtem ko se prodaja na drobno naj ne bi opravljala kot postranski poklic, saj gre za dejavnost, pri kateri' je potrebna celodnevna zaposlenost nosilca dejavnosti. Tudi za intelektualne storitve menijo, da v soboški občini tačas ni potreb
ureditev starejših ali novejših zgradb. Ker so poslovni prostori oziroma parcele’ zanje problem, so v vseh pomurskih občinskih središčih določene tako imenovane obrtne cone, ponekod pa tudi v vaških krajevnih skupnostih. V Murski Soboti, na primer, smo z akcijo izpred nekaj let uspeli dobiti (ob Lendavski cesti) 12 poslovnih prostorov . Zdaj so občina, ustrezni sklad, obrtna zadruga Prekmurka in Obrtno združenje združili 5 milijonov 800 tisoč dinarjev za izdelavo načrtov za obrtno cono, ki bo v Murski Soboti ob Markišavski cesti (nasproti skladišča Zvezde in gostilne Habot), in za obrtno cono, ki bo v podaljšku Tišin-ske ceste (na levi strani od kanala do križišča za Agroservis). Tu (zlasti ob Markišavski cesti) naj bi sčasoma nastale obratovalnice pod skupno streho, vendar bi bile delavnice ločene, predvidevamo pa tudi posamezne delavnice. Doslej je pokazalo zanimanje že 28 obrtnikov. Možnosti pa je veliko, saj ima cona 6 hektarjev.«
Za konec pa še tole: obrniki ste svojčas dajali delavcem visoke osebne dohodke, zdaj pa je drugače.
»Delimo lahko samo toliko, kot ustvarimo. Sredstva pa seveda namenjamo tudi za razširjeno reprodukcijo, kajti v to nas sili ustvarjalni nemir in — konkurenca. Tisti obrtnik, ki je sposoben in voljan delati, ne bo propadel.«
ŠTEFAN SOBOČAN
za prijavo postranskega poklica.
Novost pri prodaji na drobno pa je, da mora nosilec obrtne dejavnosti za odprtje trgovine pridobiti pozitivno mnenje' vaškega odbora ali sveta potrošnikov v krajevni skupnosti, kjer naj bi trgovino odprl. Pri tem naj bi se zasebna prodaja na drobno razvijala v tistih naseljih, kjer družbeni sektor nima prodajaln oziroma ne predvideva gradnje le-teh v srednjeročnem načrtu. To velja tudi za tista območja, kjer ni ustrezne oskrbe, o čemer pa odloča občinski izvršni svet na predlog krajevne skupnosti ali vaškega odbora. Zanimivo je tudi to, da odlok predpisuje, da lahko obrtnik zaposli tuui več kot sedem delavcev, kot je opredeljeno v obrtnem zakonu, toda največ deset. Za to da dovoljenje komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, ki ugotovi, če obstajajo možnosti.
Milan Jerše
STRAN 8
VESTNIK 16. APRILA 1987
OKROGLA MIZA OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV
Ali se bo zaprlo še eno okno v svet?!
Za Pomurje — pokrajino ob Muri na stičišču pomembnih mednarodnih poti, tik ob meji z Avstrijo in Madžarsko — je že od nekdaj značilna slaba cestna in železniška povezava z večjimi središči v naši republiki. Ta odrezanost je nasledek zgodovinske preteklosti, saj je bila pokrajina že od nekdaj prikrajšana za marsikaj, kar še danes predstavlja precejšnjo oviro za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj Pomurja. Zato je kot strela z jasnega odjeknila novica, da namerava Železniško gospodarstvo Ljubljana ukiniti vseh osem lokalnih potniških vlakov na progi Murska Sobota—Ormož. To in nezavidljiv gospodarski položaj železnic sta bila poglavitna vzroka za organiziranje okrogle mize v našem uredništvu. Povabilu so še odzvali: LUDVIK KRAJČIČ, direktor ŽTO Maribor, LUDVIK HARI, predsednik skupščine temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota, BORUT ŠTRAUS, tajnik omenjene skupščine, MILAN HERTL, šef Železniške postaje Murska Sobota, in LJUBO SAVIČ, šef Železniške postaje Ljutomer. Z njimi se je pogovarjal MILAN JERŠE, fotografiral pa je ALBERT tABRAHt AM.
NEENAKOPRAVNO OBRAV-NAVANJE ŽELEZNICE
Železnica je že dalj časa v nezavidljivem gospodarskem položaju, saj ima iz leta v leto ogromne izgube. Na kaj kaže najnovejši položaj in kje vidite poglavitne vzroke za slepo ulico, v kateri se je znašlo železniško gospodarstvo?
KRAJČIČ: »Trdim lahko, da tako slabega položaja železnice, kot je sedaj, že dolgo ni bilo, zato meji skorajda na katastrofo. Zaradi tega bomo morali najverjetneje odpraviti marsikatere dejavnosti, ki bi v prihodnosti sicer morale prinesti boljše rezultate. Mislim na posodobitev ter na bolj urejen in varen promet. To
Ludvik Hari
pomeni, da bo treba ustaviti vse načrtovane naložbe, tekoče in investicijsko vzdrževanje, težave pa bodo občutnejše tudi z reprodukcijskim materialom, saj večkrat ni rezervnih delov niti za popravilo lokomotiv. Verjetno pa bo potrebno poseči tudi v kadrovsko problematiko, čeprav na železnici potrebujemo tudi visoko strokovne kadre. Brez njih pa lahko pričakujemo nadaljnje nazadovanje. In kje so vzroki? Železnice na kar smo že večkrat opozorili, ne obravnavamo enakopravno v primerjavi z drugimi večjimi sistemi, kot je, na primer, elektrogospodarstvo. Poleg tega so bile lanskoletne cenena železniške storitve znatno pod načrtovano ravnijo, s čimer nismo rešili tudi problema izgube transportnih stroškov. Sprejete so bile le nekakšne ad hoc rešitve, ki praktično že posegajo v dohodek letošnjega leta. Na ta način bo seveda nemogoče izpolniti letošnje načrte. Tudi s prilivom sredstev za enostavno reprodukcijo nismo dosegli pričakovanega, saj smo imeli lani več kot 3 milijarde dinarjev primanjkljaja. Prav tako je bil za 35 odstotkov nižji dotok sredstev od načrtovanega prispevka združenega dela, oziroma članic samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet za razvoj; torej za razširjeno ' reprodukcijo. In če upoštevamo, da smo višje cene lahko uveljavili šele 28. marca letos, in sicer v potniškem prometu za 20, v tovornem prometu pa za 14,5 odstotka, so razumljiva napovedovanja o izgubah v letošnjem letu. Ne izvaja pa se tudi prometna politika. Če ne bo prišlo do takojšnjih sistemskih rešitev, bo železnica še naprej životarila.«
Kako pa gledate na pologi železnice v temeljni skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Murska Sobota, od koder je bilo slišati vrsto pripomb na predvideno ukinitev lokalnih vlakov?
HARI: »Ukinitev teh vlakov bi povzročila, da se Pomurju zapre okno v svet. O tem smo razpravljali tudi na predsedstvu skupščine naše temeljne skupnosti in stališča poslali na republiko, kjer so pokazali razumeva
nje. Zato bomo skušali skupno z železničarji čim prej prilagoditi vozne rede potrebam občanov. Doslej je bilo dejansko veliko vlakov, ki so bili izredno nerentabilni, čas vožnje pa tak, da je bilo resnično nesmiselno potovati po železnici iz Murske Sobote v Maribor. Dejstvo pa je, da so v železniškem gospodarstvu zelo ostro posegli v ukinitev vlakov, čeprav vemo, da prinaša potniški promet največje izgube v celotni Sloveniji. Kot smo lahko prebrali v dokumentih Železniškega gospodarstva Ljubljana, bi od 1500 potniških vlakov, ki vozijo vsak dan, ukinili 25, od tega 8 na območju naše temeljne samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet. S takim sklepom se seveda nismo mogli
Ljubo Savič
sprijazniti, zato si močno prizadevamo, da bi vsaj nekaj teh vlakov obdržali. Sedaj bo veliko odvisno od odziva širše družbene skupnosti, kako bi čim prej spravili potnike nazaj na železnico. Tu moramo biti zelo pazljivi. Stališče je, da zagotovimo vsaj minimalno število potnikov, ki bi pokrivali t. i. neposredne stroške. Za takšno akcijo pa bo seveda potreben daljši čas, kajti v enem ali dveh mesecih tega ni možno storiti. Ker čez noč potnika ni mogoče spraviti na železnico, saj prej na to ni bil navajen, predlagamo poskusno dobo enega leta.«
VOZNE REDE PRILAGODITI POTREBAM OBČANOV —---------------------------r
S predvideno ukinitvijo potniških vlakov pa bi bili gotovo najbolj prizadeti na železniških postajah Murska Sobota in Ljutomer, do koder je iz ormoške smeri pred nedavnim posodobljena železniška proga?
HERTL: »Ta ugotovitev brez dvoma drži. Zato moramo v prvi vrsti prilagoditi vozni red dejanskim potrebam občanov, ki so vezani na potovanje z vlakom med Mursko Soboto, in Ormožem in dalje proti Ljubljani in drugim krajem Jugoslavije. Naš cilj je: pridobiti čim več potnikov, ki naj bi pokrili vsaj stroške rednega prevoza. Le tako bodo vlaki vozili še naprej. To pa bo verjetno mogoče le ob večji hitrosti vlakov, kar bo z obnovo proge do Murske Sobote bolje urejeno.«	.
SAVIČ: »Zavedamo se, da je ob sedanjem voznem redu zelo težko pridobiti potnike. Vedeti moramo, da kljub obnovljeni progi v zgornjem ustroju do postaje Ljutomer še vedno ni končana obnova do končne postaje v Murski Soboti. Poleg tega še nekaj časa ne bomo mogh povečati hitrosti vlakov, ker so naša druga sredstva zastarela. Tako so, denimo, zastareli uvozni signali, ki ne ustrezajo večji hitrosti vlakov, veliko pa je tudi nezavarovanih prehodov. Brez pomoči širše družbene skupnosti se ne moremo nadejati večjih premikov. Menimo pa, da bi določeno
število potnikov vendarle lahko pridobili, če bi'bolje povezali občini Ljutomer in Murska Sobota. Vemo namreč, da se kar precej delavcev in dijakov vozi iz Ljutomera v Mursko Soboto.«
V tej zvezi ste se na železnici že lotili nekaterih konkretnih akcij. Za kaj v bistvu gre?
ŠTRAUS: »O pridobivanj'u novih potnikov in prilagajanju voznega reda potrebam ljudi smo se konkretno dogovarjali s posameznimi šolami v Pomurju in smo od njih dobili tudi pisna zagotovila, da so dijaki pripravljeni potovati po železnici. Zlasti so zainteresirani učenci s Srednje družboslovne in ekonomske šole v Murski Soboti ter Srednješolskega centra tehniško^ pedagoške smeritve, kamor vsakodnevno potuje precej mladih iz raznih krajev Pomurja. Nekaj konkretnih odgovorov še pričakujemo in upamo, da bodo pozitivni. Druge akcije pa bomo skušali izpeljati skupno z Železniško transportno organizacijo iz Maribora do konca aprila.«
UKINITEV VLAKOV BI BILA POLOMIJA
HARI: »Popolnoma se strinjam z mnenjem sogovornikov, ki so načeli zelo aktualno vprašanje nadaljnje prometne povezave Pomurja po železnici.- Že smo si zadnja leta prizadevali, da posodobimo progo Murska Sobota— Ormož, bi bila sedanja ukinitev vlakov prava polomija za hitrejši razvoj te pokrajine. Sicer pa iz dosedanjih izkušenj dobro vemo, da z ukinitvijo proge Murska Sobota—Hodoš. Že leta 1980 smo razmišljali o uvedbi proge do Szentgottharda, čeprav po nekoliko drugačni trasi od Mačkovec dalje. Če se takrat ne bi prenaglili, bi to progo danes imeli. Moram reči, da je v zadnjem času ta proga znova postala aktualna. Za naše območje bi bila gotovo zelo dobrodošla, saj bi^se z njo povezali z Madžarsko, Češkoslovaško in dalje. Tudi Luka Koper je pokazala veliko zanimanje za to progo. Zato mora širša družbenopolitična skupnost, zlasti družbenopolitične organizacije in organizacije združenega dela, pomagati k hitrejšemu razvoju železnice. Pri tem se moramo vsi skupaj zavedati, da je železnica vedno dajala bogastvo neki regiji in tako bo tudi v prihodnje.«
Kakšne ukrepe pa ste v železniškem gospodarstvu že sprejeli in kaj načrtujete v prihodnje?
KRAJČIČ: »V Železniškem gospodarstvu Ljubljana in tudi v
KAJ JE KAMNOSEK?
Perspektiva obrtnika je v kakovostnem delu
Na gradbenem sejmu v Radgoni so se sestali tudi predstavniki sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev. Sekcija deluje pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije v Ljubljani in združuje 291 obratovalnic. Na sestanku so se seznanili z nekaterimi možnostmi ugodnejšega uvoza-strojev za te obrtne dejavnosti, zlasti iz Zvezne republike Nemčije. V razpravi so se (ne prvič) dotaknili tudi problema kamnosekov. V nekaterih občinah to obrt obravnavajo kot storitveno dejavnost, drugod pa kot proizvodno, zato tudi različno visok prometni davek. V sekciji so menili, da je kamnoseštvo storitvena dejavnost, sicer pa so sklenili zaprositi ustrezen republiški upravni organ za uradno pojasnilo. Strinjali so se tudi, da bo treba nadaljevati' z izobraževalnim programom, saj je na svetovnem tržišču z njihovega področja dela vedno kaj novega in ne smejo ostati za novostmi. Znanje bodo pridobili z ustreznejšim organiziranjem seminarjev (manj poslušanja, več vprašanj »predavatelju«), pa tudi s strokovnimi ekskurzijami in ogledom znanih sejmov. Načeli so tudi problem usmerjenega izobraževanja, rekoč, da prihajajo iz šol absolventi, ki jih je težko usposobiti za uspešno delo pripravnika, še težje pa za redno delo v izdelavi. Premalo je praktičnega dela.
S. S.
Železniški transportni organizaciji Maribor, ki pokriva območje severovzhodne Slovenije in s tem tudi Pomurje, smo sprejeli določene ukrepe in jih tudi izvedli. Tako smo izboljšali kakovost dela, s čimer smo od gospodarstva dobili večji prihodek, zmanjšali smo stroške poslovanja v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela in odpravili nekatera ozka grla na železnici. Skupaj z organizacijami združenega dela pa smo sofinancirali nekatere projekte. Tako smo to storili v tovarni Sladkogorska na Sladkem Vrhu in v tovarni dušika v Rušah, kjer smo z združevanjem sredstev odpravili pomanjkljivosti. Poleg tega se moramo racionalno obnašati tudi pri vož-
Borut Štraus
njah oziroma obratovanju potniških vlakov.«
ŽELEZNIČARJI NE ZMOREJO VSEH BREMEN f	.............
Zanimivo bi bilo slišati vaše mnenje o predvidenem ukinjanju potniških vlakov, ki jih predlaga Železniško gospodarstvo Ljubljana?
KRAJČIČ: »Na železniški progi Murska Sobota—Ormož je osem nerentabilnih potniških vlakov, ki ne pokrivajo t. i. napovedanih stroškov, kar se dogaja tudi v drugih predelih Slovenije. Pod temi stroški razumemo gorivo, pogonsko energijo, potrošni material, zaščito in obratovanje vozil, bruto osebne dohodke strojnega in vlakovno spremnega osebja, kakor tudi materialne stroške in amortizacijo, da o razširjeni reprodukciji sploh ne govorimo. Kot dober gospodar moramo tudi železničarji razmišljati, kako naprej z neren-
OBISK PRI IVANU LEBARJU, VULKANIZERJU V BELTINCIH
V zadnjih letih so se vrnili z dela v tujini številni naši državljani, se zaposlili v združenem delu, na kmetiji ali odprli obrtno delavnico. Med slednje sodi tudi Ivan Lebar, doma iz Dolnje Bistrice. Potem ko se je v kranjski Savi izučil za poklic gumatja, se je, tako kot mnogi mladi, odločil za odhod v tujino, iskat boljši zaslužek. Zaposlil se je v tovarni avtomobilov v Ingolstadtu v ZR Nemčiji, kjer je delal sedemnajst let. V tovarni so ga cenili kot dobrega delavca, tako kot je večina naših delavcev, priljubljen pa je bil tudi med našimi delavci, ki so ga izbrali za sindikalnega poverjenika. Poleg dela v tovarni pa je aktivno delal tudi v slovenskem kulturnem društvu Lastovka. Na delu v ZR Nemčiji se je spoznal z našo rojakinjo Angelo iz Vido-nec, s katero sta se poročila in si ustvarila družino. Rodila se jima je hči Natalija, ki obiskuje drugi letnik Srednje družboslovne in ekonomske šole v Murski Soboti. Delo v tovarni, kjer sta bila oba zaposlena, je terjalo svoje, zato sta štirimesečno Natalijo dala v varstvd ženinim staršem v Vidonce. Leta so hitro minevala in kljub dobremu zaslužku je bilo potrebno misliti na prihodnost hčerke in na skupni dom. Odločila sta se, da si bosta zgradila hišo in delavnico v Beltincih, kjer sta kupila gradbeno zemljišče. Bilo je sicer nekaj težav zara
tabilnimi vlaki. V projekciji novega železniškega voznega reda za leto 1987/88 smo predvideli ukinitev vlakov v celotni republiki in s tem tudi osmih lokalnih potniških vlakov na progi Murska Sobota—Ormož. Seveda bodo zadnjo besedo izrekli delegati v območnih samoupravnih interesnih skupnostih za železniški in luški promet SR Slovenije. Tam se bo odločilo, katere vlake bo nujno ukiniti in katere ne, oziroma bodo sprejeli* take ukrepe, ki naj zagotovijo rentabilnost vlakov. Vsi skupaj pa moramo nekaj storiti, da bi vlaki
Ludvik Krajčič vendarle ostali, kar bo spričo novega voznega reda terjalo večjo prilagoditev potrebam posameznih območij. In to velja tudi za vlake, ki vozijo na progi Murska Sobota— Ormož.
Pomurje je bilo za nas vedno zelo pomembno glede železniških povezav. Tako je tudi v zadnjem obdobju, saj smo pred leti železniško postajo v Murski Soboti usposobili za večjo prepustnost in zgradili dva dodatna tira, S tem so bile dane možnosti za večji tovorni j5homet. Po drugi strani pa danes ugotavljamo, da se zmanjšuje delo na tem odseku železniške proge, kar je sicer značilnost celotne železnice pri nas. Da železnici »damo življenje«, bi ob tej priložnosti pozval tukajšnje združeno delo, ki naj prevoz tovora bolj zaupa železniškemu gospodarstvu, ki je zdaj v
di gradnje delavnice, ker ta del zemljišča ni bil v gradbenem okolišu, vendar se je vse dobro izteklo. Padla je torej odločitev in v začetku leta 1986 sta se Ivan in Angela vrnila z dela v tujini v svoj novi dom v Beltince,
kjer živijo skupaj s hčerko v prijetnem družinskem zavetju. Takoj po prihodu iz ZR Nemčije je Ivan odprl sodobno urejeno delavnico, pred tem pa se tudi usposobil za poklic vulkanizerja. V delavnici ima najsodobnejše elektronske stroje za montažo najrazličnejšim gum. »Vsak začetek je težak, zato se je bilo potrebno dokazovati s kakovostnimi storitvami,« pravi Ivan, ki pa
kriznem položaju in prihodnost ni nič kaj rožnata.« IN KAKŠEN JE SKLEP?
To so torej povzetki razprav z okrogle mize v našem uredništvu, kjer smo se dotaknili nezavidljivega gospodarskega položaji naših železnic, ki še posebno pesti Pomurje, kjer nameravajo ukiniti kar osem lokalnih potniških vlakov zaradi njihove nerentabilnosti. Praksa kaže, da bo očitno treba vozne rede omenjenih vlakov prilagoditi dejanskim potrebam delovnih ljudi in občanov pokrajine ob Muri, ki se drugače lahko znajdejo v še večji
Milan Hertl
prometni odrezanosti od drugih predelov naše ožje domovine. Železničarji sami vseh bremen nedvomno ne bodo mogli prenesti, zato bo nujna pomoč širše družbene skupnosti. Podobno kot za ceste bo treba čim prej poskrbeti tudi za ustrezne povezave po železniških tirih, ki bi v praksi morali pomeniti hrbtenico kopenskega prometa. To je za zdaj k neizpolnjena želja.
Primerjava, po kateri je za vožnjo z vlakom na progi od Murske Sobote do Ljutomera treba odšteti za vozovnico kar 100 odstotkov višje cene kot na avtobusu, je dovolj prepričljiva. Izpad transportnih stroškov je vedno večji, zato je železnica primorana iskati vse možnosti, kako in kje dobiti tako potreben denar, brez katerega so vsi dobro zapisani načrti zgolj utvara.
danes že opravlja storitve tudi za nekatere večje delovne organizacije v Pomurju. Perspektivo obrtnika pa vidi le v kakovostnem delu. Tako se tudi nadeja, da se mu bodo v nekaj letih amortizirali dragi stroji, Id jih je uvozil iz
ZR Nemčije. Odločil pa se je tudi, da bo razširil svojo dejavnost, zato je že naročil dva stiskalna stroja za tehnične izdelke. Tako bo poleg enega delavca, ki že dela pri njem, zaposlil še koga. Beltinski primer je lahko zgled marsikomu, da se z zavzetim in kakovostnim delom lahko tudi pri nas veliko doseže.
Feri Maučec
61360 VRHNIKA, Voljčeva 13, telefon (061) 751-116, 752-142, telex: STEN VR YU 32134
ZAVESA STENPLAST—PLISSE, detajl, kjer vidimo prepogib na 25 mm, profil aluminija, ki je 30 x 13 mm, eluksiran v barvah: srebrna, temno rjava, črna, bela z jeklenim nosilcem za enostavno samostojno in hitro montažo doma ali v poslovnem prostoru.
ZAVESA STENPLAST— PLISSE, narejena iz enega kosa — brez sestavljanja — 200 cm
Predstavljamo se vam kot izdelovalec novega izdelka — ZAVESE PLISSE za dom, poslovne prostore, hotele . . . Zavese so izdelane iz poliestrskega materiala, neobčutljivega za prah in madeže.
ZAVESE PLISSE so ENKRATNE:
— so dekorativne v barvni paleti. 40 barv — 100% obstojnost
— so lahko tudi toplotni izolator
a) zadržujejo od 10 do 85 % svetlobe glede na barvo, vrsto tkanine
b)'odbijajo do 55 % sončnih žarkov
c) zmanjšujejo neposredni toplotni učinek sončnih žarkov do 84 %
— so antistatične
— so neobčutljive ha vlago, dim in vonjave
— so enostavne za čiščenje
— montaža hitra in enostavna: na stropu, steni, okenskem okvirju,
— med steklom vezanih oken ...
— uporabljive tudi za predelne stene
— mere po željah in naročilu
Pričakujemo vas, želimo si sodelovanja I

PRAGERSKI OPEKARJI ZA KMETIJSTVO
Opekarna Pragersko ima že večletne izkušnje, saj so bili pragerski opekarji znani že pred vojno in dlje v prejšnje stoletje. Zelo poznani so kot dobri proizvajalci različnih opečnih izdelkov, pa tudi izdelkov iz betona, tako za gradnjo hlevov in drugih gospodarskih poslopij, kakor tudi' za gradnjo stanovanjskih hiš. Marsikatera kmetija se lahko ponaša, saj ima hišo ali hlev zgrajen z njihovimi opečnimi izdelki. Iz svojega proizvodnega programa ponujajo različne vrste opek.
Na zalogi imajo kakovostne betonske hlevske rešetke za govedo, pa tudi za prašičerejo, posebej pa velja omeniti njihove vinogradniške stebričke, s katerimi je zadovoljen marsikateri slovenski vinogradnik, pa tudi vinogradniki po vsej Jugoslaviji.
V njihovi opekarni se lahko oglasite osebno ali po telefonu (062) 817-100, pri večjih prodajalcih gradbenega materiala, kmetijskih organizacijah itn.
VINOGRADNIŠKI STEBRIČKI
L (m) poraba masa ________(kos/m) (kg/kos)
2,00	7,14	65
3,00	7,14	95
4,00	7,14	128
BETONSKE HLEVSKE REŠETKE ZA GOVEDO
BS OPEKARNA SSSS PRAGERSKO
tel. (062) 817100
O kakovosti In ugodnih cenah se lahko prepriča vsak kupec sam.
--------FERROMOTO
vrhunske-
kvalitetne peči za centralno ogrevanje
POPRAVILO HIDRAVLIČNIH KRMIL IN ČRPALK
ferrotherm
trajnožarni toplovodni kotel brez bojlerja
model
FF
od 18-50 k.W
M EC AL
ferrotherm
TOPLOVODNI KOTEL Z VGRAJENIM BOJLERJEM
model M F B
Od 29-139
•	boljši izkoristek energije 
•	dolga doba gorenja
•	majhna poraba goriva
•	nova regulacija
•	dolga življenjska doba
Iz našega prodajnega programa nudimo še toplovodne kotle z vgrajenim bojlerjem model MFB in kopalniške peči za ogrevanje sanitarne vode model OKB.
• sodoben videz
Trajno žareči toplovodni kotel sodi med najsodobnejše rešitve te vrste tako doma kot v svetu.
Prodaja in informacije: FERROMOTO, Maribor Tozd Trgovina, sektor termike tel.: 062/24-541
FERROMOTO
IVAN MAČEK KOLAJBOVA 20/B 61000 LJUBLJANA tel. (061)264-121
Popravljamo hidravlična krmila in črpalke za kmetijsko, gradbeno in industrijsko mehanizacijo domačih in tujih znamk
STRAN 10

kulturna obzorja
PREJELI SMO:
Pismo mladih literatov, članov bivše Književne mladine - Murska Sobota
Dejstvo je, da je Književna mladina Murska Sobota formalnopravno prenehala obstajati 16. decembra 1986, ko je Občinska konferenca ZSMS Murska Sobota sprejela nova Pravila o organiziranosti in delovanju OK ZSMS in njenih organov. Takrat je namreč bila Književna mladina M. Sobota kot oblika dela odstranjena iz pravilnika. Dejstvo je prav tako, da smo njeni člani šele iz novinarskega poročanja s seje Sveta za kulturo pri predsedstvu Občinske konference SZDL M. Sobota, ki je bila 24. marca 1987, izvedeli, da Književna mladina Murska Sobota ne obstaja več. Šele takrat nam je na našo zahtevo tudi predsednik O K ZSMS M. Sobota ustno pojasnil, da je trditev z omenjene seje točna in — kar je še posebej boleče — da se nas OK ZSMŠ M. Sobota s tem dokončno odreka. V pričujočem pismu torej izražamo globoko zaskrbljenost in ogorčenje spričo spoznanja, da je navedena oblika naše organiziranosti in dela ukinjena, posebej pa seveda tudi zato, ker se je to zgodilo brez naše vednosti.
Književna mladina Murska Sobpta je bila ustanovljena na pobudo mladih pomurskih literatov in v skladu s tovrstno organiziranostjo Književne mladine Slovenije znotraj RK ZSMS. V času od ustanovitve (poletje 1985) pa do dokončne ukinitve je pripravila več literarnih nastopov, javnih srečanj, več medijskih projektov ipd., prav tako pa je skrbela za kakovostno rast in publiciranje svojih članov, zvečine mladih in neuveljavljenih ustvarjalcev. Člani soboške književne mladine smo si ob tem posebej prizadevali za popestritev kulturnega življenja v občini in.mestu Murska Sobota, zavzemali smo se tudi za rešitve perečega problema organiziranja mladinske kulture v regiji. Na podagi ocene kakovosti dela in programov Književne mladine M. Sobota je našo dejavnost deloma financirala kulturna skupnost soboške občine neposredno. Spričo navedenega je seveda naše začudenje toliko večje in ne moremo mimo spoznanja, da zaplet sovpada z začetkom dveh naših nadaljnjih projektov, namreč s pobudo za ustanovitev pomurske literarno-kulturološke revije in z začetkom niza javnih pogovorov s slovenskimi kulturnimi in javnimi delavci pod geslom Pogovori na obrobju — pogovori na robu. Zaradi nelegitimnosti namreč ni bilo več mogoče organizirati pogovora s Tarasom Kermaunerjem (izvedla ga je Pomurska založba), prav tako so postali neizvedljivi vsi nadaljnji, načrtovani pogovori. Kolikor lahko sklepamo ii časopisnega poročila s seje Sveta za kulturo pri predsedstvu OK ZSMS M. Sobota (Soboška kultura in Odmik, Vestnik, 2. 4. 1987), omenjeni svet iz istih razlogov ni ustrezno obravnaval naše pobude zalitererno-kul-turološko revijo.
Skrbi nas, ker moramo vsa ta dejstva nizati v spoznanju, da se naša ustvarjalna vnema in naše pobude krešejo v nerazumevanju, katerega mehanizem, priznajmo, docela ne razumemo. Skrbi nas, ker akt ukinitve Književne mladine Murska Sobota spominja na postopke, za katere smo bili prepričani, da v času, ki ga preveva duh demokracije družbenega življenja, niso več možni in dopustni. Skrbi nas, ker — vsaj skozi tovrstno organiziranost — ne bomo mogli več prispevati k reševanju perečih problemov kulturnega življenja v občini in regiji. Skrbi nas misel, da je morda Književna mladina M. Sobota izničena zato, ker je preveč goreče opozarjala na nekatere probleme. Taisti problemi namreč ostajajo še naprej. Prej ali slej jih bo treba začeti reševati in tudi razrešiti.
Ker smo za ukinitev izvedeli tako rekoč iz novinarskega poročanja in ker kronologija dosedanjih dogodkov opravičuje naš strah, da utegne pismo obležati v vakuumu birokratske nedovzetnosti, z njim seznanjamo javnost.
V duhu javnega in demokratičnega dialoga namreč postavljamo vprašanje, zakaj mladinci ne moremo delovati znotraj svoje (?) organizacije.
Člani bivše Književne mladine M. Sobota
Pomisleki ob pevski reviji mladih
Te dni so nam po enem letu zopet zapeli otroški in mladinski zbori iz osnovnih šol radgonske občine. Kar 13 zborov je pokazalo, kaj so se naučili v preteklem šolskem letu. Nastopilo je 7 otroških zborov, 2 mlajša mladinska in 4 mladinski zbori.
Ce se prav spomnimo, smo imeli v Gornji Radgoni prvo revijo mladih pevcev že leta 1947, torej pred 40 leti. To so bili skromni začetki, pevovodje so bili povečini šolski upravitelji, ker drugim učiteljem niso mogli naložiti tega težavnega posla. V tistih časih so prišli šolski zbori prav od Tomaža pri Ormožu, iz Razkrižja, Ljutomera in so poslale svoje pevce vse šole Prlekije. Kar na tovornjakih so prispeli in kakšno je bilo veselje, ko so dobili za južino pol klobase, košček kruha in skodelico malinovca. Zdaj so se časi spremenili in prav je, da je tako!
Delavci osnovne šole Jože Kerenčič, ki so gostili mlade pevce, so se zelo potrudili, da je potekala revija brez zastoja in čakanj.
Razen enega tovariša so vodile zbore pevovodkinje, izšolane, s sigurnimi kretnjami in naučenim dirigiranjem. Nič več ena, dve, tri in z violino v roki kot nekoč!
Otroci so peli prisrčno, lepo ubrano, brez disonančmh težav. Vsaka šola pač po svojih močeh. Najbolj prepričevalno je zapel mladinski zbor osnovne šole Jože Kerenčič iz Gornje Radgone, ki bo šel ob koncu maja na zvezno tekmovanje v Celje. Vemo, da bodo, pevci tudi tam brez sreče dosegli prvovrsten uspeh kot že nekaj let. Presenetljivo lepo so zapeli radenski pevci Kogojevo skladbo Zvončki, ki dela zborovodjem veliko težav. Od otroških zborov je zvenel najlepše otroški zbor radgonske osnovne šole Jože Kerenčič. Na videz lahke pesmi so zahtevale od zbora mnogo zahtevnega dela in potrpežljivo-sti	.
Prav gotovo bi delali krivico, če bi grajali kateri koli zbor, saj so peli vsi ubrano in jim tudi intonacija ni ušla nikoli iz rok. Vsem moramo iskreno čestitati, kot tudi pevovodkinjam.
Prav malo pa je bilo lepo, da so nekatere pevke primahedrale na oder kar v hlačah in škornjih, saj to ni bil »roknrolarski« nastop. Nekoč so bili pevci za tak nastop oblečeni bolj spoštljivo, čeprav je bilo takrat mnogo mnogo manj denarja kot danes za »uni
Osnovna šola Jože Kerenčič je gostoljubno sprejela_ in PO™dda pevcem svoje prostore. Če pa je več namenski prostor, j p slušali petje, slabo akustičen, pa ni njena krivda.
Morda še to: nekoč so bile pevske revije ob majskih nedeljah v počastitev meseca mladosti in Titovega rojstnega dne. J P J ganizator privedel pevce v Gornjo Radgono v negosto j p , ki pač ne more dihati prazničnega ozračja.	___
Letos praznujemo 50-letnico, odkar je tovariš i p stvo ZKJ. Ne bi mogel biti ta zgodovinski d?gode^Po.vn d^bi^olee revija namenjena počastitvi tega zgodovinskega	P g
radgonskega otroškega zbora zapel še kak zbor pesem, ki bt nas spomnila na tovariša Tita, saj takih pesmi ne manj . Golar
Dvajset let bralne značke
1967 si je Občinska zveza prijateljev mladine zadala nalogo, da bo izvedla tekmovanje za bralno značko.
Kje so danes že naši prvi tekmovalci za bralno značko? Naj vam obudim in utrdim droben spomin nanjo? Zbrali smo se v okrašeni dvorani soboškega kina Park. Pričakale so nas v špalirju folklorne skupine iz M. Sobote in Beltinec. Prve tekmovalce so pripeljali avtobusi iz Ljutomera, Lendave, Gornje Radgone. Soboški so prihajali peš, iz zunanjih krajev tudi z avtobusi.
Pritegniti so nas hoteli s pestrim programom in književnimi ustvarjalci, ki so zasedali ugledna mesta v naši literaturi; Leopold Suhodolčan in prof. Stanko Kotnik sta nam pomagala zaorati ledino in Pomurska založba podpreti bralno kulturo tudi v Pomurju. V goste smo povabili Kajetana Koviča in Miška Kranjca.
Popoldne smo se vsi odpeljali v Veliko Polano, kjer nas je šola, takrat še stara, prijazno pogostila. Seveda smo bili vsi gostje našega Miška Kranjca. Počasi in dostojno smo se razvrstili, da smo lahko pokukali vsi v delček njegovega ustvarjalnega in zgodovinskega kotička. Za vse je imel vedno pristen, prijazen nasmešek in še danes ga slišim, kako govori z mirnim in zbranim glasom: -Veš, na začetku me je kar malce skrbelo, kako boste to izpeljali, ali zdaj sem srečen in ponosen na vas in malce tudi nase.«
Seveda smo mu dali vedeti, kako smo mu hvaležni za njegov pristanek, da se značka imenuje po njem in da jo bomo spoštovali, širili in utrjali.
Čas nas je obogatil z novim medijem, tudi novimi interesi in vse nam jemlje še malo prostih ur, ki nam v tej naglici ostajajo.
Vsili se mi misel, ko je tista prva generacija že zdavnaj odrasla, ali še sega po knjigi, še iščete v njej, prijatelji, sebe, dopolnjujete svoje znanje, zajadrate v pustolovščine ali zgodovino ali se v domišljiji zaženete z raketo v vse-mirje? Morda v hudi uri najdete kakšno tolažbo zase? Če vas je ostalo izpred tistih lepih dvajsetih let vsaj 10 odstotkov zvestih branju, smo v naših pobudah dosegli veliko. Morda pa utegnete svojim obokom svetovati, naj sežejo po knjigi, v njih je toliko pestrega in plemenitega, in ohranja našo živo slovensko besedo.
Danes, ko že dvajsetič podeljujemo bralno značko, lahko ugotavljamo samo to, da se je zvrstilo najmanj deset tisoč tekmovalcev v naši občini. Da je značka zajela že pred nami Slovenijo, pozneje zamejske Slovence in prodrla tudi med otroke naših delavcev v tujini, je še bolj spodbudno. Prvič smo jo lani podelili otrokom v In-golstadtu in 23. aprila jo bomo tU'« di v Porabju, in sicer v Monoštru, na Gornjem Seniku in v Števa-novcih.
17.	april bo praznik za vse tekmovalce v občini M. Sobota. Na šolah jih bodo obiskali književniki: Vitan Mal, Branka Jurca, Jože Snoj, Ivan Minatti, Jože Šmit, Nada Gaborovič, Karolina Kolmanič, Slavko Kočevar-Jug, Feri Lainš-ček, Milena Batič in Janez Švajncer. Tako se otroci naših šol, čeprav smo oddaljeni od središča, vsako leto srečujejo z našimi književnimi ustvarjalci. Drugič je vključen tudi Srednješolski center in letos bo pesnik obiskal tudi mlade ustvarjalce v Srednji ekonomski šoli.
Za koliko mladih src bo to veliko doživetje! Sežem v drobno potno roko, ali v roko že skoraj mladeniča — osmošolca, osmo-šolke, povsod je enak ogenj v očeh in tisti hip vem, da se bomo z njimi nekje še srečali, da bo delček od njih še zvest knjigi.
Je že tako, da je uspeh samo v skupnem delu in tako smo se vseh naših dvajset let neumorno prepletali in sporazumevali z marljivimi mentorji na šolah in vodstvi šol, ki so nam široko odpirala vrata za tako plemenito akcijo. In tu še je besedica hvala, iskreno izrečena tudi spodbujanju in prizadevanju Izobraževalne skupnosti, Zavoda za šolstvo SRS — OE M. Sobota.
Pobožal sem zemljo
Jakob Šešerko
»Pesniška zbirka Pobožal sfem zemljo je Šešerkov prvenec in mikavno odkritje samoniklega pesnika, ki je vse življenje božal zemljo. Želel se ji je približati in razodeti v vedrih in težkih razpoloženjih. Na eni strani se Šešerkove pesmi domala sladostra-
Karolina Kolmanič
Posredovanje likovne govorice umetnikov iz Beljaka je nadaljnji korak v poglabljanju stikov z Avstrijsko-ju-goslovanskim društvom, na katere je v svojem nagovoru ob odprtju razstave Umetnost iz Beljaka v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti opozoril predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer. Na razstavi, ki bo odprta do konca aprila, se s slikami, grafikami in skulpturami predstavlja šestnajst umetnikov, pripravil pa jo je Adolf Scherer. Sam jih je tudi predstavil na otvoritveni slovesnosti, ki so se je med drugim udeležili podžupanja Beljaka Waltraud Miszkiewitz, celovški župan Leopold Guggenberg, naš konzul v Celovcu Ivan Jetcl, predsednik Avstrijsko-jugoslovanskega društva Willi Sereinigg in drugi gostje. Ob tej priložnosti je zapel trio Korotan s pevci iz Št. Vida v Podjuni, bb Foto: Boris Vugrinec
NA REVIJAH JIH PA NI
V nedeljo dopoldne je bila v Bakovcih revija otroških in mladinskih pevskih zborov soboške občine. Udeležilo se je je 14 pevskih zborov, šest otroških, dva mlajša" mladinska in sedem mladinskih. Tako se je na odru vaškega doma v Bakovcih zvrstilo 812 pevcev. Revija je ob dobri organizaciji ZKO M. Sobota, škuda OŠ Bakovci in kuda krajevne skupnosti Bakovci dobro uspela in dvorana je bila nabito polna obiskovalcev. Pevci so v začetku zapeli dve skupni pesmi, zborovodja je bil Marjan Polh, pri klavirju pa Ladislav Gyorek. Program in delo zborovodij vsa leta spremlja — in ga je tudi tokrat — pedagoški svetovalec za glasbeno vzgojo pri Zavodu za šolstvo, enota Maribor, mag. prof. Branko Rajšter — mimogrede, edini poslušalec tovrstne ustanove, v zadovoljstvo zborovodij pa je bilo letos prisotnih nekaj ravnateljev — je bil nad kakovostjo letošnjih zborov zadovoljen in je dejal, da je iz leta v leto več takih zborov, ki bi že sodili na republiško revijo zborov v Zagorju. Ogorčen pa je bil nad dejstvom, da osem šol iz soboške občine na revije ne pošilja zborov, in se zavezal, da bo o tem seznanil predstojnico Zavoda za šblstvo, enota M. Sobota, ki naj bi ranvateljem šol spregovorila o tej problematiki. Prof. Rajšter je bil navdušen nad vedno večjim sodelovanjem otroških zborov, ki so imeli letos domiseln izbor skladb, manj pa je bil zadovoljen s programsko politiko pri mladinskih zborih, glede na sposobnosti zborovodij. Na posvetu je zborovodjem svetoval, naj si v prihodnje postavljajo tak program, ki bo prinesel vsaj eno težjo kompozicijo, več pozornosti naj namenijo oblikovanju lepega tona, pravšnjemu stilnemu petju in zanimivi interpretativnosti skladb, predvsem pri narodnih in znanih skladbah. Dejal je, da je bilo pri nekaterih zborih premalo čutiti dinamični in agogični razpon, da so zbori peli vse preveč v srednji glasnosti. Želel je, da se načrtno gradi tudi intonacija, spomnil je na seminar zborovodij v Celju, kjer je o tem nazorno spregovoril priznani madžarski zborovodja, prof. George Mihalka. Ob tem je povedal, da nekateri zborovodji dosledno gojijo intonacijo in da poznajo problematiko pevskih registrov. Od otroških pevskih zborov je prof. Branko Rajšter postavil v ospredje predvsem naslednje zbore: OŠ Tišina, E. Kardelj in K. D. Kajuh iz Murske Sobote, od mlajših mladinskih, za katere je mnenja, da jih je po šolah premalo, zbor OŠ D. Šu-menjak iz M. Sobote, od mladinskih pa OŠ E. Kardelj in K. D. Kajuh iz M. Sobote, zbor OŠ Tišina in Beltinci. Z veseljem so poslušalci prisluhnili lepemu petju mladinskega zbora OŠ E. Kardelj iz M. Sobote, še posebno skladbi Čriček na vrtu. Zanimiv pevski program in lepo petje je predstavil mladinski zbor OŠ Tišina, ubrano sozvočje mladinski zbor OŠ Beltinci, medtem ko bi mladinski zbor OŠ K. D. Kajuh v prihodnje lahko predstavil nekoliko zahtevnejši program, in ne le narodno pesem. Praksa pošiljanja pevskih zborov na medobčinska srečanja je v soboški občini že leta takšna, da se na medobčinski reviji zvrstijo vsi boljši mladinski zbori. Tako sta letos izbrana mladinski pevski zbor OS Tišina z zborovodjo Ladislavom Gyorekom in mladinski zbor OŠ K. D. Kajuh M. Sobota, zborovodkinja Smilja Gaber. Medobčinsko srečanje bo 17. maja gostila ZKO Murska Sobota.
Smilja Gaber
stno oklepajo zemlje, na drugi pa odzvanjajo trpko in boleče nad neprizanesljivim svetom, ki ga gnete po svoje in mu ni naklonil kaj dosti več kot to, da je zemljo samo pobožal. Vrednost njegove poezije je v podoživljanju slovenskogoriške narave, ljudi in domačijstva. Mestoma z liričnimi vzgibi predoča vzdušje kmečkih opravil in kmečkega čutenja, pri tem pa se slogovno in tematsko dvigne nad značilnost ljudskega pesništva..Pesmi nosijo pečat starožitnosti, a skušajo biti tudi sodobne — zlasti v zadnjem ciklusu.«
Tako je Šešerkovim pesmim za srečno pot med drugim zapisal Miroslav Slana-Miros, urednik zbirke in avtor portreta, v knjigi, ki sta jo namesto vsakoletnega zbornika Oči in srce letos izdala DKD Svoboda Gorenje Elrad in Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona, njena predstavitev pa je potekala v počastitev krajevnega praznika v Vidm_u ob Ščavnici.
bb
razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava Umetnost iz Beljaka, na kateri se s slikami grafikami in skulpturami predstavljajo Sandro Bianch-et, Hans Bischoffshausen, Caroline, Giinter Egger, Helmut Fian, Gustav Januš, Cornelius Kolig, Konrad Koller, Heinz Peter Maya, Valentin Oman, Heinz Ortner, Stefan Passernig, Barbara J’lecko-Putz, Robert Primig, Peter Putz, Viktor Rogy in Johann Julian Taupe. Razstavo je pripravil Adolf Scherer, posreduje jo Urad za kulturo mesta Beljaka ob sodelovanju Avstrijsko-jugoslovanskega društva, na ogled pa bo do konca tega meseca.
Pokrajinski muzej Kulturnega centra Miško Kranjec je odprt od 10.00 do 12.00, vsak dan, razen v ponedeljek.
LENDAVA — V galeriji Lendava je odprta razstava risb akademskega slikarja Bojana Golije z naslovom Likovni zapisi iz Lendavskih goric, Porabja in Szalafoja. Med razstavljenim je največ risb starih kmečkih domačij. »Zdi se, da se je na teh ru-menkastorjavih podobah, s katerih zaveje nekaj starinskega, zaustavil čas. To je umetniško ohranjena kmečka idilika, ki je kmalu ne bo več,« je na zloženko, ki je izšla ob odprtju razstave, zapisala mag. Marija Švajncer.
JEZIK NI/ JEMAČEHA
Za strokovnjaka ali celo znanstvenika se spodobi, da kolikor toliko obvlada izrazoslovje (terminologijo) svojega področja, zlasti še. če se ob imenu navdušeno podpisuje z dr., ing., dipl. ing. in podobno, ali pa gre celo za strokovno skupino neke organizacije.
V prenekaterem članku beremo o »premiranju« tega in onega, največkrat živine. A nobeden od »ustvarjalcev« se ne potrudi, da bi odprl Slovar slovenskega knjižnega jezika, lil, str. 1063, in si prebral razlago besede.
Naj jim pomagam. Vaš »premi-rati« pomeni: Postajati negiben, tog, manj občutljiv zlasti zaradi mraza: noge, prsti mu premirajo, premirati od mraza/ekspr. premi-rati od strahu.
Ker sem globoko prepričan, dragi tovariši, ki se ukvarjate s kmetijstvom, da vaših krav ne zebe niti zaradi mraza niti ne bodo umrle od strahu, ampak želite povedati samo to, da bodo (pravzaprav njihov lastnik) dobile premijo (nagrado, plačilo), si boste pač •morali zapomniti, da se temu reče PREMIIRATI (torej z dvema i-je-ma), ne pa premirati. Da ne bo navsezadnje jezik tisti, zaradi katerega bi crknila kakšna krava.
(mm)
VESTNIK 18. APRILA 1987
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
TROJČKI V GANČANIH — Desetletna krava Linda, last Marije Žižek iz Gančan 63 b, je skotila tri teleta, kar je gotovo redkost. Vsi trije so bikci, pred tem pa je Linda skotila dvojčka.
Foto: F. Maučec
Še gore niso večne, pa naj bi bile stavbe, delo človeških rok? Vetrovi se zaganjajo vanje in rahljajo površino, potresi in posedanje tal jih napokajo, vlaga se ukrade v zidove, zamrzne in se odtali, za seboj pa pušča nove poke in razpokice. Od znotraj načenjajo lesene dele najrazličnejše žuželke in drugi škodljivci, odpadne vode razjedajo odtočne cevi, toksične soli nastajajo v zemlji in odlagališčih, od tam pa se zalezejo v zid in strope. Železne vezi načne rja, premazi se odluščijo... Še tako skrbno narejena stavba, če se zanjo ves čas ne skrbi in sproti ne obnavlja, je zapisana propadu. A tudi to ni zagotovilo, da bo stavba obstala. Vsak gradbeni material sčasoma propade in vsak sistem razpade.
Zdravniki za obolele stavbe
Proti tej neizbežni usodi stavb se ta čas bori cela armada najrazličnejših strokovnjakov, med katerimi so arhitekti, gradbeniki, kemiki, fiziki in drugi. Z eno besedo bi jim lahko rekli detektivski inženirji, saj iščejo »krivce« za propadanje stavb.
Poznavalci pravijo, da se da zelo veliko odkriti že samo z očmi. Newyorški arhitekt Jerome Iffland pravi: »Vsak kvalificiran profesionalec odkrije veliko že, če se sprehodi po prostorih stavbe. Podobno kot detektiv tudi on poišče ključne zadeve.« Vse, kar se mu zazdi sumljivo, nato preveri z znanim orodjem. Širjenje razpok ugotovi s plastičnimi trakovi, nagibanje opornikov in sten z vodno tehtnico, navzočnost škodljivih žuželk v lesu s steteskopom, s katerim se pač dobro sliši uničujoče žvečenje
Namesto blaga idemo mij, ka se nan sploj lejko zgodij. Edni za .naše, driijgi za svoje, devize ednake so za oboje.
Trst, Varšava, Carigrad. Praga . vožnja s Kompason nej je draga Kiijpiš si zlato, porcelan, leder, kavbojke, sir. bundo pa sveder.
Či ne dajo za dinare. mamo mij tildi dolare. franke, marke, šilinge pa drujge fajte kliringe.
Izvoz, izvoz tou naše so parole, gučef mamo že pune karole. Najvekša laž pri nas je stastistika, v čarno odenjeno je vse kak mistika.
se poleg znamenitega racmana Jake in miki miške znašli tudi politiki (Reagan, Gorbačov, Arafat. Thatcherjeva, britanska kraljica Elizabeta II. in mnogi drugi). Prebrisani izdelovalci lutk, iz Belfasta pač računajo, da je potrebno igračke ponuditi tudi odraslim.
termitov, mravelj in drugih lesnih škodljivcev.
Tem vsakdanjim orodjem so se v novejšem času pridružila še nova. Z njimi strokovnjaki še hitreje in zanesljiveje ugotove, kaj je s stavbami narobe, in potrdijo ali zavrnejo diagnozo.
Arhitekti najprej izrišejo načrt, na katerem so zabeležene vse napake in poškodbe, ki so jih strokovnjaki odkrili, šele potem začno pripravljati obnovitvene načrte. Delo z začrtom napak pa je dolgotrajno in zahtevno. Pri tem arhitekti uporabljajo tako imenovani postopek fotogrametrije.
Najprej posnamejo s kamero velikega formata vse prostore, tako da se posamezni posnetki prekrivajo vsaj za 65 odstotkov, s čimer dosežejo pri sestavljanju vseh posnetkov tridimenzionalno podobo zgradbe, tako imeno-
Sporazumevanje med sloni
Lovci na velike divje živali so trdili, da je kruljenje v trebuhih slonov slišati kot zamolklo grmenje, strokovnjaki pa zdaj trdijo, da ta zvok ne nastaja v črevesju, ampak v grlu teh orjakov, je pa tako nizke frekvence, da ga človeško uho težko zazna in ne more natančno ugotoviti, od kod prihaja. Raziskovalci so ugotovili, da lahko sloni oddajajo zelo različne zvoke, kijih slišijo tudi na 9 kilometrov. Tako se opozarjajo na grozečo nevarnost, se najdejo v širnih prostranstvih... Pri kopenskih živalih doslej niso slišali nizkofrekvenčnih zvokov, zaznali so jih le pri morskih sesalcih, na primer kitih. Zdaj pa so ugotovili, da se na tej frekvenci pogovarjajo tudi sloni.
vani stereo učinek. Seveda se z negativi ne ukvarjajo strokovnjaki, marveč posebna naprava, ki vse točke s posnetkov prenaša v geometrične koordinate, vse skupaj pa računalnik pretvori v zelo natančne »stavbovide«, na katerih je zarisana prav vsaka razpo-kica, rja, vlažen madež itd.
Pogosto uporabijo za odkrivanje napak in poškodb stavb termalno infra rdečo fotografijo. S tem postopkom predvsem odkrivajo, kje stavba boleha pri toplotni izolaciji in kje je preveč prepustna za prodor vlage.
Pri pregledu betonskih stavbnih elementov vse pogosteje uporabljajo zvočne sonarje, podobne naprave, kot jih pozna vojska že precej časa za odkrivanje podmornic. Z njimi pretipajo betonske elemente in računalnik na osnovi odbojev izračuna, kje je beton enoten in kje je morda v njem kakšna praznina ali neenakomerna mešanica, morebiti celo usodna za stavbo. Tako je mogoče še pravi čas ukrepati.
Še bolj izpopolnjen pa je pregled z optičnimi vlakni. Postopek so razvili v Olympusu, tovarni, ki jo poznamo po odličnih fotografskih kamerah, uporabljali pa so ga že prej zdravniki za pregled notranjosti telesa.
Nekaj bogatih naftnih šejkov se je dogovorilo, da bodo tekmovali v tem, kateri od njih bo tiskal dražje vizitke. Tačas menda vodi Šejk Sulman bin Mohammed al Khalifa iz Abu Dabija. Vsaka njegova vizitka stane 500 dolarjev; kako ne, ko pa imajo po vsej površini nalepljene drobčkane briljante.
drugje smo prebrali
»Raje umrem, kot pa da bi šla v pokoj!« trdi 102 leti stara M. B. Felicie Roux iz francoskega Hama. Rouxova je že od 1923. trgovka.
Bolna tišina
Čvekavi ljudje sicer niso najbolj v čislih, zanesljivo pa jim dolgi jeziki in veselje do klepeta bolj koristi kot škodi, seveda če izvzamemo težave, v katere se lahko zapletejo zaradi preveč dolgega jezika in prenašanja vseh vrst govoric. Korist je namreč zgolj zdravstvena. Medicinski raziskovalci namreč trdijo, da so ljudje, ki se ne znajo od časa do časa »izkašljati«, v nevarnosti, da si oslabe naravni obrambni sistem.
Zdravstvene statistike dokazujejo, da zaprti in molčeči ljudje pogosteje obolevajo kot ljudje, ki jim.jezik pogosteje teče in je bolj namazan. To je med drugim pokazala tudi študija, ki jo je opravil teksaški profesor psihologije J. W. Pennebacker.
Kdor je molčeč in zaprt sam vase, ravna proti naravni potrebi, ki človeka sili v pogovor in sploh občevanje z drugimi ljudmi. Gre za nekakšno tiho nasilje nad samim seboj, ki se kaže v spremenjeni telesni kemiji in izločanju nekaterih hormonov, ki slabijo naravno odpornost. To še posebno velja za moške, ki so k zapiranju vase in k molku bolj nagnjeni kot ženske.
Molk je torej škodljiv in eden od krivcev za pogoste glavobole, čire na želodcu, srčne bolezni in morda celo za ra^a. Človek mora od časa do časa odpreti svoje srce in se nagovoriti. Zgolj prazno besedičenje in blebetanje pa ne velja kot zdravilno, sicer bi bilo pri nas marsikaj bolj zdravo in čvrsto.
Premalo pitne vode
Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem poročilu o zdravstvenem stanju po svetu zapisala tudi presenetljiv podatek, da bi bilo vseh obolenj za 80 odstotkov manj, če bi imelo svetovno prebivalstvo za pitje zdravo in Čisto vodo. Poleg zraka je voda tisto najbolj neobhodno potrebno, brez česar živa bitja ne morejo preživeti in kar živi organizmi ves čas izmenjujejo z okoljem. Voda je v vsaki živi celici. Predstavlja celo 60 odstotkov teže odraslega Človeka.
Strokovnjaki pravijo, da je voda pravi delovni konj v človeškem organizmu. Prenaša vse življenjsko pomembne sestavine in hormone po vsem telesu, odnaš a odpadne snovi v pljuča, kožo in ledvice ter pomaga, da jih človek izloči. Voda gradi, katalizi-ra, podmazuje«in pomaga telesu vzdrževati ustrezno toploto. S pitno vodo pa človek zaužije poleg tekočine, potrebne za .življenje, tudi precej drugih koristnih snovi, od cinka, bakra do fluorina.
Zaradi vsega tega je pomanjkanje vode v človeškem organizmu prava katastrofa, če traja dlje časa. A katastrofa je tudi, če namesto čiste in zdrave pitne vode Človek uživa brozgo, polno snovi, ki naravnost dli posredno škodijo zdravju. Zaradi tega je bitka za zdravo pitno vodo bitka za človekovo preživetje.
Razkosanje otroka
Na ekranu se najprej pokaže svetel krog, v njem pa človeški zarodek z vidnim noskom, ušeski in očmi, živ zarodek v maternici. Slišati je glas pripovedovalca: »V naslednjih osmih minutah boste priče skrajnemu nasilju. Pred vašimi očmi bo otrok uničen.«
Nato sledijo prizori v živih barvah, kako štiri mesece in pol star zarodek razkosajo s posebnimi kleščami. »Del za delom potegnejo ven,« pripoveduje glas med grozljivimi prizori. »Zmečkano glavico odstranjuje zdaj in bela možganska snov se je že razlila ...«
Tako teče najnovejši video posnetek splava, ki so ga pripravili v ZDA kot eno od orožij v boju proti abortusu. Prejšnji mesec so novi film zavrteli za člane kongresa in novinarje, ki so se projekcije hoteli udeležiti, saj je Bela hiša uradno predstavitev ža vse člane kongresa zavrnila.
Poznavalci pravijo, da je novi film proti splavu še bolj prepričljiv in šokanten, kot je bil film Tihi krik iz leta 1985. Tihi krik je
Po 300 letih odkrita umetnina
Vse od takrat, ko je pred tristo leti požar zajel palačo Vecchiov v Firencah, so umetnostni zgodovinarji pogrešali majhno štukaturno skulpturo mladega golega moža. Bili so prepričani, da je kipec enkrat za vselej izginil, tako kot so izginila, žal, že prenekatera umetniška dela. Toda čas je poln presenečenj.
Univerzitetni profesor Frederik Hartt je lani pregledoval fotografije umetniških del, ki so jih dobili od nekega švicarskega sklada. Med njimi je njegovo pozornost posebno pritegnila fotografija slabega četrt metra visokega kipca moškega telesa brez glave in udov. Umetnostni zgodovinar se je ves vznemiril. »Bil sem skoraj prestrašen nad možnostjo, daje res, kar se mi je zazdelo,« pravi Hartt. In bilo je res.
Hartt je odletel v Švico in si od blizu ogledal kipec, ki ga je
Kuku, kuku, tako je kukala ...
Ogorčenje zaradi osla
V časopisju Velike Britanije se je razvnela posebna vojna zaradi — verjemite ali ne — osla. Vse skupaj se je začelo, ko je eden od britanskih časopisov objavil vest, da bodo letos v španskem kraju Villanueva de la Vera kot vsako leto doslej uničili osla na nenavadno krut način. Kot naj bi bil običaj v tem kraju, naj bi se na starega osla spravil najdebelejši prebivalec vasi in ga jezdil /se do pogina.
Cesopisno sporočilo je seveda, kot je bilo pričakovati v deželi s takšnim čutom za živali, povzročilo veliko ogorčenje. Novinarji so se zgrnili v nesrečni Španski kraj in ponujali denar za odkup obsojenega osla ali oskrbovalnino tamkajšnjim kmetom, da b! skrbeli za osla do njegove naravne smrti. Začela se je celo akcija enega od časopisov, da bi osla odkupili in ga z letalom prepeljali v bolj živalim milo Veliko Britanijo.
Prebivalci Villanueva so seveda ogorčeno zanikali takšne grde in nečloveške namene in poudarjali, da sploh ne gre za kakršno koli ubijanje osla, marveč le za star običaj še iz časov inkvizicije, katerega namen ni uničenje osla.
Naj bo že kakor koli, pozornosti vredno je vsekakor dejstvo, da se za osla potegne toliko ljudi, za mnoge ljudi, umirajoče zaradi lakote in nepotrebnih bolezni, pa malo manj.
prikazal splavljenje 12 tednov starega zarodka, vendar so ga nekateri strokovnjaki zavrnili kot sleparijo, Češ da toliko star zarodek še ni dovolj razvit, da bi čutil bolečino. Letošnji film Mrk razuma je v tem pogledu prepričljivejši. In še grozljivejši.
Poleg posnetkov zarodka v maternici so za film uporabili tudi posnetke filmske kamere, ki so jo postavili ob vznožju ženske, kateri so opravili splav. Pred očjni gledalcev vlečejo iz ženske dele zarodka in ga ponovno sestavijo. Ni mogoče govoriti o slepariji. Vse je preyeč zares krvavo in grozljivo.
Poznavalci pravijo, da je film izredno močno propagandno orožje v akciji proti abortusu. Akcija poteka v ZDA že vse od leta 1973, ko so tudi v tej državi legalizirali splav. Najbolj goreči nasprotniki splava so šli nekajkrat celo tako daleč, da so pristali v vodah terorizma. Zvrstilo se je namreč nekaj bombnih napadov na klinike, ki opravljajo splave. Film Mrk razuma bo zato s svojim izjemno močnim čustvenim nabojem lahko spodbudil novo nasilje in bo tako povzročil mrk razuma, namesto da bi ga preprečeval.
na fotografiji tako vznemiril. Ni bilo več dvoma: kipec je delo enega največjih mojstrov do sedaj, samega velikega Michelangela, in sicer gre za osnutek, po katerem je kasneje nastal sloviti kip Davida.
Harttovo podmeno so preverili še drugi strokovnjaki. Nimajo nobenih večjih pomislekov, da profesor morda nima prav. Res gre za Michelangelovo delo, za katerega so tristo let menili, da je bilo uničeno.
v živo
Zdravniki, ki so si ogledali film, pa opozarjajo še na nekaj. Film prikazuje splav v tistem obdobju nosečnosti, v katerem dejansko opravijo zelo malo splavov, oziroma ga celo odsvetujejo.
znak ki vam daje g\ GARANCIJO kvalitete *•*•*•*•*
IZOLACIJE SERVIS
SLAVKO FURMAN - PTUJ prt ž»l«znUld pottajl HAJDINA generabra popnn2o vseh nMniamnowIniMm Li—ELSL—.
za obnovo ohiSja dajemo TRILETNO GARANCIJO vaša cenjena naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637
za storitve v vatam domu ne zaračunavamo KILOMETRINE
za vsakogar nekaj
UPANJE ZA ALKOHOLICARJE
ZANIMIVOSTI ZA LOVCE
Prenosna v preža
Prenosno prežo, ki jo lahko zložite v desetih sekundah in ki je izreden zaklon za divjačino, si lahko naredite sami. Ker pa so lovci iznajdljivi, si bodo ta pripomoček tudi naredili. Sprednja stran in dve stranici imajo 60 cm širine in 100 cm višine. Preno-sna-preža je težka okoli 10 kilogramov in jo lahko damo v prtljažnik vsakega avtomobila. Za izdelavo preže potrebujete vezano ploščo, nekaj vijakov in držalo za nošenje. Po možnosti si izdelajte še polico za naboje. Zunanji del vezane plošče lahko pobarvate, da bo bolj podobna lovišču. Takšna prenosna preža ni slaba niti za ribiče, kot zaščita pred vetrom.
DOMAČA OPRAVILA
KAKO POGASITI ŽEJO?
Nova spojina, ki naj bi pomagala pri zdravljenju alkoholikov, je na vidiku. Raziskujejo jo v Franciji. Preparat so imenovali GABA-agonist. Pravijo, da ne deluje na želodec, temveč na glavo: enostavno se izgubi želja za uživanje alkohola. Preparat še vedno raziskujejo. Dosedanji rezultati kažejo, da veliko alkoholikov, ki so jemali novi preparat, opusti uživanje alkohola in se tako reši velikih nadlog. Edino nezaželeno delovanje; zaradi katerega so se pritožili jemalci novega preparata, je začasna impotentnost.
Sprašujte brez zadrege
Kadar kupujete zdravila ali jih dobite z receptom, naj vam ne bo težko vprašati farmacevta o čemer koli, kar se nanaša na vaša zdravila. Farmacevti so v lekarni zato, da bi vam pomagali. Recimo, da jemljete eno od zdravil, ki preprečuje strjevanje krvi. Nedavno ste zaradi nenadnega vnetja ušesa obiskali zdravnika in ta vam je predpisal enega od antibiotikov. Ob tej priložnosti ste mu pozabili povedati; katera zdravila še jemljete. Mogoče ste, na primer, zaradi pogostih glavobolov v zadnjih dneh kupili aspirin brez recepta. V obeh primerih utegne priti do resnih notranjih krvavitev. Spomnite zdravnika ali farmacevta, če kupujete kakšno zdravilo brez recepta, na zdravila, ki jh že jemljete, in zaprosite za nasvet glede nevarnosti kombiniranja več zdravil hkrati. Ce si težko zapomnite vsa zdravila, ki jih jemljete, si jih napišite ali jih pokažite v lekarni. Svojemu zdravniku povejte tudi, katera zdravila običajno kupujete brez recepta. Na tak način se boste izognili precejšnjim tveganjem.
Koliko bolnikov je vzelo kakšen tetraciklinski antibiotik, pa jih sploh niso opozorili na to, da v tem času naj ne jedo mlečnih izdelkov, preparatov z železom ali antacidov, to je sredstev, ki nevtralizirajo želodčno kislino! Nekatera zdravila lahko povečajo učinek alkohola, zato je prav, da se izogibate alkoholnim pijačam, ko imate kakršno koli terapijo.
Torej brez strahu in sramu vprašajte v ambulanti ali lekarni, saj gre navsezadnje za vaše zdravje.



DARILA
Bližnjim sorodnikom nikdar ne darujemo oblačil, zlasti ne dragih. Saj pa tudi ne morete vedeti, kakšno oblačilo bi utegnil potrebovati vaš prijatelj ali znanec oziroma česa ima že preveč. Prijateljem in znancem ni priporočljivo darovati niti kravat, šalov in podobnih »malenkosti«. Pomislite le, kakšen prizor bi bil, če bi na primer kakšnih petnajst povabljencev prineslo slavljencu po eno kravato! Vsekakor pa ni tudi vljudno vnaprej vprašati človeka, kaj bi potreboval, saj darilo mora biti prijetno presenečenje. Darilo pa tudi nekako zavezuje obdarovanca, da se prav tako sam ob prihodnji priložnosti »oddolži« darovancu s približno enako vrednim darilom; pri tem pa je treba upoštevati, da obdarovanca ne spravimo v zadrego glede na njegove gmotne’ razmere.
Pri izbiri daril moramo vselej upoštevati, kaj ima človek, ki bi ga radi obdarili, zlasti rad (cvetje, knjige, parfum). Cvetje je mogoče podariti ob vsaki priložnosti (zlasti ženskam). Toda pri
tem mora moški paziti, da ne bo podaril rdečih vrtnic ženi svojega prijatelja. Ko pa ima kdo rojstni dan, mu pač ne bomo darovali krizantem, ker je to cvetje za druge namene. Knjige in slike kaže dajati le tistim, ki znajo takšna darila ceniti. Denar kot darilo ne pride v poštev, razen morda za obdaritev otrok. Darila ob obisku ne odložimo na stol ali kje drugje, marveč ga izročimo neposredno v roke obdarovancu. Obdarovanec pa mora darilo takoj razviti. Razumljivo je, da obdarovanec podarjenega predmeta ne sme podariti potem komu drugemu, celo takrat ne, ko darila ne ceni.
Za higieno stanovanja in čisto vodo so odtoki, po katerih izpla-kujemo umazano vodo, nadvse pomembni. Če umazane vode ne odvedemo sproti in pravilno v odtočno kanalizacijo, se stanovanje kaj hitro spremeni v pravo gojišče bolezenskih klic, v veliko nečistočo, ki prija raznim insektom, mišim in podganam, poleg tega pa povzroča strašen smrad. Zato mora biti odtok iz školjk, umivalnikov in kopalnih kadi, pomivalnih korit in drugih iztočnih posod dovolj širok in nikdar zamaščen, da odtočno vodo kar najbolje požira. Posebno nevarne zajezitve vode največkrat nastanejo v zaporah v odtokih, cevnih kolenih ali tako imenovanih sifonih. Ti so nameščeni vedno pod školjko ali posodo in ločijo odtok ter kanal od stanovanjskih vodnih naprav. V različno oblikovanih cevnih kolenih se zagozdijo trde snovi, zato v odtoke ne spuščamo koščic, kuhinjskih odpadkov, olupkov, pa-
ODTOKI
pirja, las in podobne nesnage. Sifone zavarujemo s mrežicami in majhnimi siti, ki prepuščajo samo vodo. V odtoke tudi ne spuščamo kemikalij, kislin, olja, nafte, drugih vnetljivih snovi in karbida. Te stvari lahko razžro odtoke ali pa povzročijo eksplozije v odtočnem sistemu. Čiščenje sifonov nam večinoma ne dela težav.
Z nekaj preproste opreme delo hitro opravimo.
V umivalnih školjkah v kopalnicah se odtok zamaši največkrat zaradi las. Te odstranimi z lovil-nika z močnejšo zakrivljeno žico. Najbolje je, da vodno zaporo odvijemo in oboje očistimo. Z gumijastim zvonom, ki ga potiskamo nad iztočno odprtino, prebijemo zamašen pretok vode. Zamašen sifon očistimo tudi tako, da gumijasto cev nataknemo na vodovodno pipo, drugi del pa
potisnemo v odtok ter zadelamo z mokro krpo, nato pa vanjo spustimo močan curek vode. Vroča voda, ki jo na enak način poženemo s curkom v sifon, raztopi maščobo na stenah sifona in odtočne cevi ter tako poveča pretok. Pri vsem tem delu ne opravimo nič s silo. Porcelanske školjke in umivalnike lahko le potolčemo. Delajmo raje pazljivo, vsak prijem pretehtajmo — tako zavarujemo porcelan. Vedno tudi preglejmo tesnila, jih skrbno vložimo na njihovo mesto ali jih zamenjamo z novimi, če je potrebno
GOVEJI
Špinača — kraljica zelenjave
Špinača je poleg zelene solate, česna in čebule med prvimi znanilkami pomladi. Zaradi zelene barve, ki jo ima od velike količine klorofila, si je zagotovila visoko mesto v prehrani. Zaradi napredka znanosti o hrani in prehrani in zaradi najnovejših spoznanj o pomembnosti klorofila za zdravje je špinača vedno več na jedilnikih po svetu. Špinača je
ZAVITKI
Nekaj smešnih za kratek čas
Zakonski par Mary in George Burgess iz Hustona se je odločil, da bo dopust preživel v nekem kalifornijskem hotelu. Pisala sta direkciji in med drugim navedla, da imata afganskega hrta, ter vprašala, ali ga lahko vzameta s sabo. Kmalu je prišel odgovor direktorja: »V tej stroki sem že 25 let. Doselj še nisem imel priložnosti, da bi kakega psa vrgli iz hotela zaradi neprimernega vedenja. Se noben pes ni povzročil požara v sobi, kjer je zaspal s prižgano cigareto. Prav tako mi še nobeno ščene ni ukradlo brisač, pepelnikov ah posteljnine, ko je odhajalo iz hotela. Skratka, vaš afganec je v našem hotelu dobrodošel. Prosimo Mary in Georgea, naj pošljeta dodatne podatke o sebi.«
Mali oglasi v časopisih so včasih pravi biseri. Poglejmo nekatere: Iščemo asistenta metalca nožev. Dosedanji je zaradi nepredvidene nezgode na prisilnem dopustu. Ali: Prodajamo otroške rokavice, nove, z manjšo napako. Računalnik je slabo programiral stroj m s traku so prišle rokavice s tremi palci. Zaloga znaša 50 tisoč parov. Interesenti naj se javijo ...
X
Med letoma 1906 in 1943 je britanec Woolf dvaindvajsetkrat poskušal preplavati Rokavski preliv, pa se mu ni niti enkrat posrečilo. Leto za letom je odhajal v Dover in skakal v valove. Vsakokrat so ga morali na pol mrtvega od mraza in izčrpanosti izvleči iz ledene vode, še preden je prišel do francoske obale. Ni in ni mu šlo. Niti hitro, niti počasi, niti hrbtno, niti prsno, niti od angleške obali proti francoski, niti od francoske proti angleški. Po pravici povedano je bil enkrat komaj nekaj sto metrov oddaljen od francoske obale, vendar ga je plima odplavila.
Te dni so naše mesnice sicer dokaj prazne, izbira mesa pa skoraj nikakršna. Tu in tam boste dobili govedino, prej kot svinino, zato vam priporočamo jed iz govedine.
Priprava: Zrezke potolčemo, posolimo, namažemo z gorčico in potresemo z narezanimi gobicami. Zavijemo v roladice in jih zašpilimo z zobotrebci. V ponvi opečemo rolade in jih preložimo v drugo posodo. Na isti maščobi prepražimo ostanek gob, dodamo gorčico, zalijemo z juho ali vodo in primešamo kocko pečenkine omake. Omako prelijemo prek rolad in dušimo 20 minut. Posebej zdušimo riž na maslu in mu pred serviranjem dodamo sesekljan peteršilj.
Potrebujemo (za 4 osebe): 4 goveje zrezke (50 do 60 dag govejega mesa), 25 dag gobic, 30 dag riža, 4 paradižnike, šopek peteršilja, olje, maslo, sol, poper, gorčico in kocko za pečenkino omako.
Kaša risba - vaš pripis
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 23. aprila 1987 na naslov: VESTNIK. Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
— Za kmetijce prihajajo težki časi — vreme se zboljšuje.
(Janez M.)
— Ah, presneti april: vsako uro drugo vreme, vsak dan nove cene!
(Franc B.),
bistveni del prehrane otrok, odraslih, ostarelih in bolnikov.
Špinača ima zelo majhno energijsko' vrednost. Sto gramov jedilnega dela ima samo 92 kJ ali 22 kcal. Kilogram špinače ima enako energetsko vrednost kot 80 gramov kruha. Vzrok za tako nizko energijsko vrednost je malo osnovnih hranljivih sestavin, ki so edini vir energije. Pravo prehrambeno vrednost pa dajejo špinači poleg klorofila minerali in vitamini. V jedilnem delu špinače je največ kalija, kalcija, magnezija, natrija, fosforja, žvepla in železa. Poleg tega vsebuje še mangan, baker, jod in druge minerale.
Od vitaminov je v špinači največ karotina in vitamina C. Špinačo je mogoče pripraviti na najrazličnejše načine. Uporabimo jo lahko v juhah, prikuhah, obarah, pirejih, nadevih za pite, musa-kah, enolončnicah, palačinkah, narastkih in drugod. Okusna je tudi sveža v najrazličnejših solatah. Špinačnih jedi ne smete hraniti v hladilniku, niti pogrevati. Ostanke takoj vrzite stran.
Nasveti za potovanje
v tuje dežele
L Začnite potovanje z željo, da bi izvedeli kaj več o deželi in njenih ljudeh.
2.	Spoštujte čustva prebivalcev dežele, ki ste jo obiskali. Mislite na to, da je vaše obnašanje zanje lahko tudi žaljivo. To velja zlasti za fotografiranje.
3.	Naj vam pride v navado, da boste ljudem prisluhnili in jih opazovali, ne pa jih samo poslušali in gledali.
4.	Imejte pred očmi, da imajo druga ljudstva pogosto drugačno pojmovanje o času. To ne pomeni, da so slabša — le drugačna so.
5.	Seznanite se s krajevnimi šegami in navadami. Zanesljivo boste našli koga, ki vam bo pri tem pomagal.
6.	Odpovejte se navadi, da imate na vse pripravljen odgovor. Bodite kdaj tudi tisti, ki bi rad dobil odgovor.
7,	Pomislite na to, da ste zgolj eden izmed tisočer turistov v tej deželi. Ne zahtevajte nobenih privilegijev.
8.	Če ste kaj kupili posebno ugodno, je bilo to. mogoče samo zato, ker so plače v deželi, ki ste jo obiskali, nizke.
9.	Če želite imeti na potovanju vse tako kot doma, potem svojega denarja nikar ne zapravljajte za potovanja — raje ostanite doma.
SESTAVIL MARKO NAPAST	PRINCIP NAŠE ZUNANJE POLITIKE	MOČNO RAZSTRELIVO	GOST NA SVATBI	ZOLAJEV ROMAN	LJUBKOVALNO MOŠKO IME	MOŠKO IME (SLIKAR KOS).	PREBI- VALKA ARABUE
UMAZANIJA							
DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI							
GRŠKA MUZA ZVEZDO-SLOVJA							
SANITETNA POTREBŠČINA					MARIBOR		
					POZNAVALEC TEORUE		
RICHARD ZANUCK			SKLADATELJ PARMA	INDIJSKI HRAST			
ELEMENT ŠIVANJA				OBDOBJE			
				REKA V PROVANSI			
KAR JE NAMENJENO ZA BRANJE						SAMICA ZVESTE DOMAČE ŽIVALI	OGLIKO-VODIK V NAFTI
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE		REŽISER GODINA					
		GRŠKI BOG LJUBEZNI					
RASTLINA, V KATERO BAJE NE TREŠČI							
MAKEDONSKO KOLO				M. IME			
				KONEC IN ZAČETEK ABECEDE			
MEŠANICA PŠENICA IN RŽI							
AVTOMOBILSKA OZNAKA TRSTA			AFRIŠKA PLEMEN-SKA SKUPINA				
— Pa pravijo, da na Vzhodu nič ne velja! (Bogomir R.)
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: mesnica, oktober, rovnica, snop, en, korak, C, Am, rasi, Z, Zenon, veljak, Eva, lok, Zeta, La, drozgač, at, igra.
križem kražem po naših šolah
dr. Vanek Šiftar
Kurirčkova pot
V času vojne so tudi otroci partizanom pomagali prenašati pošto iz kraja v kraj. Prenašali so jo v posebnih torbah. Kadar so jo srečno predali partizanom, so bili zelo ponosni in so si zakurili kres. Ob njem so zaplesali in zapeli partizanske pesmi. V spomin na te pogumne kurirčke še danes prenašamo kurirčkovo torbico. V njej so razna sporočila, ki jih pošiljamo pionirji iz vse Slovenije. To torbico prenašajo pionirji po skrivnih poteh, tako kot so jo med vojno.
27.	marca se je kurirčkova pošta ustavila na naši šoli. Predali so nam jo pionirji iz radenske šole. Počastili smo jo s proslavo, v torbico pa smo dali sporočilo. Naši pionirji so jo odnesli v druge kraje. Tako bo kurirčkova torbica potovala od pionirjev do pionirjev po vsej Sloveniji. Mi, otroci naše šole, si želimo, da bi bila svoboda in mir po vsem svetu. Upamo, da se nam te želje uresničijo..
Mojca RATNIK, 3. a
Osnovna šola Tišina
2.	aprila je prispela kurirčkova pošta tudi na našo šolo. Prinesli so jo kurirji Tihomir Pukšič, Simon Zanjkovič in Helena Zanjkovič. Ob njihovem prihodu smo navdušeno zaploskali. Sledil je kratek kulturni program. Potem pa so kurirji Dalida Belovič, Marija Šafar in Kristjan Bogdan odnesli torbico proti podružnični šoli na Cvenu.
Simona Škrlec, 2. raz.
OŠ Jože Hedžet, Šafarsko
POMLAD V GOZDU - Narisala Lidija Maučec, 1. c razred, OŠ 17. oktober, Beltinci.
Naj le stroji ropotajo!
nas ne bo motilo! Želimo vam uspešno delo!
Barbara Toth, 6. a OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
Zunaj je zaropotalo in zabrnelo. Počasi se dvignem na stolu in pogledam skozi okno.
Na našem igrišču se mogočno šopiri velik žerjav. Tovornjaki, ki stojijo pod njim, so pravi pritlikavci.
Pričeli so z deli. Kako sem vesela! Naj le brni in ropota, saj nas ne bo motilo. Vsak dan, ko bom pogledala skozi okno, bo delček tako težko pričakovane telovadnice več.
Zdi se mi, da sanjam, ko si predstavljam telovadbo v novi telovadnici. Kako lepa in velika bo! Svetla, prijazna in polna različnih vrst orodij in zanimivosti, ki sem jih do sedaj videla samo po televiziji.
Že'šest let si želim telovadnico. Pa ne samo jaz, vsi moji sošolci in vsi učenci si jo od srca želimo.
Zato stroji, le ropotajte, nič
Maček je pojedel ptičko
Bilo je takrat, Ko je deževalo in grmelo. Dedek in jaz sva sedela pri mizi. Dedek je dremal, jaz pa sem gledal skozi okno. Zagledal sem ptiča, ki seje s svojimi kremplji trdno držal za vejo drevesa. Vrabec je bil premražen in moker, da so mu kaplje tekle s kljuna. Tudi on bi takrat želel mir, čeprav ni bilo vojne, bila je le ploha, kar pa je bil takrat dokaj pogost naraven pojav. Naenkrat se je dedek prebudil in me vprašal, če sem videl štorkljo, ki nese novorojenčka, da tako zijam skozi okno. Povedal sem mu, da sem videl premraženo ptičko, ki nima doma. Ded mi je rekel, da bo že našla svoj dom, ko bo malo odrasla. Bila je namreč še zelo majhna. Ko je skozi oblake pogledalo sonce, je padla z drevesa. Takoj sem stekel ven, da bi jo pobral, a ko sem prišel ven, sem zagledal mačka, ki jo je že nesel v gobcu. Hitro sem stekel za njim, da bi ga ujel in mu vzel ptičko, vendar mi je maček ušel. Takoj sem vedel, kaj se je z njo zgodilo. Maček jo je pojedel. In ta ptička ni dočakala svoje svobode — da bi odrasla, si spletla gnezdo in živela, kakor žive ptiči vrabci — njeni prijatelji.
Matej Gider, 8. b • OS Rogašovci
»RDEČA JAVKA«
MOJ PRISPEVEK ZA ČISTO OKOLJE
Okolje, v katerem živimo, je zelo onesnaženo. Za vse to je kriv človek sam. Življenjski prostor onesnažujemo z raznimi plini, kemičnimi odpadki, smetmi in drugim. Neusmiljeno ubijamo ribe v rekah in jezerih, ravnodušni smo, ko gledamo gozdove, ki ne bodo nikoli več ozeleneli. Ni nam mar, če ne bomo slišali več petja drobnega ptička. Kot deklica, ki na videz ne more spremeniti načina življenja, sem se odločila, da bom prispevala svoj delež za čistejše okolje in za varovanje narave. Svoje cilje sem začela uresničevati že danes. S stanovalci našega bloka smo skupno očistili našo okolico. Pograbljali in pometli smo vse odpadne stvari, ki so se čez zimo nabrale okrog bloka. Ko smo delo opravili, smo se zmenili, naj ostane naše okolje vedno tako čisto. Za čisto okolje bom skrbela tako, da ne bom metala odpadkov kjerkoli. Na to bom opozarjala tudi prijatelje in sošolce. Naravo moramo varovati, kajti hitro lahko izgubimo to, kar nam je dala.	Andreja Skerlak, 4. č
osnovna šola Edvard Kardelj
Murska Sobota
Srečanje s pobrateno šolo
Zadnjo soboto v marcu smo se učenci in učitelji naše šole odpravili v Strigovo na Hrvaško, na srečanje s tamkajšnjo pobrateno šolo. Lepo so nas sprejeli. Imeli smo tudi kratek kulturni program. Nato smo se razdelili po skupinah in začeli delati v raznih krožkih. Jaz sem sodelovala pri recitacijskem krožku. Ob koncu smo predstavili, kaj sme se naučili.
Na tem srečanju sem se počutila zelo dobro in želim si, da bi še večkrat prišli skupaj.	Simona Škrlec, 2. raz.
OŠ Jože Hedžet, Šafarsko
Moje potovanje v Hollywood
Bila je noč in mimo sem spala. Naenkrat se oglasi telefon in oglasi se znani glas. »Oh, saj to ni mogoče!« sem vzkliknila. Da, bil je David Hasselhoff, ki me je povabil na svojo zabavo, kjer naj bi bili vsi popularni pevci in igralci sveta. V hipu sem bila zbujena in se pričela panično oblačiti. Pred hišo me je čakal luksuzni avto, ki me je odpeljal na železniško postajo. V vlaku sem bila sama, imela pa sem veliko ugodja. Samo na gumb sem pritisnila in že sem dobila zaželje-no jedačo in pijačo. Po ugodnem potovanju sem prispela v Hollywood. Na postaji me je čakal sam KID. Skupaj sva odšla v dvorano na sprejem, kjer je bilo veliko znanih obrazov iz zabavnega sveta. Pozdravljali smo se kot stari znanci. Krasno sem se zabavala. Ob polnoči pa sem morala domov. David me je odpeljal na postajo, kjer me je že čakal vlak. Tokrat se je David peljal z mano do doma. Stopila sva v hišo in ... in takrat me je iz krasnih sanj zbudil ropot v kuhinji. »David, kaj pa se je zgodilo?« sem vprašala. »Ja, kakšen David neki? Kaj ti je, na glas sanjaš?« mi reče mama.
Moje potovanje v Hollywood se je končalo s tekom na avtobus, vendar sem zvečer spet bila z njim, z Davidom, ki sem ga gledala na televiziji.	Manja Klemenčič, 6. r.
OŠ Kapela
Letni časi
Prišla je pomlad in ves svet je mlad, že ptički pojo, da nam je lepo.
Prišlo je poletje in z njim ptičje petje pa sončece mlado greje nas rado.
Nebo so temni oblaki prekrili, topli letni dnevi so minili, utihnili ptičji so spevi, jeseni vse krajši so dnevi.
Po poljih, po hribih že sneg zameta, zima prišla je, vsa v belo odeta^ temne in mrzle so zimske noči, jih tudi ob peči moč pozabiti ni.
Mihaela Janc, 6. a OŠ 17. oktober, Beltinci
PRISPEVEK K 50-LETNICI LISTA MLADI PREKMUREC
l/ Prekmurju je bi! močno zaostat družbenogospodarski razvoj, ki so ga v drugih predetih Slovenije pospešila meščansko demokratična gibanja. Nekaj let ni bilo tudi nobenega vidnejšega nosilca hitrejšega razvoja na nekaterih področjih kmetijstva. Začasnost dodeljevanja zemlje, nikoli dokončno speljana agrarna reforma, ni mogla spodbuditi ne hitrejšega prodora kapitalizma na zaostalo vas, ne rasti pravega proletariata — delavcev. Stalno je bilo naglaševano: agrarna reforma ne rešuje socialnih vprašanj, ampak nagrajuje zasluge. To pa je bila dobra spodbuda za korumpiranje zavesti prebivalstva. I/ letih (1930—1940) dokončne dodelitve (in začetek rednega odplačevanja) zemlje je močno porastlo število kmečkih gospodarstev (za 7.563), in to predvsem v kategoriji nesposobnih naprednega tržnega kmetovanja. K temu dodajamo, da se je v tem času neverjetno povečala drobitev parcel — kar za 19.106. V tem procesu, ki ga spremlja gospodarska kriza, je bil pomnožen sloj sezonskih delavcev, ki so povsod in nikjer doma in dobrodošlo »blago« posebne vrste v trgovini politike. Kapitalizem, z nekaj začetnimi sunki v ugodnih razmerah, ni mogel in njegovi nosilci niso hoteli tvegati večjega razmaha. Domači kapitalizem je slonel v glavnem na osebnih zvezah z vrhovi v državnem vodstvu in na pospešenem razvijanju hranilnic in posojilnic, ki so sčasoma tudi tukaj postale močno oporišče domači klerikalni politiki (2. feb. 1920 ustanovljena posojilnica in hranilnica v Črenšovcih, leta 1922 so že v Turnišču, Beltincih, Hotizi, Bogojini itn.). V prekmurskih gospodarskih razmerah (predvsem po moratoriju kmečkih dolgov) je postajal vse pomembnejši oderuški kapital. To izražajo tudi — sicer nepopolni — podatki (predvsem za okrajno sodišče v Lendavi). I/ letih v Prekmurju dolgotrajnejše gospodarske krize (1929—1939) je bilo na sodiščih predlaganih 2609 izvršb na nepremičnine in kar 2128 (81,5 %) so jih predlagali zasebni upniki. Dolžniki so se reševali s težjimi zadolžitvami pri drugih in tako je bilo izvršenih le 381 (14,5 %) predlaganih izvršb.
V teh razmerah je doraščala generacija, ki so jo oblikovali mnogi dobri (liberalni) učitelji, nameščeni na verskih šolah bile so ukinjene v začetku šestojanuarske diktature), in profesorji na realni soboški gimnaziji. Prizadevanja večine teh so ob podiranju starega, razpadajočega sveta vzbujala nemir, nezadovoljstvo in celo ostra nasprotovanja. Zagovorniki starega niso mogli pozabiti strahu, ko so prebivalci severnejšega Prekmurja (tudi nezaupljivost evangeličanov v klerikalno politiko) z rdečimi branili republiko svetov. Prišlek pa je bi! obsojajoča etiketa izobraženca, ki je dregni! v pokorno, bogu vdano življenje. V času dvojne monarhije Prekmurje ni bilo zaprto, kot se to včasih piše. Prebivalci so migrirali predvsem iz gospodarskih razlogov, in to na vse strani in »kolonizirali« Radgonski kot, Apaško dolino in nekatere kraje na širšem ljutomerskem območju. S tem so vzdrževali tudi svojo identiteto. V to nemirno, vedno nečesa nedorečenega žejno pokrajino so pljuskali tudi valovi svetovne in sosednje politike in odlagali naplavine, z njimi so ob osekah odtekali tudi utopljenci. Zadnje desetletje kraljevine je bilo v pokrajini, vklenjeni v tromejo, izredno zapleteno in tudi usodno za dokončno reševanje močno zavozlanih družbenogospodarskih in političnih odnosov. V času, ko si je Hitler ustavno formalno prigrabil oblast v weimarski Nemčiji, je bilo v Jugoslaviji močno razgibano punktacijsko gibanje. Nekatere vodilne meščanske politične stranke so poskušale z dvorom in njegovim krogom licitirati porazdelitev oblasti z nekako preureditvijo državnopravne ureditve kraljevine. Punktacije so razkrile odnos meščanske politike do najbolj perečih vprašanj, predvsem to, po njihovem nerešljivega, nacionalnega vprašanja.
V tem času se v obnavljanju partijske organizacije, predvsem v Sloveniji, začne oblikovati nova metoda dela. Kominternsko usmerjanje v boj razreda proti razredu se preusmerja v boj za množice in z njimi za novo družbenoekonomsko in politično ureditev pod razrednim vodstvom delavskega razreda in ob njegovi odgovornosti za prihodnost slovenskega naroda. Tako se začenja nov proces razslojevanja med množico, in to ob vse agresivnejši nemški nacionalistični politiki in prilagajanju jugoslovanske zunanje politike in njenih vodilnih meščanskih sil le-tej. ,
Na punktacijsko gibanje je Murska krajina z ostrino reagirala proti tistim, ki so bili na tihem zadovoljni. Tako je bilo tudi z Novina-mi, ki so »prezrle« Koroščeve punktacije. Drugačen odnos pa so imele do Hitlerja, sicer v skladu z usmeritvijo, ki jo je dajal katoliški cerkvi borbeni papež Pij XI. Papež je z encikliko obsodi! socializem, razredni boj, komunizem in bil navdušen nad Hitlerjevim namenom, da uniči osovraženi komunizem (počasi pa je plahnelo tudi papeževo navdušenje). Skladno z generalno usmeritvijo je bito v Slovenčevem uvodniku pojasnjeno, da »ima fašizem brez dvoma mnogo simpatičnih potez tudi za katoličana Z ../ kar je pozitivnega na fašizmu, je vzeto iz krščanstva, in tako je fašizem resnično tudi de! protiboljševiške aktivnosti«. Tudi Novine so se »morale« izraziti in ob oceni Hitlerjevega programa Mein Kampf (Moj boj) nazdravile novemu voditelju rajha: »Najvišja vrlina (te knjige, op. V. Š.) je pač to, da opisuje resnično življenje in mišljenje ednoga človeka, ki si je na poti stavlao pitanja in jim iskao odgovore. V torn gibanji je gotovo dosta simpatičnih in mamljivih strani /.../ dosti bole nesimpati-čnejši je komunizem.« (Novine, 9. julija 1933.) Gospodarska kriza se je dalje »zadrževala« v tej vsestransko slabo razviti pokrajini. Izhod — in tudi kot dobrodošel ventil rastoče napetosti — so voditelji (od starih palirjev, borze deta in višjih) našli v vse večjem odhajanju na sezonska dela. Kakšno politiko je vodila borza dela, potrjuje strogo zaupni zapisnik njenega upravnega odbora (11. maja 1935), ko je bilo odhajanje v tujino že v močnem vzponu (v letih 1929— do vključno 1937je borza posredovala delo okrog 50.000 delavcem, ki so zaslužili čez 200 milijonov din). Udeleženci seje se niso mogli zediniti, ali naj ocenjujejo, kdo je nacionalno zaveden in kdo kot protidržavno usmerjen ne sme na delo v tujino (Francijo, Nemčijo). Nadzorni organ borze pa je sklenil, naj to ocenjuje državni organ pri izdajanju potnih listov. Kaj kmalu pa je v okviru borze deloval tudi predstavnik nemške borze dela in odločal, kdo sme na delo pod »njihovimi« pogoji. Vedno več je bilo takih pogojev, ki so hrabrili leta 1932 začeto javno delovanje Kuiturbunda z božičnico v Fikšincih in Kramarovcih. Liška mi je pisal (26. aprila 1939): »V Soboti je Fle-kica (žena voditelja KB) s svečami častila Hitlerja, pa so pokazali študenti premalo temperamenta in so šipe ostale cele«. Spodbujeno razpravljanje o preureditvi državne ureditve se je izražalo v vedno jasnejših stališčih KPJ. Njeno stališče je bilo, da je treba preurediti državo, brez njenega kosanja, z demokratičnim uveljavljanjem volje delovnih ljudi. To pa naj bi bila jugoslovanska federacija. (Titovo pismo Srbiji, Manifest čebinskega kongresa.)
Ker so se trezni ljudje, narodno zavedni, oddaljevali od klerikalne politike in njene stranke, ki je držala v JRZ hrbtenico Stojadi-novičevi profašistični politiki, si je ta utrjevala vpliv med sezonskimi delavci, katere (okrog 14.000) je organizirala v Zvezo poljedelskih delavcev. Ta organizacija je naglašala krščanska socialna načela s poudarkom, da sta med sovražniki delavca kapitalist in komunist in zaradi tega je rešitev v nas samih, »ostati moramo, kar smo.« (Slovenec, št. 41/1938.)	(se nadaljuje)
STRAN 14

šport
STRELSTVO
Branko Balažič državni prvak
V Sarajevu je bilo državno prvenstvo v streljanju z zračno puško, na katerem je sodelovalo nad 909 strelcev in strelk iz 230 strelskih družin, ki so na republiških tekmovanjih dosegli predpisano število krogov. Med njimi so bili tudi številni pomurski tekmovalci in se odlično odrezali. Največji uspeh je dosegel Branko Balažič, član SD Noršinci, ki je v konkurenci pionirjev s 183 krogi zasedel prvo mesto in osvojil naslov državnega prvaka. Pionirska ekipa Noršinec je s 529 krogi zasedla drugo mesto, mladinska ekipa SD Koloman Flisar Tišina pa s 1086 krogi tretje mesto, kar je prav tako izreden uspeh. Letošnji uspehi na državnem prvenstvu v Sarajevu so samo potrdili zadnje uspehe, ki jih dosegajo pomurski strelci in so rezul-
ODBOJKA
Ljutomer v slovenski ligi
Odigrano je bilo zadnje kolo tekmovanja v drugi republiški odbojkarski ligi — vzhod za moške. Ljutomer je v gosteh premagal Braslovče s 3:0, Radenci so doma odpravili ekipo Vuzenice s 3:0, pomurje pa je izgubilo s Partizanom v Hočah i. 0:3. V ženski konkurenci je Rogoza premagala Pomurje s 3:0. S tem je bilo končano tekmovanje. Naslov prvaka so osvojili odbojkarji Ljutomera in se tako uvrstili v enotno slovensko ligo. To je prvič, da je kaka pomurska ekipa nastopala v enotni slovenski ligi. S tem se je tudi Ljutomerčanom izpolnila nekajletna želja. Za ekipo Ljutomera so nastopali: Goran Šoster (kap.), Miha Pušenjak, Brane Pušenjak, Mitja Šumak, Mirko Šumak, Jože Štrakl, Miran Torič, Darko Dobi anjšek in Beno Marinič. Ekipo Ljutomera je uspešno vodil trener prof. Tone Ficko.
PREDSTAVLJAMO VAM
Stanko Gobec v državni reprezentanci
Pomurski odbojkarji se vse bolj’ uveljavljajo. To potrjuje tudi spisek kandidatov republiških in zveznih selektorjev. V republiško pionirsko reprezen-
tat zavzetega in načrtnega dela.
fm
NAMIZNI TENIS
Sobočani le šesti
V dobri organizaciji NTK .SOBOTA pod pokroviteljstvom MURE je bilo v Murski Soboti ekipno državno prvenstvo za pionirje, na katerem je sodelovalo 12 ekip. Prvenstvo je odprl predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti Murska Sobota Milan Bratkovič. Sobočani, ki so si od tega prvenstva upravičeno veliko obetali, niso izpolnili pričakovanj, saj je osvojeno šesto mesto slabša uvrstitev od vrednosti ekipe, kaj več pa tudi niso mogli doseči, ker je popolnoma odpovedal prvi igralec Ori.
Ekipa Sobočanov — Rihtarič, Ori, Županek, Fišer, Zrim — je svojo boljšo uvrstitev zapravila že v predtekmovanju, ko je sicer premagala drugouvrščeno ekipo prvenstva Bagat ob odlični igri Rihtariča, vendar je v odločilnem srečanju za uvrstitev v finalno skupino izgubila z Vitezom nepričakovano visoko z 2:5, čeprav bi že zadostoval poraz, v katerem bi le trikrat zmagali, vendar je Ori nepričakovano izgubil z enim, najslabših igralcev prvenstva Hasanovičem, ki je dosegel le dve zmagi, in tako zapečatil usodo Sobočanov. K temu je potrebno dodati še veliko smolo Zupanka v prvi partiji dvoboja, ko je vodil 1:0 v setih ter imel v drugem prednost 16:6, vendar ga je izgubil na razliko in prav tako tretjega. Tudi odločilni dvoboj za peto mesto z Borovem so Sobočani izgubili, ker je Ori ostal brez zmage. Od Sobočanov velja pohvaliti le Rihtariča, ki je bil daleč najboljši igralec ekipe z rezultatom 13:4, Ori je dosegel 12:6, Županek 4:8, Zrim 0:1, Fišer 0:1. Sobočani so tako zamudili veliko priložnost za visoko uvrstitev kot pred tremi leti generacija Kuzme, ki je osvojila naslov državnih prvakov. Rezultati — predtekmovanje: SOBOTA. — Ibar 5:4, Bagat 5:3, Unirea 5:0, Vitez 2:5; za uvrstitev od 5. do 8. mesta: SOBOTA—Maribor 5:2, Sloga 5:1, Borovo 2:5.	M. U.
Dobre uvrstitve
V zelo dobri organizaciji NTK Beltinci in pokroviteljstvom Bel-tinke je bil v OŠ tretji republiški selekcijski turnir za pionirje, na katerem pa niso igrali igralci, ki so nastopili na državnem ekipnem prvenstvu v Murski Soboti. V prvi skupini je Fišer z rezultatom 5:4 zasedel zanj dobro šesto mesto, saj je igral prvič v prvi skupini, Zrim pa z 1:8 deveto. V drugi skupini je slavil z 9:0 Beltinčan Tratnjek, kar je zanj lep uspeh, tretji je bil s 6:3 Tkalec in sedmi s 3:6 Lenarčič. V tretji skupini je’Flegar iz Sobote s 3:6 zasedel osmo mesto.	M. U.
ONL Lendava					
'Rezultati — 14. kolo Mladost:Nedelica Panonija :Žitkovci				3:2 3:0	
Olimpija: Kobilje Lakoš:Mostje Graničar:Bistrica Kapca :Petišovci Nafta :Zvezda					0:1 1:2 2:1 1:0 3:0
Mladost Nedelica Mostje Petišovci Nafta Bistrica Kobilje Lakoš Kapca Graničar Olimpija Žitkovci Panonija Zvezda	14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 14	9 4 9 4 10 0 8 3 8 3 6 4 7 1 4 6 6 1 4 2 4 2 3 1 3 1 0 2	1 1 4 3 3 4 6 4 7 8 8 10 10 1/	44:16 37:12 38:24 31:12 46:29 32:21 30:21 25:20 34:30 26:37 26:59 25:43 ,17:30 11:70	22 22 20 19 19 16 15 14 13 10 10 7 7 2
PNL Rezultati — 13. kolo Veržej Odranci Tišina :Rakičan Črenšovci:Hotiza Beltinka:Renkovci Polana ;Dobrovnik Turnišče: Bakovci			/		5:0 4:1 3:3 5:0 2:3 0:0
Beltinka Veržej Dobrovnik Tišina Črenšovci Turnišče Bakovci Hotiza Polana Odranci Renkovci Rakičan	13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13	10 2 6 6 8 2 9 0 5 5 4 3 2 6 2 5 3 3 3 3 3 3 2 4	1 1 3 4 3 6 5 6 7 7 7 7	39:16 30:16 28:20 36:23 28:25 31:40 14:21 22:27 14:21 21:30 16:28 21:33	22 18 18 18 15 11 10 9 9 9 9 8
II.	MNLI	VIS
Rezultati — 15. kolo Puconci :Šalovci Bogojina:Rogašovci Križevci :Prosenjak. Bratonci:Romah prel. Rad:Hodoš Serdica: Vrel ec Puconci	14 13 0		5:1 1:5 2:3 3:3 4:0 l 59:17 26
Hodoš	13 9 3	1 47:23 21
Prosenjak.	14 9 3	2 34:20 21
Rogašovci	14 9 1	4 55:22 19
Šalovci	14 7 2	5 32:28 16
Vrelec	14 6 1	7 33:33 13
Bogojina	14 6 1	7 31:37 13
Romah	13 5 2	6 35:40 12
Selo	13 5 1	7 33:37 1 1
Serdica	14 4 3	7 20:28 11
Grad	14 3 2	9 22:46 8
Križevci	14 1 2	11 22:54 4
Bratonci	13 1 1	11 17:55 3
Stanko Gobec
tanco je selektor Pogorevčnik poklical na priprave igralca Pomurja Boruta Preloga in Dejana Donka, na priprave republiške kadetske: reprezentance pa je selektor Zadražnik poklical kar štiri igralce Pomurja: Mitjo Janžo, Robija Lenarčiča, Darka Horvata in Stanka Gobca. Selektor mladinske odboj-
karske reprezentance Jugoslavije Dušan Boškovič pa je izbral med kandidate člana Pomurja Stanka Gobca, ki je na pripravah v Kraljevu. Reprezentanca se pripravlja za nastop na Pokalu Zahodne Evrope, ki bo od 17. do 19. tega meseca v Belgiji.
Sedemnajstletni Stanko Gobec, učenec tretjega letnika srednješolskega centra v Murski Soboti, doma iz Murske Sobote, se je z odbojko začel ukvarjati v sedmem razredu osnovne šole, za kar ga je navdušil učitelj telesne vzgoje. Njegovo nadarjenost so opazili pri OK Pomurje in ga poklicali v svoje vrste, kjer je kmalu postal član prve ekipe. Istočasno pa je nastopal tudi za kadetsko in mladinsko ekipo. Pred tremi leti je tudi prvič nastopil v slovenski pionirski reprezentanci v Zagrebu, kasneje pa v kadetski reprezentanci Slovenije na Partizanski olimpiadi v Foči. S svojimi nastopi je veliko prispeval k dobri uvrstitvi članske ekipe Pomurja v drugi republiški ligi. Njegov največji uspeh, kakor tudi uspeh kluba pa je vsekakor uvrstitev med kandidate za državno mladinsko reprezentanco.
F. Maučec
ROKOMET
LE TRI TOČKE
V šestnajstem kolu tekmovanja v slovenski ženski rokometni ligi je Polana doma izgubila srečanje z mariborskim Branikom tesno s 17:18, Čeprav je bila enakovreden tekmec. Gole za Polano so dosegle. Gamzetova 5, Horvatova 4, S. Hozjanova 3, Vugrinčeva m M. Hozja-nova po 2 ter Kavaševa 1. V naslednjem kolu igra Polana z vodečim Kranjem.	,	..	.
V tekmovanju druge republiške moške rokometne lige je g doma premagal Ormož z 22:17. Strelci za Krog: Benko 11, J. Varga 5 in Lukač 3. Bakovci so v derbi tekmi z Veliko Nedeljo v gosteh igrah neodločeno 25:25. Najboljši strelci pri Bakovcih: Katona 8 Merčnik 5 in Smodiš 5. Radgona je v Celju izgubila z Aerom s 27.34 !Strelci Grah 11, Holc 4 in Želodec 3. Poraz so doživeli tudi rokometsai Toka iz Crenšovec v gosteh s Šempetrom s 16:29. Po 4 gole so doseg i. o-vak, Tušek in Horvat.
KAJAKAŠTVO
Trije Krožani na pripravah
Na reki Savi Dolinki je bilo tekmovanje v spustu na 5 km dolgi progi, kjer so nastopili najboljši jugoslovanski kajakaši. Med njimi tudi trije člani BD Mura iz Kroga, ki so na slovenskih pripravah v Idriji: Varga, Vereš in Kuzmič. V konkurenci članov je bil Varga četrti, Vereš pa peti, v mladinski pa Kuzmič četrti.
---NOGOMET
MOTOKROS
Meddruštvena dirka v Sotini
V nedeljo, 19. aprila 1987, ob 14. uri bo na 100 metrov dolgi progi v Sotini na Goričkem (proti mednarodnemu prehodu Kuzma) meddruštvena dirka v motokrosu v razredu 250 ccm, ki ga priprav ja a AMD Štefan Kovač Murska Sobota in Gasilsko društvo Sotina. Organizatorji so povabili na dirko tekmovalce iz društev severovz o ne Slovenije. Med okrog 15 tekmovalci pa bodo nastopih tudi domačini. Mihael Buček, Jože Rogan in Milan Tapajner. Na sporedu bosta dve 20 minutni vožnji. Med dirko članov bodo nastopih cicibani na motorjih do 50 ccm. Prijave bodo zbirali pred dirko. Organizatorji pri -kujejo, da si bodo tudi letošnjo že četrto prireditev v Sotini ogledali številni ljubitelji motokrosa.
V soboto maraton treh src
tve Partizan in Turistično društvo Radenci sta «'	J p
. nad 800 prijav za tek malega in 'ehkega mar >  J
kord. Pričakujejo pa še nove prijave,	Ob 1L
od 10. do 13. ure, ko hodo tudi izdajal« št a rt i _ uri bo maraton radenskih cicibanov. OdI IM d
bavuoglasbem in kulturni program, v Kaure	Murske
Sobote, Moped sou in Prleški maratonec	oh 15 30 bodo
J4.00 pa bo start maratona pred b®*«11’"1 R’’ ArpanDatorii so odprli razstavo fotoamaterja Danlja Mau.	K	jzje]kc
tudi poskrbeli, da bodo na stojnicah obrtnik ponujalUzdelke domače obrti, poskrbljeno pa jetudi « h . nja R ^kom SL tovo pa bodo	obeta enkratna
zi posamezne kraje. V soboto se toivi športno-rekreacijska priredite*.	p
L MNL MS
Rezultati — 13. kolo Tromejnik:Radgona Dokležovje :Ižakovci Filovci :Čarda Ljutomer:Gančani Lipa: Apače Tešanovci :Cankova
Dokležovje	13	13	0 0
Lipa	13	8	I 4
Tromejnik	13	7	2 4
Garda	13	7	0 6
Tešanovci	13	5	3 5
Ižakovci	13	5	2 6
Ljutomer	13	4	3 6
Radgona 13 517 Filovci	13	5	1 7
Cankova	13	2	5 6
Gančani . 13 4 0 9
Apače	13	4	0 9
KOŠARKA
5:2
6:0
2:1
4:1
6:2
56:16 35:20 27:24 30:25
21:27 26:25 20:21 19:27
18:30 20:26 20:30
20:41
16
17
16
14
13
12
9
8
HOKEJ NA TRAVI
Zelina:ABC
Pomurka 2:0
Začel se je spomladanski del tekmovanja v medrepubliški ligi v hokeju na travi. Hokejisti ABC Pomurke iz Murske Sobote so gostovali v Zelini in izgubili tekmo s Partizanom 0:2. V naslednjem kolu igra ABC Pomurka doma z Zagrebom.
Poraza Mure in Nafte
V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostovala v Mozirju in izgubila tekmo z Elkrojem z 1:3. Časten zadetek za Muro je dosegel Škaper. Mura, ki je z 20 točkami na četrtem mestu, igra v naslednjem kolu doma z Ingradom Kladivar.
V tekmovanju območne nogometne lige — vzhod je Steklar v Rogaški Slatini v derbi tekmi za naslov pravaka premagal lendavsko Nafto s 3:0. Nafta je z 19 točkami na tretjem mestu.
PLANINSKO DRUŠTVO MATICA MURSKA SOBOTA
Dvajset let pomurske poti
Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote, ki šteje 435 članov in pionirjev, ima za letos pester in obsežen program dela. Tega so začeli uresničevati že s planinskim plesom pri Zvezdi v Murski Soboti konec januarja. Letos so že tudi izvedli dva pohoda, in sicer spominski pohod Jeseniškega odreda na Stol, ki se ga je udeležilo 20 planincev, in pa Pohod na Snežnik, ki ga je obiskalo 18 planincev. V aprilu bodo ponovno markirali pomursko pot, ki se bo nekoliko spremenila. Konec maja bo pri kroškem brodu tradicionalni dan pomurskih planincev, katerega organizacijo je prevzelo Planinsko društvo Mura iz Murske Sobote. Vsako leto namreč organizira srečanje pomurskih planincev drugo društvo, ki je včlanjeno v meddruštveni odbor Pomurja. Trenutno delujejo planinska društva: Matica in Mura iz Murske Sobote, Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart in na novo ustanovljeno planinsko društvo Lendava. Planinsko društvo Matica ima letos predvidenih več kolesarskih izletov in pohodov. Tako bodo izvedli kolesarjenje na Ivanjščico, Donačko goro, Madžarsko in po Pomurski poti. Pohode pa imajo predvidene na Košuto in okoliške vrhove, Mangart, Škrlatico in še nekatere druge. V avgustu bo tradicionalno srečanje za Dimekov-Hrovatov memorial pri bistriškem mostu. Septembra je vseslovensko srečanje planincev na Ermanovcu. V počastitev praznika soboške občine pa bo tradicionalno kolesarjenje k spomeniku narodnega heroja Štefana Kovača v Ganča-ne, ki sodi v okviru letošnjega praznovanja 20-letnice pomurske poti. Kot nam je povedal prizadeven predsednik PD Matica Murska Sobota, Martin Sabotin, bo osrednja proslava 20-letnice pomurske poti pri Bukovniškem jezeru, ob pomoči vseh pomurskih društev pa ga bo orga-. niziralo PD Lendava. Ppleg pohodov in kolesarjenja pa ima PD Matica Murska Sobota v načrtu tudi predavanja.	F. Maučec
ZMAGA IN PORAZ
V slovenski ženski košarkarski ligi je bilo odigrano zadnje kolo. Ekipa Metalservisa Pomurja iz Murske Sobote je gostovala na Jesenicah in tesno izgubila z domačo ekipo 78:79. Strelke za Pomurje: Kosi-jeva 28, Korenova 22, Kolarjeva 16, Drožinova 6, Kardoševa 4 in Koroščeva 2.
V tekmovanju za vstop v prvo republiško moško ligo je Pomurje premagalo Polzelo s 97:89. Koše so dosegli: Marinič 24, Juteršnik 24, Tušar 19, Klemar 14, Roškar 8, Banič 6 in Gomboc 2. V zadnjem kolu igra Pomurje z Zlatorogom v Laškem.
Košarkarice Metalservisa—Pomurja iz Murske Sobote so večkrat navdušile z dobro igro.
Foto: F. M.
JUDO
Prvenstvo organov za notranje zadeve SRS
V sredo, 22. aprila 1987, ob 9.30 bo v telovadnici Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti 16. republiško prvenstvo delavcev organov za notranje zadeve Slovenije v judu, ki ga organizira Uprava za notranje zadeve Murska Sobota skupaj z Judom Partizan. Soboška UNZ je bila organizator tovrstnega tekmovanja pred osmimi leti. Sodelovalo bo okrog 100 tekmovalcev iz vseh UNZ, izobraževalnega centra RSNZ in ZEM. Tekmovanje bo za ljubitelje juda prav gotovo zelo zanimivo in privlačno, saj bo jned nastopajočimi tudi več republiških prvakov. Pričakujejo, da si bo prireditev ogledala predvsem šolska mladina. Tekmovanja pa se bo predvidoma udeležil tudi republiški podsekretar Leopold Jesenek.
V LENDAVI SODELOVALO 53 TEKMOVALCEV
V Lendavi je bil tretji pomurski pozivni turnir judoistov, na katerem je sodelovalo 53 tekmovalcev. Rezultati: pionirji — do 29 kg: 1. Vogrinčič (Ca.), 2. Cikajlo (MS), 3. Kodelič (Lj.); do 32 kg: L Habjanič (Lj.), 2. Vehab (MS), 3. Bagola in Lang (oba Ca.); do 35 kg: L Romih (Ca.), 2. Muhalič (Lj.), 3. Pavčič (MS) in Gomboc (Ca.); do 38 kg: 1. Mazouzi (MS), 2. Rojko in’3. Sakovič (oba Ca.); do 42 kg: L Ščavničar (Lj.), 2. Žbul (Ca.), 3. Rudolf (lj); do 46 kg: 1 Bransberger (Ca.). 2. Šiška (MS), 3. Rajh (Lj.) do 46 kg: 1. Bransberger (Ca.), 2. Šiška (MS), 3. Rajh (Lj.) in Lovenjak (Ca.); do 52 kg: 1. Kralj (Lj.), 2. Zrna (Le.); do 58 kg: 1. Gjerkeš (Lj.), 2. Vehab in 3. Pozderec (oba MS) nad 58 kg: 1. Rituper, 2. Šadl (Oba MS), 3. Varga (Le.) in Gospo-darič (Lj.). Mladinci — do 53 kg: 1. Vrbančič, 2. Kralj, 3. Ščavničar (vsi Lj.) in Albert (MS); do 57 kg: 1. Gjerkeš (Lj.), 2. Breznik (Le), 3. Šiška in Vahab (oba MS); do 62 kg: L Koš (MS). 2. Gospodarič (Lj.); nad 62 kg: L Kulčar, 2. Lešnjek (obe Le.), 3. Sadi in Rituper (oba MS). Četrti turnir bo v Radencih.	T. K.
STRAH 15
dopisniki so zabeležili
BELTINCI
Pred začetkom uresničevanja novega programa
Na zboru občanov v Beltincih so razpravljali o lanskoletni uresničitvi programa dela in načrtih za prihodnje, izvolili pa so tudi 21 novih članov skupščine krajevne skupnosti. Ob nekaterih spodbudnih in opozorilnih pripombah prisotnih so ugotovili, da je bi) investicijski program in program dela na področju komunalnih del zadovoljivo uresničen.
Po finančnem načrtu za letošnje leto, je predvideno 150 milijonov dinarjev prihodkov in prav toliko izdatkov. Med predvidenimi investicijami omenimo le nekatere: razširitev kanalizacije, ureditev ulične razsvetljave in objekta na avtobusnem postajališču ter napeljavo telefonskega omrežja. Z napeljavo naj bi začeli že v začetku aprila. A. H.
RAZKRIŽJE
Ceste — mostovi, čistoča
Svet Krajevne skupnosti Raz-križje je na začetku aprila razpravljal o uresničevanju letošnjega načrta in ugotovil, da je krajevna skupnost v prvih treh mesecih pokrila vse obveznosti. Kot največja je bila poravnava anuitete za odplačilo posojila. Krajevna skupnost je namreč lani zamoderniza-cijo krajevnih cest pri izvajalcu del iz Varaždina najela nad 22 milijonov dinarjev dolgoročnega posojila, ki ga odplačuje iz krajevnega samoprispevka in iz sredstev občanov, zbranih na osnovi pismenih pogodb.
Glede nadaljnjega uresničevanja letošnjega plana pa so se odločili, da bodo takoj začeli z urejanjem obcestnih jarkov. Na najbolj kritičnih mestih bodo položili kanale ter tako preprečili poškodbe cestišč, zlasti tistih, ki so jih v lanskem letu asfaltirali. Priprave na gradnjo nadomestnega mostu čez Ščavnico na Ve-ščico v redu potekajo. Dokumentacija je izdelana, v teku so tudi aktivnosti okrog zbiranja prispevkov občanov, predvsem v materialu. Problematiko prehodov čez Ščavnico so ocenili z nekoliko širšega vidika. Na območju krajevne skupnosti je namreč čez Ščavnico, ki je v svojem spodnjem toku širša, kar devet prehodov, od tega pet mostov in štiri brvi. Trije mostovi so sicer regionalnega značaja, ostale objekte pa bi morala , vzdrževati krajevna skupnost. To pa za krajevno skupnost predstavlja izjemno veliko breme, saj gre za objekte, ki po dolžini presegajo 20 metrov. Člani sveta so menili, da bi se pri vzdrževanju mostov morala vključiti tudi območna skupnost in v večji meri tudi ob
činska komunalna skupnost.
Člani sveta so se v razpravi dalj časa zadržali ob pobudi za usposobitev pred leti opuščene ceste, ki povezuje Šafarsko in Banfi. Ker je večina zainteresiranih lastnikov .vinogradnikov z območja Krajevne skupnosti Razkrižje, je svet pobudo sprejel. Krajevna skupnost se bo vključevala predvsem pri organiziranju vseh zainteresiranih in pri iskanju tehničnih rešitev, sredstva pa bodo prispevali neposredno zainteresirani občani — uporaniki cest. Za izvedbo naloge se bo Krajevna skupnost Razkrižje povezala tudi s krajevno skupnostjo Štrihova. Gre torej za novo priložnost neposrednega sodelovanja občanov dveh sosednjih republik.
Se eno pomembno odločitev so sprejeli — že 25. aprila bodo na območju krajevne skupnosti organizirali množično očiščevalno akcijo. Skušali bodo očistiti vsa divja odlagališča smeti in opraviti najnujnejša dela na komunalnem področju. Akcijo bo vodila komisija sveta za komunalno gospodarstvo, pričakujejo pa sodelovanje delovne organizacije Komgrad Ljutomer, turističnega društva, osnovne šole in komunalne inšpekcije.
Ob koncu so ocenili še potek priprav na nadaljnjo modernizacijo treh kilometrov krajevnih cest in razširitev telefonskega omrežja. Letošnji program krajevne skupnosti je ovrednoten na 90 milijonov dinarjev, ocenjuje pa, da ga bodo s sodelovanjem vseh krajanov, deloma pa tudi s solidarnostno pomočjo širše družbene skupnosti, uspešno uresničili. Stanko Ivanušič
Cezanjevci
Priprave na krajevni praznik
Komaj je vodstvo Krajevne skupnosti Cezanjevci končalo z aktivnostmi okrog referenduma, že so vso pozornost usmerili na praznovanje 18. krajevnega praznika. Osrednja proslava bo letos na Zg. Kamenščaku.
Pred proslavo bo slavnostna seja, na kateri bodo podelili priznanje OF in tri knjižne nagrade za najboljše spise na temo NOB. Seje se bodo udeležili tudi predstavniki Krajevne skupnosti Ljubečna pri Celju, njihov moški pevski zbor in godba pa bosta na proslavi sodelovala s kratkim kulturnim programom.
Številne športne in kulturne prireditve bodo potekale že nekaj dni prej. Tako bo imel 23. aprila v Osnovni šoli Cezanjevci koncert mešani pevski zbor KUD Cezanjevci. Sodelovala bo tudi folklorne skupina KUD Cezanjevci, vokalno-ritmična skupina osnovne šole in Roman Marič z monodramo Fraklova vrnitev. V petek
Korak za korakom v pravo smer..	।
Pot nas vodi k montažnim objektom Sedanjosti in prihodnosti.
Sestavljena hiša je lahko majhna.	j
malo večja, morda velika... vse glede na prostor, kupno moč. potrebe in želje.
Montažni objekt je lahko: stanovanjska hiša, počitniški domek...
Lahko je trgovina, vrtec, šola, bolnišnica, poslovna stavba.
DELČKI C
SESTAVLJAJO ) CELOTO
ZLATA POROKA V RAKOVCIH - Zakonca, 74-letni Franc Tratnjek in 68-letna Katarina, rojena Mes, sta te dni v krogu svojih najbližnjih praznovala visok življenjski jubilej — zlato poroko. Imata pet otrok in devet vnukov. Kljub letom še vedno poprimeta za vsako fizično delo. K visokemu jubileju naše čestitke! fm
RADOSLAVCI
KUHARSKI TEČAJ
Osnovna organizacija ZSMS v Radoslavcih je pripravila začetni kuharski tečaj, ki je zelo uspel. Nanj seje vpisalo 16 mladenk, ki so v 14 dnevih spoznavale skrivnosti te umetnosti in se tako pripravile na življenje, saj je znano, da ljubezen gre skozi želodec. Skrivnosti kuhinje jih je učila Ivanka Božič iz Šalamenec, na koncu tečaja pa so pripravili tudi razstavo, na kateri so tečajnice prikazale vse svoje pridobljeno znanje.	j) l
bodo pionirji in mladinci Osnovne šole Cezanjevci poleg številnih prireditev organizirali pohod po poteh Janka Ribiča in prireditev Pokaži kaj znaš. V soboto bo že tradicionalni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Janka Ribiča na igrišču v Ce-zanjevcih. Vse nogometne ekipe vabijo k sodelovanju. Na turnir bodo povabili tudi nogometno ekipo iz Ljubečne. Zvečer bo sektorska gasilska vaja in po njej kresovanje. Oboje bo potekalo na Zg. Kamenščaku.
Praznovanje krajevnega praznika, ustanovitve OF in 1. maja bodo zaključili z gasilskim tekmovanjem za memorial Danija Slaviča, ki bo 3. maja v Branoslavcih.
Milita Pušenjak
Gore mesa in drugih dobrot so pripravili na koncu tečaja, seveda pa je vsega zmanjkalo. Torej — bilo je dobro.	Foto: Gnezda
Uspela predstava
Pred kratkim je v zadružnem domu v Kobilju gostovala dramska sekcija kultu rnou met n iškega društva iz Črenšovec. Uprizorila je komedijo Skupno stanovanje. Predstavo je režiral Ignac Lebar, kostume pa so preskrbeli v Ljubljani, nekaj pa tudi doma.
V polni dvorani je predstava zelo uspela, zato bi radi gostovali tudi drugje po Sloveniji.	g §

Elektro Maribor,
TOZD ELEKTROMONTAŽA LJUTOMER
Delavski svet tozda razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letni mandat
VODENJE TEHNIČNE SLUŽ-
BE
Na delovno nalogo vodenje tehnične službe tozda je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje splošne, z zakonom in družbenim dogovorom določene pogoje ter pogoje po 88. členu statuta tozda, ki določa, da ima
— visoko ali višjo strokovno izobrazbo elektrotehniške smeri, — štiri oziroma pet let delovnih izkušenj,
— ustvarjalni odnos do samoupravljanja in moralne vrline. Kandidati naj predložijo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Elektro Maribor, TOZD ELEKTROMONTAŽA LJUTOMER, Ljutomer, Postružnikova ulica 3, »za razpisno komisijo«, v 15 dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
- NAFTA LENDAVA
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
INA-NAFTA LENDAVA
tozd Strojne delavnice
Razpisna komisija pri delavskem svetu tozda
RAZPISUJE
v skladu s splošnimi samoupravnimi akti, družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Lendava in sprejetim sklepom delavskega sveta tozda prosta dela in delovne naloge
1.	DIREKTORJA TOZDA
2.	TEHNIČNEGA VODJA TOZDA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod točko 1:
— da imajo višjo ali visokošolsko strokovno izobrazbo strojne, ekonomske ali družboslovne usmeritve,
— da imajo najmanj 5 let strokovne prakse,
pod točko 2:
— da imajo visoko ali višješolsko strokovno izobrazbo strojne usmeritve,
— da imajo najmanj 5 let strokovne prakse.
Od kandidatov se pričakuje sposobnost vodenja, organiziranja in dela z ljudmi ter aktivno zavzemanje za razvoj samoupravljanja. Kandidat bo izbran za dobo 4 let.
Pisne ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema kadrovska služba INA-NAFTE LENDAVA z oznako »za razpisno komisijo« 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka objave.
Znak kakovosti si je Marles pridobil že pred poldrugim desetletjem, danes pa predstavljajo montažne hiše vrhunec kakovosti in funkcionalnosti v gradbeništvu.
Montažne hiše vseh vrst so arhitektonsko prilagojene, tudi klimatskim razmeram in regionalnemu stilu gradnje, so potresno varne (do devete stopnje po lestvici MSC); imajo odlično toplotno in zvočno izolacijo.
Marles, lesna, stavbna in pohištvena industrija 62000 Maribor. Limbuška cesta 2. p. p. 153 Telefon: (062) 39-441. teleks: 33143 yu MARLE. brzojav: MARLES MARIBOR
Korak za korakom v pravo smer —
marles
marles je marles
STRAN 16
V skladu z določili Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81), Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. list SRS št. 26/84) in Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava
razpisuje
Samoupravna stanovanjska skupnsot občine Lendava
X. NATEČAJ
za pridobitev solidarnostnih stanovanj v Turnišču
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah:
1.	Delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo kot poklic obrtno ali drugo dejavnost.
2.	Občani in družine, ki nimajo možnosti, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih.
3.	Občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, borci NOV, kmetje borci NOV,
in občani, ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
— da prosilec stanovanja ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, prav tako tudi ne osebe, ki z njim stalno stanujejo,
— da ima prosilec stanovanja stalno bivališče na območju občine Lendava,
— da'si prosilec oz. njegova družina ne more rešiti stanovanjskega vprašanja pri ožjih članih družine (zakoncu, starših, otrocih), ki so lastniki ali imetniki stanovanjske pravice večstanovanjske hiše, stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative po družbenem dogovoru,
— da prosilec oz. njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da socialne razmere prosilca oz. članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike socialnovarstvenih pomoči,
in naslednje posebne pogoje:
Delovni ljudje, ki združujejo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, so upravičeni do pridobitve solidarnostnega stanovanja, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da znesek skupnega povprečnega mesečnega dohodka na člana družine ne presega 55 % povprečnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1986 (65.361,- din),
— da samski upravičenec ali upravičenec samohranilec s skupnim mesečnim dohodkom na člana družine ne presega 65 % povprečnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1986 (77.245,— din),
— da mlada družina s skupnim mesečnim dohodkom na člana družine ne presega 70 % povprečnega mesečnega OD delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu 1986 (83.187.— din) — za mlado družino se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev ni starejši od 30 let.
Vloga mora biti na obrazcu 8,40 SPN-1 in ji morajo biti priložena še naslednja potrdila:
—	potrdilo o Stalnem bivališču in družinskih članih,
—	potrdilo o premoženjskem stanju,
—	potrdilo o delovni dobi,
—	morebitna zdravniška potrdila o trajnih obolenjih prosilca ali članov njegove družine.
Vloge z navedenimi potrdili je potrebno vložiti v tajništvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava do 8. maja 1987.
Nepopolne vloge in vloge, prispele po tem datumu, ne bodo obravnavane.
O izidu natečaja bodo prosilci obveščeni v 14 dneh od sprejema prednostne liste.
gorenjewste[
TOZD VARIS
Delavski svet tozda VARIS razpisuje v skladu s Samoupravnimi akti prosta dela in naloge:
1.	Vodja OPP
Pogoji:
—	višja ali srednja strokovna izobrazba strojne, organizacijske ali ustrezne smeri
—	nad 3 leta delovnih izkušenj s področja tehnologije proizvodnje in organizacije
2.	Vodja oddelka za proizvodnjo sanitarnih kabin in gradbenih elementov
Pogoji:
—	višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene ali strojne smeri
—	nad 3 leta delovnih izkušenj pri organiziranju in vodenju proizvodnje
3.	Vodja razvojno—projektivno-tehnološkega oddelka
Pogoji:
—	visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene ali strojne smeri
—	nad 2 leti delovnih izkušenj s področja gradbeništva
—	opravljen strokovni izpit
4.	Vodja oddelka za organiziranje in vodenje vgradnje sanitarnih kabin in gradbenih elementov
Pogoji:
—	višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene ali strojne smeri
—	nad 3 leta delovnih izkušenj s področja gradbeništva — montaže,
—	opravljen strokovni izpit
5.	Vodja prodaje sanitarnih kabin in gradbenih elementov
Pogoji:
— višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali tehniške smeri
— nad 3 leta delovnih izkušenj s področja komercialnega poslovanja
Izbrani kandidati bodo na navedena dela in naloge imenovani za 4-letno mandatno dobo.
TOZD MONTAŽA-PURLEN
Delavski svet tozda MONTAŽA-PURLEN razpisuje v skladu s samoupravnimi akti prosta dela in naloge:
Vodja projektno-razvojnega oddelka
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba strojne smeri
—	nad 4 leta delovnih izkušenj
—	strokovni izpit za projektanta
Izbrani kandidat bo na ta dela imenovan za 4-letno mandatno dobo.
Kandidati za opravljanje vseh navedenih del in nalog naj pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje Varstroj, Kadrovska služba, 69 220 Lendava.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva poteka prijavnega roka.
aniA- NAFTA LENDAVA
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
INA-NAFTA LENDAVA
TOZD PETROKEMIJA
Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD
RAZPISUJE
v skladu s splošnimi samoupravnimi akti, družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Lendava in sprejetim sklepom delavskega sveta tozda prosta dela in delovne naloge
1.	TEHNIČNEGA VODJE
TOZDA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo visoko ali višješolsko strokovno izobrazbo kemijske ali strojne usmeritve,.
—	da imajo najmanj 4 leta strokovne prakse.
—	da obvladajo en svetovni jezik.
Od kandidatov se pričakuje sposobnost vodenja, organiziranja in dela z ljudmi ter aktivno zavzemanje za razvoj samoupravljanja. Kandidat bo izbran za dobo 4 let.
Pisne ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema kadrovska služba INA-NAFTA LENDAVA z oznako Za razpisno komisijo 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka objave.
KRAJEVNA SKUPNOST PROSENJAKOVCI na podlagi sklepa sveta objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo lesene stanovanjske hiše za-rušenje v Prosenjakovcih s št 81, izklicna Ceha 50.000,— din.
Javna dražba bo v nedeljo, 26. aprila, ob 8. uri v Prosenjakovcih. Udeleženci morajo pred začetkom javne dražbe položiti 10-od-stotno varščino od izklicne cene.
. sozd imos sgp konstruktor n. sol. o., maribor tozd opekarna dolga vas n. sol. o., lendava
SGP KONSTRUKTOR MARIBOR, n' sol. o.
TOZD OPEKARNA LENDAVA, n. sol. o.
Dolga vas 42
Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
RAČUNOVODJA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
—	da ima višješolsko izobrazbo,
—	da ima najmanj dve leti delovnih izkušenj pri enakih'delih in nalogah.
Delo združujemo za nedoločen čas.
Prijave s potrebnimi dokazili lahko pošljejo kandidati v 8 dneh na gornji naslov.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po sprejemu sklepov o izbiri.
VESTNIK 16. APRILA 1987
STRAN 17
IGD MESNA INDUSTRIJA Murska sobota
V Pomurju, kjer imamo dobro razvito gasilsko dejavnost, ki je lahko za zgled drugim, imamo žal premalo industrijskih gasil-
Ženska gasilska ekipa Mesne industrije v Murski Soboti s predsednikom društva Ivanom Sobočanom.
Memorial Danija Slaviča
Dani Slavič je bil rojen 10. 5. 1932 v Pirnešici pri Celju. Že v rani mladosti se je vključil v delo gasilskega društva Branoslavci. V njem je delal kot pionir, mladinec in pozneje kot član.
Kot član upravnega odbora se je zavzemal za razvoj gasilstva. Veliko prostovoljnih ur je vložil v gradnjo gasilskega doma Branoslavci.
V operativni desetini društva je bil aktiven vse do smrti; opravljal je funkcijo strojnika.
Njegov prispevek k razvoju gasilstva in socialistične družbe je bil velik. Vaščani so ga cenili, saj je rad pomagal.
RAZPIS
tekmovanja za memorial DANIJA SLAVIČA
Tekmovanje bo 3. 5. 1987 pri jezeru na GRABAH
program:
8.00 - 8.30
8,30 - S.O0
9.00
12.00 discipline:
— so enake kot za predkongresno tekmovanje
— tekmujejo samo
člani A teritorialne enote
člani A industrijske enote
- vaja z PMB (CTIF)
— štafeta z ovirami (CTIF brez rova)
nagrade:
— prehodni pokal
— za prve tri pokali ter
praktične nagrade
Prijave sprejema:
Občinska gasilska zveza Ljutomer
Berdenova 2
Ljutomer 69240
Tekmovanje bo ob vsakem vremenu.
Prosimo vas, da se odločite za sodelovanje in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom
KJER JE SLOGA, TAM JE MOČ - V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ!
UPRAVIČILI SVOJ OBSTOJ
skih društev. Le-ta se kljub priza-devanjem gasilskih delavcev prepočasi ustanavljajo, bila pa bi nujno potrebna v večjih delovnih
Njegova življenjska nit se je pretrgala že v triintridesetem letu. Življenje je daroval gasilstvu, saj ga je izgubil na službenem — gasilskem potovanju.
V njegov spomin ob 20. obletnici smrti so se gasilci Gasilskega "društva Branoslavci odločili, da razpišemo gasilsko tekmovanje.
Takrat smo sklenili, da tekmovanje nadaljujemo tradicionalno, in to vsaki dve leti.
Od prvega tekmovanja je poteklo dve leti, zato letos ponovno razpisujemo drugo tekmovanje v njegov spomin ob 22. obletnici smrti.
zbiranje gasilcev
zbor gasilcev in žrebanje začetek tekmovanja objava rezultatov
Usmerjanje mladih v vojaške poklice — dolgoročno in kompleksno
organizacijah. Zgovoren dokaz je industrijsko gasilsko društvo v soboški Mesni industriji, ki je s svojim delovanjem več kot opravičilo obstoj. IGD v soboški Mesni industriji obstaja že vrsto let in je moralo v zadnjem obdobju trikrat posredovati. Ce tega ne bi bilo in če ne bi bili gasilci usposobljeni, bi nastale katastrofalne škode. Zaradi pomembnosti gasilskega društva so pred štirimi leti v Mesni industriji v Murski Soboti tudi ustanovili žensko ekipo, ki se je v tem času delovanja izredno uveljavila. Udeležuje se namreč raznih tekmovanj in
——Obrambne priprave —------------
Teritorialci so streljali
Na streliščih za zračno puško v Gornji Radgoni in za vojaško puško v Hercegovščaku je bilo strelsko tekmovanje pripadnikov teritorialne obrambe Pomurja. Tekmovanje so pripravili Pokrajinski štab TO Pomurja, Občinska strelska zveza Gornja Radgona in Občinski štab TO Gornja Radgona.
V streljanju z zračno puško je zmagal Jože Škedelj (MS) s 85 krogi pred Marjanom Madjarom (MS), 83, in Stankom Rojkom (GR), 83 krogov. V streljanju z vojaško puško je bil najboljši Drago Pertoci (MS) s 85 krogi pred Francem Zrimom (MS), 77, in Jožetom Sobočanom (Le.), 74 krogov. Med ostrostrelci pa je zmagal Stanko Rojko z 92 krogi pred Vinkom Zadravcem, 91, in Milanom Peklom (vsi GR), 91 krogov. Skupni zmagovalec je postal Stanko Rojko (GR) z 48 točkami, prejel je pokal, pred Marjanom Madjarom (MS), 45, in Jožetom Skedljem (MS), 44 točk. F. Matko
V zadnjem obdobju je opazen padec vpisovanja mladih v vojaške šole, za kar obstajajo objektivni in subjektivni vzroki, so ugotovili na delovnem posvetu v Ljutomeru, ki ga je sklical PMS SZDL. To drži tudi za Pomurje, saj se je letos vpisalo v vojaške šole iz soboške občine 6 kandidatov in kandidatinj, iz lendavske dva, iz radgonske pa niti eden. Zato se je tega vprašanja potrebno lotiti dolgoročno in kompleksno, tako kot je to pri usmerjanju v nekatere druge poklice. Pri tem pa bi morali sode
nastopov. Ženska ekipa pa se je tudi uveljavila s tekmovalnimi dosežki ne samo v pomurskem, temveč v republiškem merilu. Prav tako pa se je tudi uveljavila v mednarodnem merilu, saj je na primer v avstrijskem Eisestadtu zasedla drugo mesto. Na mednarodnem tekmovanju v Kuzmi, kjer so sodelovale naše in avstrijske ekipe, je ženska vrsta Mesne industrije osvojila pokal. Članice IGD Mesne industrije pa se uveljavljajo tudi kot delegatke, kjer s svojimi izkušnjami prav gotovo prispevajo pomemben delež k razvoju gasilstva.	F. M.
lovati, poleg sekretariatov za ljudsko obrambo, strokovne službe skupnosti za zaposlovanje in šole tudi drugi dejavniki. K usmerjanju mladih v vojaške in obrambne poklice bi morali začeti dovolj zgodaj, morda že v petem razredu osnovne šole, ter mlade, starše in širšo javnost informirati o vsebinskih oblikah in metodah na vojaških šolah, o možnostih za šolanje nad 70 različnih poklicev, športne in rekreativne dejavnosti, štipendiranja in zaposlitve ter nekaterih drugih ugodnosti. Bolj domiselno bi morali organizirati infor-
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Preskus borbene pripravljenosti TO Pomurja
Republiški štab teritorialne obrambe Slovenije je v marcu izvedel preverjanje borbene pripravljenosti PŠTO ter OŠTO Lendava in Murska Sobota. Za OŠTO Gornja Radgona in Ljutomer pa bo to storil PŠTO za Pomurje jeseni, j
Preskus borbene pripravljenosti je pokazal, da je pripravljenost in usposobljenost stalne in rezervne sestave teritorialne obrambe Pomurja na visoki ravni. Tudi odzivnost pripadnikov teritorialne obrambe med izvajanjem mobilizacije je bila zelo visoka, 91,21-odstotna. Med odsotnimi prevladujejo delavci na delu v drugih republikah, službenih poteh in podobno. Podrobne analize o odsotnosti pa še delajo in bodo ob neupravičeni odsotnosti tudi ukrepali. Vremenske razmere so bile v času vaje izredno slabe, saj je v četrtek in petek močno snežijo, tako da so bili teritorialci premočeni, prizanesel pa jim ni tudi mraz. Kljub temu pa je bilo opravljanje nalog na primerni ravni tako na strelišču v Radvanju pri Mariboru, kjer so morali streljanje celo nekajkrat prekiniti ter s tarč odstraniti sneg, kot tudi v Mačkovcih in v Čentibi, ali pri izvajanju bojnih nalog na območjih Petrovec, Vidonec, Murske Sobote, Petišovec, Polane, Odranec ... Spremljevalci in ocenjevalci so povsod ugotavljali, da je teritorialna obramba v Pomurju pripravljena in usposobljena izvajati svoje naloge.
Na osnovi izkušenj, ki smo si jih tokrat pridobili na vaji, bo
mativne in obrambne dneve, obrambne krožke, ki na vseh šolah ne delujejo, pri čemer bi morali svoje poslanstvo opraviti mentorji in predavatelji obrambe in zaščite. Prav gotovo pa bi boljšo povezovalno vlogo morali imeti koordinacijski odbori za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice pri OK SZDL in vojaške šole same, ki bi morale spremeniti nekatere toge predpise, kot je denimo zdravstveni pregled, spremeniti in posodobiti pa tudi vzgojno-izobraževalni proces ter tudi znale mlade obdržati v šolah. Na delovnem posve
mo, tako letos kot v naslednjih letih, usposabljali stalno in rezervno sestavo teritorialne obrambe Pomurja. Ena izmed ugotovitev je bila, da je fizična pripravljenost nekaterih pripadnikov teritorialne obrambe na nezavidljivi ravni, saj jim je pohod na 20 do 30 km povzročal resne težave. Zato bodo leti morali v prihodnje spremeniti svoje življenjske navade in izboljšati fizično kondicijo. Z usposabljanjem letos in v naslednjih letih hočemo doseči višjo izurjenost poveljstev in enot za partizansko bojno delovanje, za izvajanje protioklepne borbe, za boj proti iz-vidniško-diverzantskim skupinam in podobno. S sodobnejšimi oblikami in metodami dela na usposabljanju, s primernejšimi vzgojnimi ukrepi želimo tudi doseči višjo raven vojaškega reda in discipline, boljšo organiziranost enot ter odgovornost starešin. Prav tako bomo morali še izboljšati rezultate mobilizacije in v čim krajšem možnem času priti na mobilizacijsko zbirališče. Svoje naloge v teritorialni obrambi bomo lahko opravljali tako, kot od nas pričakuje družba le, če bomo imeli zdrave in močne vojaške kolektive.
Edvard Mihalič
tu v Ljutomeru so se dogovorili, da bodo koordinacijski odbori za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice v vseh pomurskih občinah pripravili do konca maja operativne programe, opredelili naloge, roke in nosilce. Zaželene cilje pa bomo pri usmerjanju mladih v vojaške in obrambne poklice dosegli le, če se bomo problema lotili dolgoročno, kompleksno in z odgovornostjo vseh družbenih, strokovnih in družbenopolitičnih dejavnikov v naši družbi.
Feri Maučec
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
--------NOVOST NA TRŽIŠČU!-----------
VLOM V SODIŠČE
Zatišje pred burjo, bi lahko rekli za minuli teden. Prometnih nezgod je bilo malo, povečalo pa se je število vlomov in tatvin. V tem času se je močno povečala nevarnost požarov, zato gozdno gospodarstvo opozarja vse občane, da je prepovedano kuriti v gozdu ali neposredni bližini. Kronika prometnih in drugih nezgod v minulem tednu je takale:
Trčil ob betonsko ograjo
5.	aprila se je zgodila prometna nezgoda na Hotizi. Voznik osebnega avtomobila Stefan Farkaš s Hotize seje peljal proti Lendavi. V ostrem levem ovinku gaje zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v jarek in betonsko ograjo. Voznik seje hujše poškodoval, škode pa je za 500 tisoč dinarjev.
Nezavarovan predmet na cesti
10.	aprila se je zgodila prometna nezgoda v naselju Zgornje Konjišče. Voznik traktorja Drago Vinčec je pustil čez noč na cestišču 7 m dolg nezavarovan vlečni drog. V jutranjih urah se je po cesti pripeljala brez luči, kolesarka, Silva Škrinjar iz Zgornjega Konjišča in se zaletela v drog. Padla je in se lažje poškodovala.
Izsiljeval prednost
10.	aprila se je zgodila prometna nezgoda na križišču lokalnih cest v Do-majincih. Voznik osebnega avtomobila Janko Horvat iz Skakovec je izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila Jožetom Kerecem iz Topolovec. Voznika se nista poškodovala, škode pa je za 1,5 milijona dinarjev.
Otrok pred avtomobil
14.	aprila seje zgodila prometna nezgoda v Gančanih. Otrok M. T. iz Ren-kovecje nenadoma stekel na cesto, po kateri je peljal voznik osebnega avtomobila Martin Peterka iz Beltinec. Voznik je otroka prepozno opazil in ga kljub zaviranju zadel ter zbil po cestišču. Otrok je bil lažje poškodovan.
Obiskal« sodišče v M. Soboti
Od 3. do 6. aprila je neznanec vlomil v prostore temeljnega sodišča v M. Soboti. V pisalni mizi je našel ključ od blagajne in iz nje vzel 119 tisoč dinarjev. Obiskal je tudi jedilnico in tam poleg denarja pobral še nekaj suhdmesnih izdelkov. Očitno ga je pri vlomu zgrabila lakota. Temeljno sodišče je oškodoval za 125 tisoč dinarjev.
Denar ukradla mladoletnika
V noči s 6. na 7. april sta mladoletnika L. B. in Z. S. iz Lendave vlomila v stanovanjsko hišo Jožeta Kozarja V Lendavi. Iz priročne blagajne sta ukradla 290 tisoč dinarjev. Tatvino so kmalu odkrili delavci postaje milice v Lendavi in oddelka za zatiranje kriminala iz M. Sobote.
Zgorelo je ostrešje
10.	aprila je zagorelo ostrešje gospodarskega poslopja Martina Malka iz Moravec. Zgorelo je del ostrešja in 3 tone sena. Škode je za 500 tisoč dinarjev. Bilo je ogroženo tudi stanovanjsko poslopje, vendar so požar pogasili gasilci iz Bučkovec in Stare Gore ter domačini. Požar je povzročilo pregretje salonitne cevi, ki je bila dimnik.
Vnel se je plin
9.	aprila je zagorelo v avtokleparski delavnici Franca Škrinjarja v Veščici (SO Ljutomer). Iz jeklenke je uhajal plin, ki gaje zanetila iskra brusilnika. Škode je za 200 tisoč dinarjev.	J. D.
W MU—II
Izdelek, ki se hvali sam!
PREKAJENO GOVEJE MESO
STRAN 18

IMGRAD, industrija montažnih gradbenih materialov Ljutomer, n. sol. o., tozd Montažni gradbeni elementi Ljutomer, n. sol. o., Ljutomer, Ormoška cesta 46
Delavski svet tozda Montažni gradbeni elementi razpisuje na podlagi 138. člena Statuta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
VODJE TOZDA MONTAŽNI
GRADBENI ELEMENTI
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v zakonu, izpolnjevati še naslednje:
— visokošolska izobrazba tehniške, ekonomske ali pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali
— višješolska izobrazba tehniške, ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj,
— moralna in politična neoporečnost.
Kandidati naj vložijo pisne prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela na naslov: IMGRAD Ljutomer, n. sol. o., tozd Montažni gradbeni elementi Ljutomer, n. sol. o. Ljutomer, Ormoška c. 46, z oznako »za razpisno komisijo za imenovanje vodja tozda«, v 15 dneh od dneva objave razpisa. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
DELAVSKI SVET GP GRADITEU BELTINCI
razpisuje prosta dela in naloge
a)	direktorja (za dobo 4 let)
Pogoji: visoka Šola ekonomske, gradbene ali druge ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Prijavo na razpis je potrebno poslati v 15 dneh od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri -obveščeni v zakonitem roku.
Dela in naloge individualnega poslovodnega organa se začnejo opravljati 1. julija 1987.
b)	vodje gradbišča
Pogoji: gradbeni inženir s strokovnim izpitom in 5 let delovnih izkušenj ali gradbeni tehnik s strokovnim izpitom in 10 let delovnih izkušenj.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
Dela in naloge vodje gradbišča bi se začele najkasneje 1. junija 1987.
Vloge je potrebno poslati na naslov: DS GP Graditelj Beltinci.
METALOPROIZVODNJA 69240 Ljutomer Jeruzalemska 17
RAZPISUJE za nedoločen čas dela in naloge:
— knjigovodje
(pogoj srednja ekonomska šola — pripravnik),
IŠČE
— pokrit skladiščni prostor, najmanj 100 m', v Ljutomeru ali bližnji okolici,
— poslovni prostor za vodenje knjigovodstva v Ljutomeru.
Informacije in prijave sprejema Metaloproizvodnja Ljutomer, Jeruzalemska 17, oziroma po telefonu 069 81 880.
IMP PANONIJA industrija kmetijske mehanizacije in montaže, M. Sobota, n. sol. o.
TOZD BLISK montaža in obdelava kovin, M. Sobota, n.sol.o.
IMP PANONIJA
tozd Blisk
MURSKA SOBOTA
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
OBRATOVODJA LIVARNE
Pogoji za zasedbo:
— 6-letno usposabljanje — višješolska izobrazba tehniške smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— poznavanje dela v livarni.
Če ne bo prijavljenih kandidatov z višješolsko izobrazbo, bomo sklenili delovno razmerje tudi s kandidatom, ki ima srednješolsko izobrazbo tehniške smeri in z delom pridobljeno delovno zmožnost za opravljanje del in nalog obratovodje v livarni..
Prijave pošljite z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: IMP-Panonija, tozd Blisk, Bjedičeva 3, 69000 Murska Sobota. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od izteka objave.
Zaradi maratona TREH SRC bo v soboto, 18. aprila, od 13.30 do 19. ure popolnoma zaprta cesta za ves promet od Radenec do Križevec pri Ljutomeru. Obvoz v obe smeri bo prek Murske Sobote.
ABC POMURKA
KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA
69220 LENDAVA
razpisuje
na podlagi sklepov zadružnega sveta KZ ter sklepov zadružnih svetov TZO Kmetijska kooperacija Črenšovci, TZO Kmetijska kooperacija Dobrovnik, TZO Kmetijska kooperacija Hotiza, TZO Kmetijska kooperacija Lendava in TZO Kmetijska kooperacija Turnišče naslednja dela in naloge:
1.	Računovodja Kmetijske zadruge
2.	Upravnik TZO Kmetijska kooperacija Hotiza
3.	Upravnik TZO Kmetijska kooperacija Lendava
4.	Računovodja TZO Kmetijska kooperacija Črenšovci
5.	Računovodja TZO Kmetijska kooperacija Dobrovnik
6.	Računovodja TZO Kmetijska kooperacija Hotiza
7.	Računovodja TZO Kmetijska kooperacija Lendava 8. Računovodja TZO Kmetijska kooperacija Turnišče
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 2 in 3:
— višja ali srednja izobrazba agronomske smeri,
— najmanj štiri leta delovnih izkušenj, — ustrezne moralno-politične kvalitete.
Pod 1, 4, 5, 6, 7 in 8:
— višja ali srednja izobrazba ekonomsko finančne smeri, — delovne izkušnje: vsaj dve leti višje šolske izobrazbe oz.
vsaj tri leta s srednješolsko izobrazbo.
Mandat za vsa razpisana dela in naloge traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevnaju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: ABC Pomurka, Kmetijska zadruga Lendava, Partizanska 5, 69220 Lendava.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po roku za zbiranje ponudb.
Potujte z JATOM po domovini, Evropi, v Kanado, ZDA,
Indijo, Kitajsko, Avstralijo in na Bližnji vzhod!
•	Udeležujte se JATOVIH izletov in letovanj z air-liftom
•	Zdomci potujte z nami na čarter linijah do Stuttgarta, Dusseldorfa in Hamburga
Vse informacije v poslovalnici JAT, Cankarjeva 3, Maribor, tel.: (062) 26-155,26-161 ali pri svoji potovalni agenciji

VRSTNIK It. APRILA 1087
STRAN t|
Radijski in televizijski spored od 17. do 23. aprila
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad ... mladinska oddaja, 17.30 — Glasba—reklame — glasba, 18.00.	—
»21-232« glasbeno propagandna oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
10.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak svetuje..., 17.40 — Glasba in reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
10.00 Tednik, 11.00 Mednarodna obzorja, matineja, 11.40 Sonce in sence, ponovitev, 15.30—00.35 Teletekst RTV Ljubljana
15.45 Tednik, 16.45 Mednarodna obzorja, 17.25 Poročila, 17.30 Makedonske ljudske, 17.50 Fračji dol, 10. del ameriške nanizanke, 18.15 Ustvarjalno gospodarstvo: Vrsta pred kaščo je vedno dolga, 19.00 Danes: 20.05 E. Gowans: Srce gorate dežele, 3. del, 21.05 Zgodovinska noč na Čebinah, dokumentarna oddaja, 22-30 Tv dnevnik, 22.45 Pomembno je ljubiti, francoski igrani film,
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Šaram-Baram, otroška oddaja Tv Skopje, 18.00 Znanost, 18.40 Številke in črke — kviz, 19.00 Celjski instrumentalni kvintet (samo za Lj 2), 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Zabavnoglasbena oddaja, 20.45 Včeraj danes, jutri, 21.05 Ciklus nemškega filma: Na dnu, 22.50 En avtor — en film, (do 23.10)
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 13.45 Ponovitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Hobotnica, 21.05 Kviz, 22.05 Dnevnik, 22.45 V petek ob 22.00, 23.55 Mali koncert.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 13.50 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Anno domini (film), 22.30 Umetnine.
TV MADŽARSKA
9.05 Rožnati pelikani, 2. del. 9.55 Glasbeni film. 15.55 Tretji kanal. 17.10 TV spored za 3 dni. 17.15 Letni kolobarji, spored za upokojence. 17.45 Teka, informacije. 18.00 Okno, služnostni spored. 19.00 Za boljši‘jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kraj zločina, kriminalka. 21.35 Umetnina tedna. 21.40 Novi val. 22.40 Babilonski stolp, angleški TV film. 23:05 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Tv novice, 14.10 Moja beseda, 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi, dokumentarec: Divji svet živali, 18.00 Nora
ljubezen
telenovela,
19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Evin vek — telefilm, 20.25 Tv novice, 20.30 Koncert iz doma kulture »Ivan Cankar« orkester slovenske filharmonije dirigira Janos Kovacz, solist: Miha Pogačnik, glasba: Haydn, Mozart, Brams, 22.00 TVD vsedanes, 22.10 NOB na Slovenskem — ko se korenin zavemo, 23.20 Dokumentarec festival kratkega filma Kranj.
TV LJUBLJANA
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1.7.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Šport/
17.30
Glasba —rekla-
me—glasba, 18.00 — Iskanje—znanje—ustvarjanje, 18.15 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — V živo . . ., 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s. čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 Obvestila, 17.00 - O kulturi, 17.30 — Glasba—reklame—glasba, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
7.55-13.20
in
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
16.15-23.15 Teletekst Rtv Ljubljana, 7.10 Poročila, 8.15 Radovedni Taček, 7. del — »Konj«, 8.30 Pamet je boljša kot žamet, 8.35 Zadnje poletje otroštva, 2. oddaja, 9.05 A. Brvar — L Pediček: Domača naloga, 9.25 Ex libris M&M, ponovitev 4. oddaje, 10.25 Pihalna godba Trbovlje, 10.55 Trbovlje: Proslava ob 50 letnici ustanovega kongresa KPS, prenos, 12.15 V areni življenja: Miha Marinko, 13.15 Poročila (do 13.20), 16.30 Dogodivščine Marka Twaina, ameriški risani film, 17.55 Zdravilne vode: Radenci, Moravske Toplice, Banovci, 19.00 Danes: 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Zrcalo tedna, 20.15 Kako dobiti milijonarja za moža, ameriški film, 21.55 Alpe-Jadran, informativno-moza-ična oddaja, 22.25 Tv dnevnik, 22.40 S. Sheldon: V pričakovanju jutrišnjega dne, 2. del ameriške nadaljevanke
9.00-13.05 in 15.20 -teletekst Rtv Ljubljana, 9.15 Poročila, 9.20 Živ žav, 10.15 Lutke in Lutki, 10.20 Fračji dol, ponovitev 10. dela, 10.45 V pričakovanju jutrišnjega dne, ponovitev 2. dela ameriške nadaljevanke, 1 L25 Šopek domačih, 11. oddaja, 12.00 Kmetijska oddaja, 15.35 Malu; 12. del brazilske nadaljevanke, 16.25 Poročila, 16.30 Dp v odbojki (ž), reportaža iz Maribora, 16.50 Prostor na soncu, ameriški film (čb), 18.45 Risanka, 19.00 Danes: 19.30 Tv dnevnik, 20.05 M. Krleža — L Štivi-čič: Potovanje v Vučjak, 12. del nadaljevanke Tv Zagreb, 21.10 Zdravo, 1, oddaja, 22.30 Poročila, 22.05 Športni pregled
10.00 Zrcalo tedna, 10.20 Agatha, angleški film, 16.45 — 23.00 Teletekst Rtv Ljubljana, 17.00 Tv mozaik — ponovitev, 17.20 Poročila, 17.25 Radovedni Taček,
8. oddaja
»Knjiga«,
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 10.45 50 let prihoda Tita na čelo KPJ — prenos, 14.00 Iz programa PLUS, 15.30 Otroški in mladinski spored, 17.30 Vaterpolo, 18.30 Dok. oddaja, 19.30 Dnevnik, 20.00 Boljše življenje, 21.05 Beg (film).
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Rožnati panter, 9.30 Sanje, miti in arhetipi (dok. film), 10.15 Ljubezen brez besed (film), 12.00 Priče časa, 13.00 Poročila, 14.05 Otroški in mladinski spored. 18.00 Tedenski tv spored, 18.25 Vesela sobota, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Štirje proti Wil-liju.
TV MADŽARSKA
8.35 Spored za otroke. 9.30 Pionirji boksarji. 10.00 Odbojka za pionirke. 10.40 Dekleta-dečki. 11.20 Življenje na zemlji, pon. 15.35 Gimnastika. 17.00 Dnevnik. 17.15 Videoklipi. 17.50 Te-lerama. 18.45 Družina Smola, serijska risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kaktusov cvet, ameriški film. 21.45 Varstvo mest. 22.25 Glasbeni TV klub, Brahms.
TV KOPER
14.00 TV novice, 14.10 Matematika — dokumenta-xec, 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi dokumentarec: Divji svet živali, 18.00 Nora ljub.ezen — telenovela, 19.00 Vse knjige — novosti na knjižnem trgu, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Časovni stroj — pregled zgodovine, 20.25 Tv novice, 20.30 Življenje An-' tonia Gramscia — 2. del tv nadaljevanke, 22.00 TVD vsedanes, 22.10 Čar nepredvidenega — telefilm, 22.40 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini, 23.20 Novi
Pacific
oddaja 2. del.
dokumentarna
TVZAGREB
17.40 Pamet je boljša kot žamet, 17.45 Zadnje poletje otroštva, 3. del nadaljevanke, .18.15 Naša pesem, 8. oddaja, 19.00 Danes: 19.30 Tv dnevnik, 20.05 A. Hailey: Močno zdravilo, 3. del ameriške, 21.00 Omizje: Novinarstvo v Jugoslaviji danes vmes poročila, Oddajniki II. Tv mreže:
16.00 Dober dan, šport, 17.10 Tv dnevnik, 17.30 Grimmove pravljice, otroška oddaja, 17.45 Igrarije, otroška oddaja, 18.00 Beograjski Tv program, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Argumenti, zunanja politika, 20.30. Mali koncert, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Domači kino: Ritmus 34, češkoslovaški film, 22.35 Znanost,
10,00 Šolska Tv, 11.00 Jezikovni utrinki, 11.05 Angleščina VII, 11.35 Francoščina VI, 16.10-22.50 Teletekst Rtv Ljubljana, 16.25 Šolska Tv — ponovitev, 17.30 Poročila, 17.30 Poročila, 17.35 Tedenski zabavnik, 5. oddaja Tv Sarajevo, 19.00 Danes: 19.30 Tv dnevnik, 20.05 O. Nagel: Pot navzdol, nemška drama, 21.55 Integrali, 22.35 Tv dnevnik,
Oddajniki II. Tv mreže:
17.30 Tuji jeziki (samo za Lj 2), 18.30 Mostovi Hidak (samo za Lj 2), 20.00 Play off v košarki — 2. tekma finala, prenos (slov, kom.), 21.30 Ko se korenin zavemo: Boj za življenje, dokumentarna serija (samo za Lj 2) (do 22.30)
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
Prvi program
9.45 Poročila, 9.55 Jasenovac — prenos slovesnosti, 11.00 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Družinski magazin, 13.30 Tv v šoli, 14.00 Automan — serijski film, 15.15 Včasih v nedeljo, 17.10 Nepremagljivi Vu Dang (film), 19.30 Dnevnik, 20.00 Pisma, 21.00 Cirkus 7 mladih, 21.45 Dnevnik, 22.05 Športni pregled.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.00 Po- novitve, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika . osijeških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 . Dnevnik, 20.00 Šaksonski lesk in pruska slava (ser. film), 21.40 Teme in dileme, 23.10 Dnevnik.
10.00 Mostovi, 10.30 O. Nagel: Pot navzdol, nemška drama, 16.40—23.15 Teletekst Rtv Ljubljana, 16,55 Tv mozaik — ponovitev, 17.25 Poročila, 17,30 B. A. Novak: V ozvezdju postelje, predstava PDG Nova Gorica, 18.20 Skrivnosti morja XL: Toplokrvne živali globin, 19.00 Danes: 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Dokumentarec meseca, 20.50 Film tedna: Cal, angleški film, 22.30 Tv dnevnik, 22.45 Rezerviran čas
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Oliver Twist, otroška serija, 18.00 Družina, izobraževalna oddaja, 18.30 Lremor (samo za Lj 2), 18.40 Številke in Črke — kviz, 19.00 Tv koledar, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.30 Tv-dnevnik (do 22.50)
TV ZAGREB ,
10.00 Kaj je film: Zvok v filmu, slovenski kratki film, 11.00 Izseljenci, švedski film, 16.20-23.00 Teletekst Rtv Ljubljana, 16.35 Šolska tv — ponovitev, 17.35 Poročila, 17.40 B. Jurca: Babičina resnična pravljica, 18.25 Potrošniška porota, 19.00 Danes: 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Tednik, 21.15 G. Tor-rente Ballester: Sonce in sence, 10,-del španske nadaljevanke, 22.15 Tv dnevnik, 22.30 Mir in razorožitev: Spreobrnitev (Švedska) 18. — zadnji del'dokumentarne serije OZN
Oddajniki II. Tv mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Smogovci, otroška oddaja, 18.00 Govorimo b zdravju, izobraževalna oddaja, 18.40 Številke in črke — kviz, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Poročila, 20.55 Goli z evropskih nogometnih igrišč, 21.10 Dokumentarni večer, 22.25 Čas knjige
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 14.20 Ponovitve, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika skupnosti varaždinskih in bjelovarskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zaščitnik (tv drama), 2LL5 Švetovni izziv, 22.05 Dnevnik, 22.30 Hit meseca.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.30 Prenos velikonočnih maš, 12.00 Papežev nagovor, 12.40 Usmeritev, 13.10 Poročila, 13.15 Otroški in mladinski spored, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Pasje zvezde, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tri sestre (drama).
Drugi program
9.00 Matineja, 11.15 Simfonija Vstajenje (Gustav Mahler), 15.00 Športno popoldne, 16.55 Italijan na Dunaju, 17.40 Glasbena lestvica, 18.30 Dok film, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kajn in Abel (film).
TV MADŽARSKA
8.55 Ugrabitelji, pon. 9.20 Risanka. 9.40 Utica. 10.10 Zajček Bunny. 10.35 Lastovke in frklje, 4. del. 11.00 Glasbeni butik. 1 1.50 Igra na ekranu. 14.05 Mici-ka in angeli, mladinski film. 15.10 Srečno! 16.05 Družinska nedelja; Stari starši in vnuki. 17.20 Delta. 17.45 Oglejmo si skupaj. 18.30 Pravljice. 19.00 Teden. 20.00 Skladbe Sz. Fenyesa. 20.35 12 jeznih mož, amer, č/b film. 22.05 Poročila.
TV KOPER
14.00 Športno popoldne, 19.00 Primož Trubar — 3. del tv nadaljevanke, 20.00 Ladje Jadrana — dokumentarec, 20,30 Sedem dni — tedenski zunanje politični pregled, 21.00 Življenje in smrt Penelope — 6. in zadnji del tv nadaljevanke, 22.00 Čar nepredvidenega — telefilm, 22.25 Veliki režiserji — telefilm, 23.30 Na robu mesta — droga.
TV AVSTRIJA
Prvi program
13.50 Otroški in mladinski spored, 18.30 Lipova cesta, 19.00 Avstrija v sliki,. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pajac (opera), 21.55 Trije prvorazredni lumpi (film), 23.45 Ceste San Francisca.
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 13.55 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični ra-port, 21.15 Izrinjeni (film), 22.15 Sieverinški brivec (parodija na opero).
Drugi program
12.55 SP v hokeju, 18.30 Srčna agentka (film),, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hopla — filmski spodrsljaji, 21.15 Poročila, 21.20 SP v hokeju, 22.45 Spomini (dok. oddaja).
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 14.10 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika skupnosti karlovških, siških in gospiških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kino — oko, 22.30 Dnevnik, 22.55 Radar.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kajn in Abel (film), 22.05 Zrcalne slike, 22.20 Rdeča soba (film).
Drugi program
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 13.55 Ponovitve, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 ZIP — politični magazin, 21.05 UmorvOrijent expresu (film), 23.35 Dnevnik, 22.55 Via satelit, 2.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Simpl revue, 21.50 O kinu, 22.35 Šport — SP v hokeju.
TV MADŽARSKA
8.35 Za otroke. 10.35 Pojoči pes, romunsko-nemški film. 15.15 Latinsko-ameri-ški plesi, SP za amaterje. 16.15 Smrt in ponovno rojstvo Atlantide, grško-madž-arski film. 17.15 Dr. Dolitt-le, amer, glasbeni film. 20.00 Poročila. 20.05 Pravi cirkus, igralci in televizijci na odru, I. del. 21.15 Velikonočne variacije, glasbe-no-literarni mozaik. 22.10 Poročila.
TV MADŽARSKA
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Kviz, 18.30 Agentka s srcem 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport, 22.00 Katastrofa (dok. film), 23.15 Ceste San Francisca.
/O ijubflanska barka
Pomurska bank*
TV MADŽARSKA
TV KOPER
14.00 Tv novice, 14.10 Moja beseda, 15.25 Programa za otroke: risanke in telefilmi, 17.30 Start, 18.00 Zdravnik in otrok nasveti pediatrov — oddaja v živo, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče 19.45 Mesto danes, 2Q.00 Športni pregled, 20.25 Tv novice, 20.30 Film: Nenavadna družina / komedija, igrajo: Lawrence Press, Elionor Donahue, režija: Noel Black, 21.50 TVD vsedanes, 22.00 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini, 22.40 Hazel — telefilm, 23.35 Baletni večer — srečanje z Be-arton in Boulezom.
9.00 Šolska TV. 9.55 Delta, pon. 10.20 Močvirska antilopa, pon. 11.00 Telovadba za invalide. 15.40 TV spored za 3 dni. 15.45 Šolsko berilo; Shakespeare: Hamlet. 18.45 V 80. dneh okoli Zemlje, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Osem letnih časov, 5. del madžarske TV serije. 21.10 Studio ’87, kulturni tednik televizije. 22.10 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
TV KOPER
14.00 Tv novice, 14.10 Moja beseda, 15.25 Programa za otroke: risanke in telefilmi, dokumentarec: Divji svet živali, 18.00 Nora ljubezen telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes,
I9.55 20.20 20.25 Film:
Evin vek
Loto Tv
telefilm,. . žrebanje.
novice, 20.30
Deček ali deklica? /
komedija, igrajo: Carol Lynley, Wayne Rogers, režija: Richard Michaels, 22.15 TVD vsedanes, 22.25 Košarka: jugoslovansko prvenstvo play off, 23.40 Jazz na ekranu.
9.05 Schiitzove skladbe.
9.50 Banda črne mačke, pon. sovjetske kriminalke.
15.45 Tretji kanal.. 17.00 Za naše zdravje. 17.10 Jezikovne uganke, vodi Janos Egri. 18.00 Objektiv, dejstva o svetu socializma.
18.50 Rožnati panter, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05“ Duhovna licitacija. 21,05 Življenje hoče živeti, 8. del: AIDS. 22.10 Glasba...
22.50 TV dnevnik.
9.05 TV doktor, zdravniški nasveti. 9.15 Pet mož z resnimi nameni, TV film, pon. 16.15 Prometna varnost. 16.25 Tajno orožje, dok. film. 17.15 TV borza.
17.25 film.
kalni banje
Znanstveniki, dok. 18.30 Telešport, _po-nogomet. 19.15 Zre-lota. 19.30 TV dnev--
nik. 20.05 Leta brez sanj, madžarski film. 21.45 Ozadje vesti. 22.30 Varstvo .mest. 23.10 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
14.00 Tv novice, 14.10 Moja beseda, 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi,	dokumentarec:
Divji svet živali, 18.00 Nora ljubezen telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Evin vek telefilm, 20.25 Tv novice, 20.30 Na moj način Gigi Proietti, 21.45 TVD vsedanes, 21.55 l jubiti naravo -dokumentarec, 22.25 Nogomet: pokal Evrope.
j 14.00 Tv novice, 14.10 Moja beseda, 15.25 Program za otroke: risanke in telefilmi, dokumentarec: Divji svet živali, 18.00 Nova ljubezen telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 .Mesto danes, 20.00 Kralj četrti telefilm, 20.25 Ty novice, 20.30 Film: Ognjena pot / vojni film, igrajo: L. Sav-kin, M. Valodina, režija: Samson Samsonov, 21.55 TVD vsedanes, 22.05 Euro-gol, 22.35 Zločin priti državi — 3. del tv nadaljevanke, 23.40 Vitezi neba — telefilm.
VESTNIK 16. APRILA 1987
STRAN 20
Kino
16,	aprila ob 18. uri ameriški pu-stol.-akc. film DIVJI OTOK
16.	aprila ob 20. uri am. komedija VSE V ROK SLUŽBE
17.	aprila ob 18. uri amer, pu-stol.-akc. film DIVJI OTOK
17.	aprila ob 20. uri am. komedija VSE V ROK SLUŽBE
19.	aprila ob 16. in 18. uri amer, pu-stol.-akc. film DIVJI OTOK
19.	aprila ob 20. uri am. komedija VSE V ROK SLUŽBE
20:	aprila ob 18. in 20. uri am. akc. film V ZMAJEVEM GNEZDU
20.	aprila ob 18. uri am. akc. film V ZMAJEVEM GNEZDU
21.	aprila ob 18. uri in 20. uri hong-konška komedija NORA MISIJA, IV. del
22.	aprila ob 18. in 20. uri hong kong. komedija NORA MISIJA IV
23.	aprila ob 18., uri it. akc. film OSAMLJENI OBUPANEC
23.	aprila ob 20. uri it. komedija MIRANDA
24.	prila ob 20. uri it. akc. film OSAMLJENI OBUPANEC
24.	aprila ob 20. uri it. komedija MIRANDA
Prodam
SEJALNICO ZA KORUZO OLT, dvoredno, prodam. Slavko Kolar, Radomerščak 60, Ljutomer. IN-19986
ENOREDN1 OBIRALNIK ZA KORUZO ZMAJ ter kombajn LANZ (kosa 2,5 m) prodam. Telefon: (069) 79 235. IN-19985 NSU PRINC 1000 prodam. Ivan Balaškovič, Boreči 21, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19987 GOSPODARSKO POSLOPJE (s kuhinjo) V GANČANIH št. 147, s sadovnjakom, prodam. Poizvedbe od 18. do 19. ure. Ferdi Jauk, Radenci, Prisojna 5, telefon: 73 161. MM-15348
KRAVO, staro štiri leta, brejo osem mesecev, prodam. Moravske Toplice, Brezje 14. M-15350 HONDO 750 F prodam. Cena 600.000 din. Flisar, Skakovci 34 a. M-15351
125 P prodam. Kardoš, Kančevci 31. M-15352
SILAŽNI KOMBAJN SIP 80 in SIPOV OBRAČALNIK 220 prodam. Mirko Kaučič, 69245 G. Ivanjci 21, telefon: (069) 79 411. M-15353
ŠOTOR ZA ŠTIRI OSEBE prodajni. Telefon: 71 320. M-15354 KRAVO, brejo pet mesecev, kravo, staro šest let s teletom, in bikca, starega osem mesecev, prodam. Odranci 152. M-15356 OPEL REKORD C, karamboli-ran, prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 75. M-15126 ’ DVOBRAZDNI OLTOV PLUG, 10-colni, obračalnik panonija in puhalnik za seno prodam. Ku-. har, Puconci 89. M-15357 PUJSKE (stare od 15 do 25 kg) prodam. Imre Ščančar, Rakičan, Partizanska 37. M-J5358 MEŠALNIK ZA KRMILO,, drobilnik, 40 kladiv, in hidravlično črpalko za 535-558 prodam. Polana 37, p. Puconci. M-15359 TOVORNI AVTO MAN 16 320, letnik 1978, s prikolico, triosno, znamke KASSBOHRER, in tovorni avto 16 320, letnik 1980, s cisterno schwarzmuller, triosno, prodam. Jerebic, Odranci 383. M-15360
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Šalovci 146 a. M-15361 IMT 558 prodam. Hari, Sodišin-ci 27. M-15362
NJIVO V MURSKI SOBOTI, 30 arov, dam v najem. PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam. Polana 21, p. Puconci. M-15363
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Informacije po telefonu: 22 382. M—15364 TRAKTOR STEYR, 28 KS, v dobrem stanju, prodam. Gostilna Beznec, Vaneča. M-15365 ZASTAVO 850, letnik 1984, registrirano do marca 1988, ugodno prodam. Černelavci, Slovenska 8 (novo naselje). M-15366
POHIŠTVO ZA KUHINJO (belo), prodam. Marija Pozvek, Murska Sobota, Lendavska 25, telefon: 25 454. M-15367
LADA, letnik 1972, obnovljena, naprodaj. Telefon od 15.30 do 19. ure. M-15430
VESTNIK
^Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 83 317, Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 4.000, letna naročnina za delovne organizacije 11.000 din, letna naročnina za tujino 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18. am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 200 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je, Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.___________________________________
PAŠNIK, primeren za vinograd in gradnjo poč. hišice, v okolici Ljutomera, prodam. Informacije ob delavnikih do 14. ure po telefonu: (069) 81 211, interna 16. IN-18009
LAŠKI RIZLING, 10001, prodam. Informacije: 81861. IN-18008
OBRAČALNIK PANONIJA, malo rabljen, prodam, Franc Skuhala, Ključarovci 38 a, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18006
PASSAT KARAVAN, v odličnem stanju, prodam. Telefon: (069) 81-887. IN-18005
ZASTAVO 750, letnik 1975, in dirkalno kolo z 10 prestavami prodam. Telefon popoldne: 81 990. IN-18003
NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, stare 12 tednov. Odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi, 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Anica Lackovič, Beltinci, Ravenska 40, telefon: (069) 71 434. M-15138
OJAČEVALNIK SAM 3030, 2 x 30 W, z zvočniki, prodam. Rožman, Mota 39, p. Ljutomer. IN-18001
DOMAČI JABOLČNI KIS prodam. Horvat, Pince 77. LE-10722 VINOGRAD V DOBROVNIKU, 12 arov, primeren za gradnjo poč. hišice, prodam. Informacije: Kovač, Dobrovnik 286. LE-10720
NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave,> stare 12 tednov, odlične nesnice, naprodaj po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčič, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: Fanika Stadler, gostilna, Bakovc-ci, Soboška 4, telefon: (069) 76 121. M-19870
4 BLATNIKE ZA CITROEN GS, rezervoar za gorivo in druge dele prodam. Podgradje 7 a, p. Ljutomer. M-15196
REGAL, sedežno garnituro, mizo in šest stolov prodam. Telefon po 19. uri 21 688. M-15225
Kam na kozarček in pico? Na Hotizo v Osmicol
NEDOGRAJENO HIŠO IN VINOGRAD V ŠTRIGOVI PRODAM. Informacije po telefonu: 062 302 815 — popoldan. M-15342
. GOLF JGL, januar 1981, prodam. Gubič, Trdkova, ali ob delavnikih: Radgona, Mladinska L M-15368 MOTORNO NAHRBTNO ŠKROPILNICO, malo rabljeno, prodam. Gornja Bistrica št. 29. M-15369
AMI-8, letnik 1976, obnovljen, prodam. Ogled v petek in soboto po 15. uri. Izidor Ščernjavič, M. Sobota, Cankarjeva 50, telefon: 22 283. M-15370
SPAČEK, registriran, ugodno prodam. Telefon: 23 6.45. M-15375
HLADILNIK z zamrzovalnikom in moped TOMOS AV1OMA-TIK ugodno prodam/ Murska Sobota, Kidričeva 3, L nadstropje, telefon: (069) 21 292. M-15376
POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Jože Kocet, Beltinci, Cankarjeva 26. M-15377 FIAT 1300, nevozen, in tri prednje blatnike, nove, prodam. Jože Raščan, Brezovica 37. M-15379
4 R4 GTLJ, nov, registriran, pre-* voženih 2000 km, prodam. Angelca Fras, Veržej, Mladinska 13, telefon: 82 542 ali 82 567. M-15380
TRAKTOR STEYR, tip 30, prodam. Rudolf Abraham, Šalovci 138. M-15381
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Mitrovič, M. Sobota, Lendavska 8. M-15382
ŠTEDILNIK (3+1) in televizor, črno-beli, prodam. Pertoci, Murska Sobota, Štefana Kovača 13, 69000 M. Sobota, telefon popoldne 23 691. M-15383 ŠKODO 105 L, letnik 1980, in sedežno garnituro, umetno usnje, prodam. Šoštarec, telefon-25 284.
M-15389
HIŠO, 5. gradbena faza, možnost obrti, s sadovnjakom in velikim vrtom, primemo tudi za vrtnarijo, v Štrigovi, prodam ali zamenjam za stanovanje ali hišo v Ljubljani. Ožbalt, Ljubljana, Adamičeva 13, telefon: 061 571 015. M-15519
TRAKTOR FERGUSON 540 z 200 delovnimi urami s koso du-brava prodam. Kuzmič, Puževci 51. M-153
HLEVSKI GNOJ prodam. Filovci 152. M-15387
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI in KROMPIR ZA ŽIVINO prodam. Lipa 4, telefon: 71 596. M-15388
SVINJO ZA ZAKOL, 260 kg, prodam. Krog, Plečnikova 2. M-15391
ŽITNI KOMBAJN JOHN DEERE, v dobrem stanju, ugodno prodam. Kodba, Gibina 49, p^ Ljutomer. IN-18013
PARCELO ZA POČ. HIŠICO V BUČKOVC1H, blizu toplic, prodam. Telefon zvečer: 062 38 837. IN-18010
DVOBRAZDNI PLUG, 10-colni, in motorno kolo (4 prestave), prodam. Pristava 8, Ljutomer. IN-18014
ŠKODO 120 L, letnik 1979, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: (062) 701 278. IN-18015 KOMBAJN UN1VERZAL, starejši letnik, z vso opremo za pšenico in koruzo prodam. Noršinci 3, p. Ljutomer. IN-18017
FLIPPER in namizni nogomet, dobro ohranjen, prodam. Ogled možen v nedeljo. Telefon: 70 010. M-15390
FIAT 750, letnik 1980, karambo-liran, prodam. Telefon: 70 010. M-15390a
KADETT KUPE, 1969 (cena 50 SM) in motor za MAZDO 1200 prodam. Telefon: 24 963. M-15393
KOMBINIRAN HLADILNIK IN TERMOAKUMULACIJSKO PEČ prodam. Sobočan, Mala Polana 73. M-15394
ZASTAVO 750, letnik 1981, registrirano do oktobra, in motor z menjalnikom ter rezervne dele za zastavo 750 prodam. Beznovci 6, telefon: 76 939. M-15395
TRAJNOŽARNO PEČ EMO, tridelno okno ž roleto in sobna vrata z okvirjem, rabljena, prodam. Beznovci 6, telefon: 76 939. M-15396
WARTBURG KARAVAN, nevozen, in moped (tri prestave) ter RENAULT 18, letnik 1979, prodam. Viktor Vrečič, Vanča vas 47, gostilna. M-15397
TRAKTOR IMT 577 prodam. Stanko Jakoša, Dolina 16, p. Puconci. M-15398
DVE BREJI KRAVI prodam. Ogled: Petanjci 106. M-15400 FORD KAPRI 1700, letnik 1970, ugodno prodam. Bokan, Rbga-šovci 76. M-15401
KOSILNICO BCS z dizelskim motorjem (volan in na 4 kolesa) prodam. Jožef Horvat, Gančani 222a.M-15402
PARCELO V PUCONCIH pro dam. Naslov v upravi lista. M-15403
VW KOMBI prodam. Teodoro-vič, Norički Vrh 45, telefon: 74 982. M-15404
PARCELO Z BOROVIM GOZDOM prodam. Gizela Časar, Stanjevci 66. M-15405
ZASTAVO 101 COMFORT, september 1982, zelo dobro ohranjeno, prodam. Murska Sobota, Borisa Ziherla 5, telefon: 22 073. M-15406
GRADBENO PARCELO V LENDAVSKIH GORICAH 109 (nad središčem mesta), stara zgradba, voda in elektrika na parceli, površina 45,53 m1, prodam. Informacijej: telefon 75 713. M-15408
BBS«
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F.	Hajdinjak
G.	Slaveči 6, KUZMA
(069) 78 271
Popravilo z garancijo opravimo na vašem domu.
PRIKOLICO ZA AVTO, novo, prodam. Telefon: 2! 068. M-15409
FREZO ZA TRAKTOR prodam. Naslov v upravi lista. M-15411 GRADBENO PARCELO PRODAM. Predanovci 59. M-15414 LADA 1200 KOMBI, prevoženih 23.000 km, naprodaj. Puconci 18. M-15415
TROSILNIK ZA HLEVSKI GNOJ, dvobrazdni plug, škropilnico, 300 1, in sekalnik za pšenico prodam. Telefon: 76 880. M-15416
JESENOVE DESKE, 2 cm. suhe, prodam. Skakovci 17. M-15417
KOMPLETNO POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Informacije po telefonu: 22 409. M-15418 SADILNIK OLT ZA KORUZO, dvoredni, prodam. Franc Idič, Mali Bakovci 50, telefon: 76 117. M-15421
PEČI KUPERBUSCH NA TRDO GORIVO in GORENJE, s pečico, ugodno prodam. Murska Sobota, Juša Kramarja 19. M-15423
ŠKODO 1000, prva registracija 1976,, odlično ohranjeno, prevoženih 79.000 km, prodam. Telefon po 14. uri: 75 291. M-15426 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, lesen, 16-colov in 13-colov, železne konstrukcije, naprodaj. Murski Petrovci 15. M-15429 LADO, letnik W72, obnovljeno, prodam. Telefon od 15.30 do 19. ure 21 875. M-15430
RENAULT 18 TU, v odličnem' stanju, prodam. Naslov v upravi lista, telefon: 76 834. M-15431 FORD TAUNUS XL 1,3, prva registracija 1976, odlično ohranjen, prodam. Marjeta Železen, Murska Sobota, Gregorčičeva 49, telefon: 21 487- M-15433 CITROEN GS, karamboliran, prodam. Bunčani 26. M-15435 JAWO 350, s prikolico ali brez, . po ugodni ceni prodam. Jože Domonkoš, Kobilje 35, telefon od .7. do 15. ure: 70415. M-15437
PRIKOLICO ZA AVTO, srednje velikosti, in kletko za vzrejo do 80 zajcev prodam. Štefan Kolarič, Černelavci 79. M-15439 ZASTAVO 750, letnik 1974, ka-rambolirano, prodam. Ivan Hir-ci, Beltinci, Ribiška pot 17. M-15443
PSIČKE, BERNARDINCE, stare dva meseca, prodam. Jožica Tibaut, Sovjak 84 a, p. Videm ob Ščavnici. M-15445
FIAT 126 P, letnik 1979, prevoženih 33.000 km, prodam. Majda, Hakl, M. Sobota, Staneta Rozmana 6, telefon: 24 238. M-15447
VINOGRAD, star-10 let, dobro ohranjen, žična vzgoja, v Koprivi pri Ljutomeru, 0,25 ha, ob asfaltni cesti, prodam. Možna je gradnja vinske kleti. Imam gradbeno dovoljenje in drugo dokumentacijo. Voda in elektrika na parceli. Interesenti naj se oglasijo pri Branku Žnidariču, Ljutomer, Ormoška 15. IN-998 J
ZASTAVO 750 prodam. Stročja vas 19 a, p. Ljutomer. IN-20000' LADA 1600, letnik 1979, registrirana do aprila 1988, napfodaj za 1,5 milijona. Vlado Poldauf, Vučja vas 12 a, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-19998 ZDOMCI!
STAREJŠO OBNOVUENO KMEČKO HIŠO, 121 m2, pod kleteno, 46 m2, in gospodarsko poslopje, 221 m2, preurejeno, primerno za obrtnika, vrt in približno 1 ha zemlje, prodam. Marjeta Bežan, Šalinci 8, telefon dopoldan: (069) 81 130. IN-19997 TROSILNIK TEHNOSTROJ ZA HLEVSKI GNOJ in obračalnik prodam. Radoslavci 24, p. Bučkovci. IN -19996 PREDSETVENIK METALNA RAU, 1,80 m, malo rabljen, prodam. Bolehnečici 21, p. Videm ob Ščavnici. 1N-19995
MOPED APN 4, jadralno desko IMGRAD in omarico za čevlje prodam. Černelavci, Gederovska 14. M-15448
ZASTAVO 101, letnik 1975, vozno/neregistrirano, ugodno prodam. Palatin, M. Sobota, Štefana Kovača 7. M-15450
MALE PUJSKE prodam. Gede-rovci 27. M-15451
OPEL KADETT, starejši tip, prodam. Mačkovci 18. M-15452 POSTELJO Z VLOŽKOM, nočno omarico, psiho, raztegljiv kavč za dve osebi in električni štedilnik prodam. Nikolaj Čimer, Murska Sobota, Kocljeva 4, telefon: 24 240. M-15327 MEŠANI GOZD PO IZBIRI prodam. Gizela Malačič, Kančevci 23, p. Križevci v Prekmurju. M-15454
TRAKTOR ZETOR 4718 prodam. Viktor Škodnik, Nuskova 54. M-15455
TELICO, brejo pet mesecev, kontrola A, moped s tremi prestavami, nov motor, prodam. Štefan Barbarič, Lončarovci, p. Križevci v Prekmurju. M-15473
ZASTAVO 101, starejši letnik, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-15457 ZAREZNO STREŠNO OPEKO, 1500 kosov, prodam za 150.000 din. Libanja 2, 62259 Ivanjkovci. LE-10712
TRAKTOR STEYR, 30 KS, z novimi gumami, ugodno prodam. Ludvik Šebok, Domanjševci 124. M-15458
TRAKTOR IMT 540, s priključki : plug, brane, jermenica, kosa, cirkularka, voz z gumijastimi kolesi, motor za renault 4 in RENAULT 4 GTL, star 1,5 leta, prodam. Tel. 26 378. M-15462 OPEL KADETT B, letnik 1970, prodam. Helena Balažič, Martjanci 31. M-15459 STANOVANJSKO HIŠO V ODRANCIH prodam. Helena Bakan, Bakovci, Soboška 15. M-15460
SLIVOVKO, večjo količino, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista, M-15464 PLEMENSKO TELICO, staro 13 mesecev, prodam. Mihael Rajbar, Grad 13. M-15465 ZASTAVO KOM FORT, letnik 1979, prodam. Odranci 93. M-15466
BAS KITARO FENDER JAZZ BAS prodam. Odranci 330. M-15467
SADILNIK ZA KORUZO OLT, 4-vrstni, in ličkalnik za koruzo prodam. Gornjec, Dokležovje 137. M-15468
KRAVO, staro devet let, brejo, dobro mlekarico, prodam. Po-znanovci 22. M-15469
BRANE TEHNOSTROJ, 3-del-ne, prodam. Krnci 18, p. Martjanci. M-15470
ZASTAVO 750, letnik 1984, do-,bro ohranjen, prodam. Mala Polana 56. M-15471
TOMOS 15 SL prodam. Gorica 45. M-15473
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM ob asfaltni cesti v Sebeborcih prodam. Lemerje 40. M-15474
TELICO, brejo štiri mesece, prodam. Štefan Cbr, Kovačevci 32, p. Grad. M-15475
OSEBNI AVTO WARTBURG, starejši letnik, prodam. Ižakovci 90 a, telefon: 71 224. M-15477 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO (2 ležišči) in klubsko mizico prodam. Informacije: telefon 21 980. M-15478
KAVČ IN KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), prodam. Tominc, Kolodvorska 40, Lendava, telefon: 75 700. M-15479
KMEČKO HIŠO z nekaj zemlje v Ivanovcih ugodno prodam. Informacije: Ivanovci 50. M-15480 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, svinjsko mast in pony kolesi prodam. Veščica 35, telefon: 22 158. Informacije po 16. uri. M-15481 PRALNI STROJ in televizor črno-beli, prodam. Telefon: 22 039. M-15482
MOTOKULTIVATOR MIO STANDARD 350, malo rabljen, prodam. Lipovci 186 M-15484 ZASTAVO 750, staro 3,5 leta, dobro ohranjeno, prodam za 100 SM. Naslov v upravi lista. M-15485
MOPED 15 SLC, 200 ur, prodam. Videnja, Večeslavci 82. M-15487
GARAŽNA VRATA, 4 okna z roletami, različne velikosti, vse novo, in gradbeno lopo prodam. Vse je v Černelavcih, Avnojska 25. Cena ugodna. Informacije: Grad 196, telefon po 16. uri: 77 618. M-15486
LADO 1500 L, letnik 1983, prevoženih 9400 km, prodam. Franc Solar, D. Slaveči 63, telefon: (069) 77 645. M-15488 PEUGEOT 204, letnik 1973, brezhiben, prodam. Andrejek, Sebeborci 101. M-15489 POČITNIŠKO HIŠICO (7 x 8, voda, elektrika, asfalt), v ravnini, blizu Radenec, prodam. Možnost zaposlitve. Naslov v upravi lista. M-15490
BUKVE ZA POSEK prodam. Naslov v upravi. M-15491 OBRAČALNIK PANONIJA, ličkalnik za koruzo, slamoreznico-puhalnik, ročno slamoreznico in molzni stroj Vitrex, nov, ugodpo prodam. Lipovci 54. M-15492 TRAKTOR ZETOR 5911 z originalno kabino, registriran, prodam. Boračeva 20, Radenci. M-15493
MOPED TOMOS in ribiške palice prodam. Franc Hari, Murska Sobota, Titova 37. M-15494 TRAKTOR STEYR, 18 KS, prodam. Lemerje 13, telefon: 72 631. M-15495
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, etažno, 26.000 kalorij, in električni štedilnik AEG prodam. Cena ugodna. Vprašati po telefonu: 74 922. M-15497
DVE KRAVI PO IZBIRI, breji, prodam. Alojz Benko, Gornji Črnci 28, p. Cankova. M-15500
GOSTILNA LOVSKI
DOM CANKOVA
ODDAJA SOBE, PRIPRAVLJA JEDI NA ŽARU, PICE, IMA ODPRTO TERASO.
VABI JENI!
VRSTNO HIŠO v 3. GRADBENI FAZI, novo, 250 m2 stanovanjske površine, Finžgarjevo naselje v Murski Soboti, prodam. Informacije po telefonu: 21 177. M-15499
REGAL ZA OTROŠKO SOBO prodam. Dragica Mitnjek, Murska Sobota, Kidričeva 16, telefon: po 17. uri 25 464. M-15498 TRAKTOR IMT 577, prevoženih 400 delovnih ur, ugodno prodam. Jože Štajer, Plitvice 10, Apače. GR-12928
CISTERNO CREINA, 2200 1, letnik 1981, prodam. Roman Marko, Nasova 38, p. Apače. GR-12929
OPEL ASKONA B 19 S naprodaj. Telefon: 72-913. M-15501 KAVČ IN DVA FOTELJA ter kuhinjsko mizo prodam. Murska Sobota, Kopališka 5. M-15503 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in ' fantovsko dirkalno kolo prodam.
Telefon: 26-426. M-15504
AUDI 60 prodam. Kidričeva 16, stanovanje 2, telefon: 25-590. M-15505
OTROŠKO PISALNO MIZO in pralni stroj, rabljen, ugodno prodam. Kuferšin, M. Sobota, Staneta Rozmana 12. M-155.06 AVTO FORD ESCORD 1100, letnik 1977, dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Slavko Kolmanič, Rožički Vrh 84, p. Videm ob Ščavnici, telefon od 12. do 15. ure: 74-003. M-15507
ELEKTRIČNI MOTOR RAD E-KONČAR, 4 KW, kompletno s stojalom, in krožno žago na traktorski pogon, nerabljeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-15508
MOTORNO ŠKROPILNICO PANONIJA, skoraj novo, ugodno prodam. Rihard Kikec, Murska Sobota,- Juša Kramarja 19. M-5509
MEŠANI GOZD V PERTOČI, 31 arov, prodam. Informacije po telefonu: 76-639. M-15510
BELO DEKLIŠKO OBLEKO IN ČEVLJE (primerno za prvo obhajilo) prodam. Naslov v upravi lista. M-15511 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, k. o. Lipovci, 66 arov, prodam. Naslov v upravi M-15512
ZEMLJO NA RAZRIŽKEM BREGU ZA VINOGRAD, 3,5 ara, prodam. Telefon: (062) 691-509. M-OP NEDOGRAJENO STANOVANJSKO HIŠO prodam. Gen-terovci 22. LE-10725
RENAULT 4 TLS ugodno prodam: Cena 500.000 din. Irena Hari, Gornja Radgona, Kerenčičeva 7. M-OP
DVOBRAZDNI PLUG SLAVO-NAC ugodno prodam. Janko Slavič, Vučja vas 51, P- Križevci pri Ljutomeru. M-15514
TRAKTOR IMT 533 de lux, 2100 delovnih ur, dobro ohranjen, s plugi ali brez, prodam. Rakičan, Partizanska 34. M-15515 SEJALNIK ZA KORUZO PANONIJA, štirivrstni, malo rabljen, ugodno prodam. Gjerek, Dolnja Bistrica 174. M-15516 CITROEN GS 1300, letnik 1975, garažiran, prodam.' Radenci, telefon : (069) 73-056. M-15517 BREJO TELICO, KONTROLA A, in dve svinji za zakol prodam. Dolina 28. M-15518
ZASTAVO 750, letnik 1982, prevoženih 26.000 km, prodam. Cena 75 SM. Stanislav Kular, Murska Sobota, Staneta Rozmana 6. M-15520
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI prodam. Gradišče 38. M-15521
ZASTAVO 750, letnik 1979, in prikolico za tov. avto, 10 t, prodam. Franc Cipot, Krog, Ravenska 6, telefon: 25-301. M-15522 TOMOS APN 4 IN DIRKALNO KOLO (z okvaro) prodam. Serdica 25. M-15524
ŽITNI KOMBAJN 810 PRODA STROJNA SKUPNOST LEMERJE. Interesenti naj se oglasijo v Lemerju št. 44. M-15525 VOZNO KRAVO prodam. Ha-šaj, Moščanci 22. M-15526 BLOK DIZELSKEGA MOTORJA ZA OSEBNI AVTO MERCEDES in 1200 kg zreškega peska prodam. Telefon' popoldne : (069) 74-113. M-15527 KRAVE PO IZBIRI prodam. Pe čarovci 72. M-15528
AKACIJE, 3—4 m dolge, primerno za plohe, 5 cm, prodam. Naslov v upravi lista. M-15529 MOPED TOMOS APN 4 in FOTOAPARAT PRACTICA ugodno naprodaj. Murska Sobota, Šercerjev© naselje 11. M-15530 STERO OZVOČENJE (2 x 400 W) prodam. Telefon: 24-955 ali 23-111. M-15557
VESTNIK 16. APRILA 1987
STRAN 21
Prodam
GARAŽO V STARI ULICI pro dam. Naslov v upravi lista. M-15543
ZASTAVO 101 POLI in DVE OKNI (120 x 180) prodam. Telefon: 76-884. M-15601
SADILNIK ZA KORUZO, 4-vr stni, in puhalnik za seno prodam. Viktor Kuzma, Beznovci 7? M-15603
DVE KRAVI, breji, zaradi bolezni lastnika prodam. Jožef Žižek, Lipovci 40. M-15604
MOPED TOMOS 14 TLS prodam. Srednja Bistrica 68, telefon od 7. do 15. ure: 21-120. M-15605
SEMENSKI KROMPIR IN KROMPIR za krmo prodam ali zamenjam za drva. Turnišče, Štefana Kovača 32. M-15608 MEŠANI GOZD V OTOVCIH, 1,41 ha, ugodno prodam. Telefon: 24-670. M-15610 200-LITRSKI REZERVOAR s prikolico, škropilnimi palicami in gumijastimi cevmi, MIO STANDARD, nerabljen, ugodno prodam. Sabotin, M. Sobota, Gregorčičeva 17, telefon: 21-233. M-15612
ZRAČNO PUŠKO ČEŠKE ZNAMKE SLAVICA, skoraj no-
vo, in ribiške palice z vsem dodatnim priborom, vse zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-OP
AVTO VW SCIROCCO GTI prodam. Naslov v upravi lista. M-15546
ZAPOROŽEC, dobro ohranjen, registriran do februarja 1988, po ugodni ceni (dogovor) prodam. Porabska 6, stanovanje 4 (TRATE), Gornja Radgona. M-15547 KAKOVOSTNO SENO prodam. Ferencek, Tešanovci 103. M-15548
MEŠALEC PRODAM. Gusti Kovač, Tišina 3. c. M-15549 AVTO HORIZN SX, 79/80, prodam. Informacije: telefon (069) 23-622. M-15550
LADA, starejša, ugodno naprodaj. Turnišče, Štefana Kovača 54, ali dopoldne: telefon 22-030, interna 12. M-15552
STREŠNO OPEKO BIBER, rabljeno, ohranjeno, prodam. Vuč-kič, Murska Sobota, Talanyijeva 4, telefon: 21-964. M-15554
POČ. HIŠICO - ZIDANICO NA VANEČI, 10 arov parcele, sadovnjak, star 8 let, dobra rodnost in brajde prodam. Naslov v upravi lista. M-15555 POHIŠTVO ZA SPALNICO JAMES BOND ugodno prodam. Murska Sobota, Kroška 71 a. M-15531
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, opapeka in tasta
Aleksandra Šiftarja
trg. poslovodje v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, , nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence in cvetje ali prispevke v druge namene. Hvala OOS in sodelavcem Skupnih strokovnih služb sisov družb, dej. občine M. Sobota. Posebno se zahvaljujemo g. seniorju Novaku za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostin-ke in Mariji Emri za pomoč med njegovo boleznijo.
VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI
SUŠILNIK ZA KORUZO in žita prodam. Vaneča 80. M-1558 BALIRKO ZA KOMBAJN KLAS, 2,5 m širine, prodam. Naslov v upravi lista. M-15559 LADO 1200, letnik 1972, obno-, vljeno, in voz z gumijastimi kole-
si prodam. Gorica 49. M-15560 KAVČ TROSED, raztegljiv v posteljo, in tri tabureje prodam. Bakovci, Cvetna 7. M-15561 NJIVO (PRI VRTCU), 17 arov, in krompir za krmo živini, prodam. Lipovci 129. M-15562 KRAVO s teletom prodam. Krog, Plečnikova 9. M-15563 TRAKTOR, ZNAMKE STEYR 1090, v odličnem stanju, letnik izdelave 1974, in KOMBAJN FAR 1000, brez adapterja za koruzo, vse v odličnem stanju, prodam. Zvonko Vučarac, Donji Tkalec 17, 43265 Raven, Hrvat-ska. M-15564
KRAVO, mlado, brejo sedem mesecev, prodam. Čikečka vas 56. M-15565
LADO 1200 (po delih) prodam. Tišina 36. M-15566
ZASTAVO 101 GTL (5 vrat), letnik 1985, prodam. Ivančič, Murska Sobota, Oktobrske revolucije 1, telefon: 23-315. M-15567 OPEL KADET - C, letnik 1978, ugodno prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 98. M-15568 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in nekaj zemlje na Tišini, primerno za obrt, prodam: Telefon: 062 20-715, od 18. do 20. ure. M-15569 HLADILNIK Z OMARO prodam. Murska Sobota, Kocljeva 6, stanovanje 7. M-15570 ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do decembra, ugodno prodam. Ogled po 14. uri. Sošič, Rakičan, Lendavska 15 (pritličje). M-15571
SENO po ugodni ceni prodam. Karel Čarni, Kukeč 15, p., Križevci v Prekmurju. M-15572 ŽAGAN LES ZA LOPO (8 x 12 m) prodam. Telefon po 20. uri: 72-694. M-15573 RENAULT 4 prodam. Murska Sobota, Lendavska 6. telefon: 26-594. M-15574
RENAULT 12, letnik 1970, registriran do 20. februarja 1988, poceni prodam. Ogled vsak dan po 16. uri. Gergek, telefon dopoldne 23-450,,interna 31. M-15575 ZAKONSKO POSTELJO MEBLO, novo, in dve vzmetnici jogi (1 x 1,90 m), novi, preproge, večji in dve manjši, primerne za
spalnico, rabljene, prodam. Telefon:, 74-511, interna 256 — dopoldne. M-15576
TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v M Soboti prodam. Naslov v upravi lista. M-15577
REGAL ZA DNEVNO SOBO ugodno prodam. Telefon: 26-430. M-15578
ELEKTRIČNI BOJLER, 80 1, rabljen, prodam. Čebele na satju ali roje v maju kupim. Veščica 60, telefon: 23-806. M-15580 ZASTAVO 126 P, letnik 1982, ugodno prodam. Telefon: 22-740 int. 49. M-15581 POHIŠTVO ZA SPALNICO, sodobno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov in telefonska številka na upravi lista. M-MM
HIŠO Z LOKALOM prodam ali zamenjam za manjšo ter rezervne dele za KADET — B prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 5, telefon: 22-862. M-15617 RENAULT 4, letnik 1976, prodam. Ljutomer, Ormoška 43. IN-18022
TRAKTOR ZETOR S245, prednji pogon, originalna češka kabina, letnik 1985, 520 delovnih ur, prodam. Avgust Borko, Stanetin-ci 50, p. Štrigova. IN-18023
HIŠO V STROČJI VASI (centralno ogrevanje) prodam tudi na odplačilo. Informacije: Ljutomer, Lendavska 17. IN-18021 JUGO 45, letnik 1982, prodam. Anton Luknjar, Logarovci 28, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18020
FIAT 750, letnik 1974, ter peč EMO CENTRAL 23, še nerabljeno, ugodno prodam. Zg. Ka-menščak 5, p. Ljutomer. IN-18024
OPEL MANTO 1,9 nujno prodam. Zvonko Sever, Stara Nova vas 61, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-18025
SEDEŽNO GARNITURO, POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO in pralni stroj ugodno prodam. Radenci, telefon: (069) 73-056. M-15517
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 2 ha zemlje v Pečarovcih prodam. Telefon: (062) 302-701. M-15582 PRAŠIČA ZA ZAKOL prodam. Telefon: 76-303. M-15556 FORD ESKORD, dobro ohranjen, prodam. Emil Berke, Vaneča 32. M-15583
ZAHVALA
Zapustila nas je dobra mati, stara mama
Helena Rituper
roj. Podlesek iz M. Sobote
V SPOMIN
10. aprila je minilo pet let, odkar sta nas tragično zapustila naša draga zakonca
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ustno ali pisno izrazili sožalje, se poslovili od nje in njen grob zasuli s cvetjem.
Žalujoči: VSI NJENI
Mihael in Marija Bratinščak
Hvala vsem, ki se ju še spominjate!.
VSI, KI SMO JU IMELI RADI
TRAKTOR ZETOR 6911 prodam. Naslov v upravi lista. M-15584
TRIINPOLSOBNO STANOVANJE v MURSKI SOBOTI prodam. Telefon: 23-863. M-15585 PRIMERNA LOKACIJA NA GORIČKEM, 7 km od Moravskih Toplic, stanovanjsko hišo z gosp, poslopjem in 1,57 ha zemlje, prodam. Informacije vsak dan do 9 ure po telefonu 23-933 ali naslov v upravi lista. M-15586 DVOSOBNO STANOVANJE (73 m2), z garažo v bližini (garažo lahko tudi posebej) prodam. Informacije Tibor Hari, odvetnik, M. Sobota, Cvetkova 16. M-15587
FORD TAUNUS 20 L, letnik 1978, ugodno prodam. Viljem Barber, Markovci 105. M-15588 KOMBAJN PO UGODNI CENI PRODAM. Štefan Korpič, Čepinci 157. M-15589
HIŠO Z 10-arsko parcelo v Kotu 24, prodam. Informacije po telefonu: 76-370. M-15634
ŠKODO 120 L, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam za 90 SM. Tišina 21, telefon do 15. ure: 21-580. M-15590
REGAL ZA DNEVNO SOBO modam. Telefon: 24-746. M-15591
ENONADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO Z VRTOM v MURSKI SOBOTI, v dobrem stanju, ugodno prodam. Ludvik Krančič, M. Sobota, Ul. 17. oktobra 29. M-15592
FORD 1,6 L, letnik 1977, ugodno prodam. Veščica 50 c. M-15593
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam za 45 SM. Jože Žalig, Dolnja Bistrica 29 a, p. Črenšovci. M-15594
PARCELO, primerno za vinograd in sadovnjak v čentibskih goricah pri Lendavi, 7800 m2, prodam. Informacije: Franc Nemec, Lendava, Tomšičeva 11, telefon: (069) 75-068. M-OP NOVO ZIDANO POČ. HIŠICO - VINSKO KLET (garažo), popolnoma opremljeno, takoj vseljivo, z vinogradom ali brez, voda, elektrika v hiši, blizu Ormoža, prodam. Telefon: (063) 811-936. M-MM
BARVNI TELEVIZOR GRUN-DING z daljinskim upravljanjem prodam. Telefon: 23-046. M-15625
OPEL REKORD 1700, letnik 1973,prodam. Informacije po telefonu: 76-259 ali 70-350. M-15595
ZASTAVO 128, letnik 1985, prodam. Murska Sobota, Prvomajska 5, telefon: 24-207. M-15596 SENO V BALAH, večjo količino, in oves, večjo količino, prodam. Malačič,' Fokovci 2. M-15597
ŠKODO 110 L, letnik 1983, prodam. Anton Legenštein, Gerlinci 42. M-15598
126 P, letnik 1978, ugodno prodam. Puževci 34. M-15599 SMREKOVE PLOHE, 8 cm, in deske prodam. Naslov v upravi lista. M-15600
BARVNI TELEVIZOR z daljinskim upravljanjem, uvožen, prodam. Kerec, Murska Sobota, Naselje 14. divizije 26. M-15532 MOPED APN 4 prodam. Martjanci 56. M-15533
BREJO KRAVO prodam. Dobrovnik 221. M-15534
HLEVSKI GNOJ prodam. Lut-verci 20. M-15535
SEMENSKI KROMPIR, več sort, in MOTOR JAWA ČZ 175
ccm, nevozen, prodam. Tropovci 51. M-15536
ZASTAVO 101 z rezervnimi deli, letnik 1978, prodam. Telefon od 15. do 17. ure: telefon 26-649. M-15538
HLEVSKI GNOJ prodam. Gomilica 13. M-15539
TRAKTOR IMT 539 prodam. Časar, Kapca 7. M-15609 GOLF, letnik 1977, prodam. Gornja Radgona, Jurkovičeva 17, telefon: 74-982. M-15541 BELO REPO, semenski krompir igor in pluge za manjši taktor, 8-colni, prodam. Renkovci 111, p. Turnišče. M-15542
kupim
BOBNE, rabljene, kupim. Cena približno 15 SM. Tadej Džuban, Murska Sobota, Vrtna 3, telefon popoldan: 24-422. M-15442
TRAKTOR STEYR 188, 28 KS ali 30
KS, z jermenico, kupim. Telefon: (069) 71-369. M-15444
ŽAGAN LES ZA OSTREŠJE (6 m’) kupim. Telefon: 48-294. M-15513
sobe
TRIINPOLSOBNO STANOVANJE V LJUBLJANI oddam. Telefon popoldne: (061) 375-063. M-OP GARSONJERO ALI STANOVANJE v M. Soboti iščeta zakonca. Plačilo vnaprej. Telefon popoldne 26-658. M-15553
zaposlitve
DELAVCE IN DELAVKE ZA DELO PRI PREDELAVI PLASTIKE sprej mem v redno delovno razmerje. Informacije ob sobotah od 8. do 12. ure. Angela Kolosovski, Jamna 14, p. Videm ob Ščavnici. M-15246 VODOVODNEGA INŠTALATERJA z vozniškim izpitom takoj zaposlim. OD po dogovoru. Jakopec, Radenci, Maistrova 10, 73 x089. M-15440 SAMOSTOJNEGA AVTOKLEPAR-JA-AVTOLlCARJA sprejmem za nedoločen čas. OD po dogovoru oz. 200.000 din. Telefon: (069) 73-137. M-15449
DELAVCA PRI IZDELAVI CEMENTNIH IZDELKOV takoj zaposlim. Murska Sobota, Mladinska 36. Oglasite se v petek med 9. in 10. uro. M-15483
KV KLJUČAVNIČARJA, po možnosti z izpitom kategorije C, zaposlim. Štefan Šlihthuber, Klavniška 1, M.
Sobota. M-l 5611
t zno
VSE VRSTE PROJEKTOV IZDELUJE ZA VAS PROJEKTIVNI BIRO VLADO GOLUBIČ, telefon: 069 75 670 ali 042 86 165. M-15207
DVA TRAVNIKA (po 29 arov) dam v najem. Veščica 11.
MANJŠI PROSTOR ZA MIRNO OBRT V MURSKI SOBOTI vzamem v najem. Telefon: 26-426. M-15504 IMATE VLAŽNO KLET, mogoče vam jo zaliva tudi voda? Zaradi izolacije se oglasitč na naslov: Janez Hak, 69223 Dobrovnik 244. M-15544 PREKLIC!
Podpisana Pepca Pondeiek izjavljam, da nisem plačnica dolgov, ki jih dela sin, Štefan Pondeiek, iz Lucove 42. Pepca Pondeiek, Lucova 42, p. Petrovci. M-OP
V NEZNANO SE JE ZATEKEL NEMŠKI OVČAR. Sliši na ime BENO. Vse informacije sporočite v Petanjci 28, p. Tišina. M-MM VDOVEC V TUJINI, SAM, OSAMLJEN, išče žensko, staro od 45 do 55 let, s katero bi delil jesen življenja. Ponudbo s sliko pošljite na naslov: Štefan Cipot, 5125 So Kenwood, apt. 101, Chichago, Ill 60616, USA. M-MM
Kje si mama kje so tvoje pridne roke, živela si za nas, delila nam dobrote.
O, ma ti! V pomladni čas spet stvarstvo vabi večni glas, iz mrtvin ga vabi v nova rojevanja. A mi zdaj slišimo tvoj glas samo v nevidnih poljih naših src, ki si jih s predanostjo ljubečega v nas sejala, negovala in gojila.
Hvala!
Smrt se izlila je v bledo, obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage mame
Cecilije Vogrinčič
roj. Ovsenjak
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in-prijateljem, ki so sočustvovali z nami, izrazili sožalje, poklonili cvetje in vence ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala gospodoma župnikoma Poredošu iz Bakovec in Režonji iz M. Sobote ter drugima duhovnikoma. Hvala tudi pevcem iz Rakičana in M. Sobote ter predstavniku krajevne skupnosti, SDK in Potrošniku.
Žalujoči: sin Peter, hčerka Pepca, hčerka Marija z družino ter brat in sestra
Spokojen je ostal dom, ko je tako nenadoma in brez besed slovesa, nekaj dni pred 54. pomladjo, 12. marca v bolnišnici.v Slovenj Gradcu umrla naša požrtvovalna in ljubeča mama /s	-
Marija Mlinarič
roj. Kovač iz Odranec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu še zadnjič pospremili ob otožni pesmi zvonov na domače pokopališče, in vsem, ki nam v dneh bolečine nesebično pomagate, nas spodbujate in tolažite!
Žalujoči: mož Franc, hčerka Milka z družino, sin Milan in hčerka Irena
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata, strica, svaka in ujca
Štefana Gjerkeša
upokojenca in borca NOB, roj. v Turnišču 53, nazadnje stanujočega v Mariboru, ul. Draga Kobala 20,
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se prišli v tako velikem številu poslovit-od njega in s šopki ter venci zasuli njegov prerani grob in darovali za sv. maše. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala.
VSA NJEGOVA DRUŽINA
STRAN 22
VESTNIK 16. APRILA 1987
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega za šolsko leto 1982/83 na OŠ Puconci. Marjan Podlesek, Gorica 48; M-15407 HIŠO S POSESTVOM DAM ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU, NA KMETIJI IN OBNOVO GOSPODARSKEGA POSLOPJA. Naslov v upravi lista. M-15412
VRTOVE DAM v najem. Murska Sobota, Partizanska 50. M-15422
ZDOMCI! OPRAVLJAM SELITVE, TUDI IZ TUJINE. Telefon: 72-912. M-15428 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala, izdanega na Pedagoški gimnaziji Juša Kramarja M. Sobota, za šolsko leto 1978/1979. Dijana Palfi, Lendava, Mohorjeva 2. M-15446
IZDELUJEM PANJE AŽ 10. Cena 40.000 din. Naslov: Vučeti-nec 73, 42311 Lopatinec. IN-18011
KMEČKO HIŠO V OREHOVCIH, ob asfaltni cesti, dam v najem. Najemnina po dogovoru. Oglasite se pri Mariji Dreflak, Radenci, Panonska 23.
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(S'. Gregorčič)
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 66. letu starosti zapustila draga žena, mama, babica, hčerka in sestra
Irma Bohar
roj. Časar iz Stanjevec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnici pa darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem ter govornici KŠ Petrovci za poslovilne besede ob odprtem grobu in kole-, ktivu tozda Tobak, OE M. Sobota.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Janez, hčerka Etelka z možem Aleksandrom, vnuka Robert in Bojan, mama, sestra Etelka z družino, sestra Emilija z družino, brat Viktor ter nečaki in nečakinje
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
V SLOVO
V 50. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil dragi
Tibor Kučan
Ohranili te bomo v lepem spominu.
Žalujoči: mama, sestra Olga ter brata Karči in Jože z družinami
V 57. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš predragi mož, oče in stari oče
Stanislav Ritlop krojaški mojster iz Beltinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sodelavcem Kroja, godbenikom, g. župniku, pevcem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marta, hčerka Milena ter sinova Milan in Slavko z družinami
Kako pozabiti to gomilo, kjer srce tvoje spi, ki nam je vdano bilo, ki hrepenelo in nas ljubilo do zadnjega dne.
ZAHVALA
V 94. letu je mirno zatisnil trudne oči naš dragi oče, stari oče in pradedek
Janez Fartek
iz Kuzme
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam.v težkih trenutkih stali ob strani, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter ga pospremili na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede, gasilcem in godbi.
8. marca 1987
Žalujoči: sinovi Milan, Janez, Egon in Ludvik ter hčerka Frida z družinami
Nismo dovolili, da bi te izgubili, ali usoda rekla je tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo!
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 66. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Franc Sedonja
iz Rakičana
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam pisno ali ustno izrekli sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste ga obiskovali in ga tolažili ter mu lajšali bolečine. Posebna hvala vsemu zdravstvenemu osebju, ki mu je na kakršen koli način pomagalo. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS Rakičan za poslovilne besede ter vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče in pradedek
Janez Antalič
iz Vučje Gomile 89
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala lovski družini Moravci in drugim lovskim organizacijam ter rogistom ZLD Prekmurja in godbi za odigrane žalostinke, GD Vučja Gomila ter vsem gasilskim društvom, ki so sodelovali pri pogrebni svečanosti.
Prisrčna hvala tudi g. župniku, pevcem za žalostinke in vsem govornikom pri odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Vilma z možem, vnukinje Emilija, Marija in Olga z možmi ter pravnuki Jože, Stojan, Sabina in Gordan
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 74. letu za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara.mama in prababica
ZASPALA MAMICA SI ZLATA. ZAPRLA TRUDNE SI OČI.. .
Marija Zadravec
iz Turnišča
Hvala vsem sosedom, sorodnikom in botrini, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje in ji poklonili cvetje.
Posebna hvala govornici Mariji Gjerkeš za poslovilne besede, g. kaplanu za lep pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Bariča z možem Štefanom, vnuk Alojz z ženo Marijo, pravnukinji Helena in Mateja ter oče in mama Ternarjeva
Poml&d bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 81. letu zapustil naš dragi oče, brat, dedek, stric in pradedek
Ivan Lopert
iz Dokležovja
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje ali prispevali za gradnjo kirurgije ter v tako lepem številu pospremili našega dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala dr. Zadravcu, df. Čaru, g. duhovniku, pevcem, gasilskemu društvu, govorniku KS in vsem drugim kolektivom od blizu in daleč.
VSI NJEGOVI
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe ljubi oče ni, da bi skupaj še bili.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi ljubljenega očeta
Janeza Cigana
iz Dol. goric 176
ki nas je v 67. letu starosti, za vedno zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, ki ste nam v vseh težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred in ganljivo slovo ter pevkam za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Rozalija, hčerke in sinovi z družinami, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla. in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 84. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek
Štefan Marič
iz Bodonec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku Erniši za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi kolektivu Veletrgovine Potrošnik, TO Preskrba in kolektivu PE v Sebeborcih. '
Bodonci, Sebeborci, Beznovci, Radenci, Esslingen, 27. marca 1987
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
VESTNIK 16. APRILA 1987
STRAN 23
v besedi in sliki
TOLAŽBA NEGATIVNO OCENJENEGA
Spodaj podpisani pričakujem, da se dajo primerjave v tem pisanju, ki so videti nesorazmerne, razumeti po tistem latinskem reku »si parva licet componere magnis«, ali po naše: »če je dovoljeno majhno primerjati z velikim«.
Neki bivši politik me je zadnjič, na skupni seji predsedstev SZDL in ZSMS, ko so razpravljali o srednjih šolah v soboški občini, obdolžil, da sem šolnik, ki širi idejno krivoverstvo. Novinar, ki je bil tam, me je »konkretno omenil« v članku, za katerega bi bilo bolje domnevati, da ne povzema verodostjno zadevnega sestanka, ker v njem stojijo tako trditve o tem, da učenec ni-sub-jekt v vzgojno-izobraževalnem procesu, kot o tem,1 da ni dovolj poučen o razlikovanju dobrega in zlega. Normalno bi seveda bilo, da tisti, ki trdijo prvo, ne morejo trditi tudi drugega, ker bi »subjekti« morali znati razlikovati sami, ne da bi jim drugi Subjekti to povedali...
Sicer pa smo zdaj tako rekoč vsi prišli na svoje: tako bivši politik kot novinar, in tudi pisec sam.
Bivši politik se je spet enkrat pokazal kot nezmotljivi razliko-valec dobrega in zlega. Novinar je slednjič začel imenovati krivce, postal je konkreten, angažiran in kritičen. Škoda samo, da šele pri meni, ki sem brez oblastniške moči in vpliva, ki se me torej ni za bati, kjer si vsak upa. Toda enkrat je potrebno začeti.
Pisec pa sem prišel na svoje zato, ker se mi godi, kot se za filozofa spodobi. Tudi Atenca So-
krata so politiki obtožili, da kvari mladino, čeprav jo je zelo primerno poučeval. Res je sicer, da mene menda za zdaj dolži samo bivši politik, pa tudi Sokrat ravno nisem.
Ko smo že pri tem, ne morem, da se ne bi primerjal še z nekom: z vodjo politične organizacije, katere član sem, z rojakom Milanom Kučanom. Nekateri državljani so ga začeli dolžiti, da hodi po idejnih stranpoteh, ker je rekel, naj ne lovimo čarovnic, marveč naj se pošteno pogovarjamo, oziroma da bi bilo še boljše, če bi ljudje ustvarjali, ne pa kar počez čvekali o rečeh, ki jih, na primer’, niti prebrali niso.
Tako pa me bivši politik dolži kvarne idejnosti. Tega bivšega politika se spominjam po tem, da nam je nekoč povedal, kako je lahko tisti, ki opravlja takšno politično funkcijo, kakršno je imel on takrat, sposoben za karkoli. Ni dvoma, da on ni samo karkoli, ampak da tudi sodi kakorkoli.
Sicer pa, kaj bi o tem. Mene navsezadnje lahko preverijo šolske oblasti, izrečejo svoje dijaki »subjekti«, tukaj so zapiski mojih interpretacij in tako naprej.
Toda kako preveriti kakšno vsestransko razvito osebnost, kakšno takšno uresničitev Mar-xovega ideala generičnega človeka, ki je za karkoli in kakorkoli?!
Pojasnilo, ki tukaj sledi, seveda ni za mojega tožnika, je pa za kakšnega morebiti ne tako vsestransko razvitega: Marxov generični človek je ideal, je projekcija človeških sposobnosti, nedosegljiva, in prav zato ideal.
Štefan Smej, prof.
NOVINARJEVO POJASNILO - Če lahko še kaj dodam k temu odmevu, ki sem ga bil vesel — z avtorjem sva se predtem še kar spravljivo pomenila tudi po telefonu — bi rad najprej še enkrat citiral >sporen< stavek, ker se mi zdi, da ga je prizadeti preveč osebno in nekoliko drugače razumel. Torej: »Negativno oceno so v razpravi zapisali tudi idejnosti pouka in še zlasti poučevanju predmeta samoupravljanje s temelji marksizma in pri tem konkretno omenjali profesorja Smeja na SCTPU.« Ta konkretna omemba se je torej nanašala na poučevanje (omenjeno je bilo predvsem odmikanje od predmetnika), nihče pa vas ni obdolžil, in tega tudi nisem zapisal, da ste »šolnik, ki širi krivoverstvo«. In nihče od prisotnih tudi oporekal razpravi »nekega bivšega politika«, tudi ne predstavnik Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota, torej je bila ta ocena na nek način sprejeta, ni pa to bilo že tudi stališče, in tega tudi nisem zapisal v poročilu z naslovom Pozitivne spremembe in negativne ocene.
O tem, da je »novinar slednjič začel imenovati krivce, postal je konkreten, angažiran in kritičen«, pa ne bi želel polemizirati.
Jože Graj
Brez rokov, nosilcev in odgovornosti ne bo šlo!
Problematika prometne in požarne varnosti v Pomurju zbuja skrb. Zato je tudi terjala širšo obravnavo in analizo, ki je tekla v vseh štirih občinah, strnili in dopolnili pa so. jo na razširjeni seji predsedstva PMS SZDL v Murski Soboti. Veliko je bilo povedanega, ugotovljenega, predlaganega, vendar vse to ne bo dalo zaželjenih rešitev, če temu ne bo sledila konkretna akcija. Čeprav pri analizi stanja prometne in požarne problematike v Pomurju niso sodelovali vsi zainteresirani dejavniki, kar se v prihodnje naj ne bi dogajalo, so bile vendarle izoblikovane nekatere pomembne ugotovitve. Tako je bilo ugotovljeno, da smo v zadnjem obdobju v Pomurju veliko premalo storili na preventivnem področju, to je pri vzgoji ljudi in njihove varnostne kulture. Druga pomembna ugotovitev je ta, da je stanje cest na nekaterih odsekih v Pomurju nevzdržno in terja takojšnjo sanacijo, če hočemo, da to ne bo imelo hujših gospodarskih in drugih posledic. Nadalje je bilo zelo glasno rečeno, da se v prihodnje več ne bi smeli zadovoljiti le z ugotovitvami problemov, temveč da je potrebno določiti roke za njihovo sanacijo, opredeliti nosilce in
od njih zahtevati odgovornost. Da pa bi se stvari premaknile z mrtve točke, je potrebno najprej izdelati varnost-nopolitične ocene v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah ter skupnostih, hišnih svetih in drugih osnovnih'celicah. Tako naj bi storili v vseh štirih pomurskih občinah, do konca aprila pa bo opredelil naloge do te problematike tudi PMS SZDL, določil roke in nosilce ter zahteval odgovornost za njihovo uresničitev. Res je sicer, da se bo marsikje ustavilo pri denarju, ker je tega zdaleč premalo, vendar pa bi lahko veliko več storili za prometno in požarno varnost okolja, v katerem živimo, tudi brez denarja, s svojim obnašanjem, preventivnim delovanjem in racionalnim trošenjem denarja. Ta apel je namenjen vsem odgovornim dejavnikom, od vrtcev, šol, svetov za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, av-to-moto društvom, gasilskim organizacijam, inšpekcijskim službam, organom za notranje zadeve, gospodarski zbornici in drugim. Opozorilo za to naj bodo številni požari in letošnjih 56 prometnih nezgod, ki so v Pomurju terjale kar osem človeških življenj.
Feri Maučec
Geotermalna elektrarna?
Popolna toplotna izraba razpložljivih termalnih vrelcev v Sloveniji bi nam dala sto megavatov toplotne moči, kar je več kot vse načrtovane vodne elektrarne na reki Muri. Podatek smo slišali na posvetovanju o možnostih izkoriščanja geotermalne energije v naši republiki, ki je bilo v okviru minulega radgonskega gradbenega sejma, organizirali pa so ga Geološki zavod Ljubljana, Skupnost slovenskih zdravilišč, IMP Ljubljana in Vugi Brno iz Češkoslovaške. Ob tej priložnosti smo slišali, da so že leta 1913 v Italiji zgradili prvo geotermalno elektrarno, danes pa obratujejo že v najmanj 20 državah po vseh kontinentih. Njihova moč znaša 4,763.981 megavatov. Ob že znanih oblikah in načinih izkoriščanja termalnih voda (v zdraviliške namene, za ogrevanje rastlinjakov in podobno) se torej ponuja možnost pridobivanja električne energije iz sorazmerno ekološko neoporečnega in hkrati'obnovljivega energijskega vira iz geotermalnih elektrarn. Žal se, po besedah enega do strokovnjakov, nihče v Jugoslaviji resneje ne ukvarja s tem vprašanjem.	B. Ž.
Šola pristnosti, spontanosti in človeškosti
Vsak, ki je v soboto ob 14.00 prišel v soboško kinodvorano, se je na lastne oči ih ušesa lahko prepričal, kako bogat svet je svet Romov. Neromom, ki jih v dvorani proti pričakovanjem niti ni bilo tako malo, je poslej gotovo jasneje, da živimo z Romi, a v bistvu mimo njih. Romom je ob njihovem mednarodnem prazniku uspelo pripraviti spored, ki je bil sicer sprva sprejet hladno (spet to velja le za neromski del avditorija), nato pa so Romi iz minute v minuto s svojo neposrednostjo, vrojenim smislom in občutkom za glasbeni izraz ter naravnostjo, sproščenostjo, pritegovali vse večjo pozornost, ki je pri mnogih prerasla v navdušenje. Spremljajoč izviren romski spored je marsikdo začutil, kako pusta in daleč od pristne človeškosti je sodobna, splošno »veljavna« civilizacija in koliko ob-čehumanih vrednot je ta civilizacija zamenjala za druge, še zdaleč ne duhovne. To ne pomeni, da so Romi popolnoma izven dosega vpliva asimilacije, vendar
pa je sobota dokazala, da k sreči še vedno živijo svoje življenje in ohranjajo vsaj del svoje izvirnosti. In po tej plati bi morali soditi, ko govorimo o uspešnejšem vključevanju Romov v sodobni življenjski utrip družbe. Prihodnost Romov namreč ni v njihovi popolni asimilaciji, ampak nasprotno: v združevanju vseh, pa
foto: Boris Vogrinec
Prizor z uspelega recitala, ki sta ga skupaj pripravila Didi Borovšak in priznani cimbalist Adam Bicskey, nastopili pa so Romi s Pušče.
kakor pa je sobota močan, argumentiran prispevek k preraščanju stereotipov, saj so (udi tisti, ki Romom niso pretirano naklonjeni, začutili, da gre za ljudi s svojo kulturo, svojo civilizacijo
V uvodu prireditve sta spregovorila predsednik soboške skupščine Andrej Gerenčer in romolog dr. Vanek Šiftar. Slednji je svoje misli izražal z dušo in sočno, podobno emotiven pa je bil odziv na njegove besede. Nekaj citatov:
»... nikoli ne dovolite, da bi vas delili na makedonske, slovenske, hrvat-ske ali kake druge Rome ... Romi so pripadniki Jugoslavije kot enotna skupnost, čeprav živijo v različnih deželah.«
* »... ne nasedajte modi: ko spremljam dogajanje me boli, da so mnogokje izginili stari lepi romski priimki, da ste svoji deci nadeli imena, ki ste jih slišali nekje na zahodu. Na tistem zahodu, ki vas je sovražil (ob prvem mednarodnem kongresu Romov v Londonu so rasisti v avtomobilu zažgali dva romska otroka — op. p.). Ohranite svojo skupnost, svoj jezik, razvijajte ga in to pokažite tistim, ki menijo, da ste brez kulture in značajev.«
»Če hočemo, da se romska skupnost pojavi kot narodnost, je ena glavnih nalog, zgraditi vaš jezik na nivoju knjižnega jezika ... Kajti prvi kongres Romov je poleg skupnega imena, zastave in drugih reči sprejel tudi to, da je treba pristopiti k standardizaciji enotnega jezika.«
naj živijo kjerkoli. Kot je pokazala sobotna šola pristnosti, spontanosti in človeškosti, kot smo zapisali v naslovu, so Romi obogatitev našega dela in življenja. Pri tem si moramo jasno in odprto priznati, da je v družbi še veliko resnih predsodkov, čeprav se slednja besedna zveza zdi še toliko provokativna, pa je verjetno vsaj toliko resnična. In ob tovrstnih predsodkih tudi Romi ne bodo mogli doseči, kar bi lahko, čeprav to še zdaleč ni edini, tudi ne najpomembnejši vzrok. Vse-
in svojimi značilnostmi, kijih kaže spoštovati in jih vrednotiti enakovredno »prevladujočim«.
Mednarodni dan Romov, ki so ga slovenski proslavili v središču Pomurja, je žal enkraten akt, ki romsko vprašanje sicer trenutno aktualizira, ne preraste pa v sta- len proces. Da bi se to zgodilo, • moramo veliko storiti oboji — tako Romi kot »ostali«. Slednja delitev je sicer neljuba, a zaradi dejanskosti nujna in realna. Ko je ne bi bilo, tudi o Romih kot marginalni skupini ne bi več go-
V teh sončnih pomladnih dneh je dovolj dela za vse, ki niso okuženi z »lenitisom«, je potrdila tudi Vilma Podlesek od Grada, Zajetne kupe vejevja so ji navozili...
(Foto: Janko Stolnik)
vorili. Vendar pa ostajata dve nalogi — prva bolj strateška in vseobsegajoča, druga povsem konkretna. Najprej gre za iskanje združevalnih elementov za vse Rome sveta, da bi nekoč zaživeli kot narod. Za to je potrebno nekaj, česar danes Romi v svetu nimajo in za kar si v mednarodnem merilu prizadevajo: romski knjižni jezik. V zvezi s tem tudi pri nas ne gre več postavljati romskega vprašanja kot social-
no, pač pa nacionalno. Kot druga, vendar .ne manj pomembna, ker zadeva vse nas, pa je naloga po vzbujanju zavesti (tako pri Romih kot neromih) o nujnosti obstajanja enih in drugih. Ta zavest pa naj se še nadgrajuje z nujo po medsebojni pomoči, ne na relaciji veliki :mali ali nadrejeni :podrejeni, ampak kot resnično enakopavno sodelovanje, ki upošteva vse posebnosti in razli-
ke.
Bojan Peček
Pločnik na Titovi cesti obnavljajo
V srednjeročnem in referendumskem programu mestnih krajevnih skupnosti je tudi ureditev pločnika na Titovi cesti v Murski Soboti. Na pločniku so nastale večje razpoke in vdolbine, katerim so se morali pešci nenehno izogibati. Zdaj so delavci splošnega gradbenega podjetja Pomurje skupno s kooperanti odstranili vse poškodovane plošče na delu pločnika od Agrotehnike do Cvetkove ulice. Na njihovo mesto pa bodo položili manjše kocke različnih barv. Zaradi obsežnih del, saj bodo istočasno uredili tudi komunalne naprave, kot so vodovod, kanalizacija in elektrika ter javna razsvetljava, je omenjeni del pločnika zaprt. Predvidevajo, da bo tako do junija, ko naj bi končali z deli, ki bodo stala 33 milijonov dinarjev. Denar bodo prispevale mestne krajevne skupnosti in delovne organizacije, pred katerimi poteka pločnik.
Mestne krajevne skupnosti nameravajo skleniti še eno pogodbo s soboškim gradbenim podjetjem, katerega delavci naj bi se nato lotili popravila pločnika na Titovi cesti od Cvetkove do ulice Arhitekta Novaka. Ta dela pa bodo stala dodatnih 24 milijonov dinarjev.
M. Jerše
Slovesno ob prazniku KS
V petek so v krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici slovesno proslavili svoj praznik. Slavnostni govornik na seji krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij je bil Milan Tišler, predsednik KK SZDL. V svojem govoru seje ozrl v minulo enoletno obdobje ter ocenil delo celotne krajevne skupnosti, krajanov in družbenopolitičnih organizacij ter posameznih društev. Skupna ocena je bila, da so v minulem letu v Vidmu ob Ščavnici precej napredovali in dosegli nekatere pomembne delovne zmage, saj so dobili novo trgovino, uredili precej komunalnih problemov, nekatera društva pa so zaživela v krajevni skupnosti in s krajani. Na slavnostni seji so podelili tudi priznanje KK ZSDL z bronastim znakom OF in priznanja krajevne skupnosti. Po slavnostni seji so se zvrstile kulturne prireditve.	D. L.
Šalovčani v oddaji Znanje-imanje
V krajevni skupnosti Šalovci so že stekle priprave za sodelovanje v kmetijski oddaji Znanje, imanje, ki jo pripravlja televizija Novi Sad. Prireditve bodo potekale 12., 13. in 14. junija v Magliču, predstavniki Šalovec so že obiskali gostitelje, ti pa so jim konec minulega tedna obisk že tudi vrnili. Poleg sodelovanja v kvizu, se bodo Šalovčani predstavili tudi s kulturnim programom, ki ga pripravlja KUD Šalovci. Gledalcem bodo predstavili ljudska kmečka opravila in običaje, nastopila pa bo tudi folklorna skupina. Ekipa Šalovec se bo z gostitelji pomerila tudi v športnih tekmovanjih, in sicer v malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško in v šahu.	-Ik-
STRAN 24
VESTNIK 16. APRILA 1987
VESTNIK 16. APRILA 1987
industrija izolacijskih materialov, n. sol. o.,
61110 ljubljana, ob železnici 18
tel.: (061) 443-096, 442-402, tlx: 31585 yu izo
— izdelki za hidroizolacije
Proizvodni — izdelki za termo-akustično izolacijo program — izdelki za cestogradnjo in	— izdelki za elektroizolacije
dejavnosti:— izdelki za avtoindustrijo
Vgradnja vseh vrst izolacijskih | sistemov z jamstvom
Inženiring za vse r vrste izolacijskih sistemov
Protipožarni inženiring
ZAŠČITA TEMELJEV
Rek: »Nisem tako bogat, da bi lahko kupoval slabo blago« pripisujemo Angležem. Velja za vsa področja, najbolj nemara za gradbeništvo. In prav pri zidavi ni posebej dosledno uveljavljen. Graditelji v želji, da bi prihranili, dostikrat klestijo z gradbenim načrtom predvidene stroške. Če si to privoščijo pri hidroizolaciji, delajo usodno napako.
Ker vlaga škoduje konstrukcijam temeljev in kletnih zidov, je le-te treba zaščititi Za zaščito kletnih zidov pred vlago in talno vodo izberemo kakovosten material in pravilno izvedbo. Vse morebitne napake pri izvedbi imajo za posledico nekakovostno zaščito in s tem izredno drago in zahtevno sanacijo.
Na temelju (pod vsakim zidom) izdelamo temeljni hitiroizolacijski sloj po vsej.širini emelja. Trakove bitumenskega varilnega traku IZOTEKT V-4 položimo na izravnan temelj. Stike na preklop (10-15 cmi zlepimo z bitumensko maso ali za-var mo. Hidroizolacijo na temelju izvedemo v dveh slojih s tem, da so preklopi gornjega sloja v zamiku. Zaradi kasnej-
Ll—.. J t
še i?delave notranje horizontalne in morebitne zunanje vertikalne izolacije mora biti izolacija na osnovni temeljni površini tako široka, da gleda na vsaki strani 10-15 cm izpod zidu.
Ker notranjo horizontalno in zunanjo vertikalno zaščito opravimo šele po postavitvi zidov, moramo temeljno hidroizolacijo zaščititi pred malto ali betonom, ki bi padla nanjo pri zidanju, in poškodbami.
Notranjo horizontalno zaščito opravimo na ravni, očiščeni površini podložnega betona, ki ga premažemo s hladnim bitumenskim premazom - IBITOL (čas sušenja okoli 24 ur). Enako storimo tudi z robovi temeljne hidroizolacije. IBITOL preprečuje, da bi se pri varjenju naredil sloj pare, ki bi preprečeval dobro zleplje-nje podlage in varilnega traku.lZOTEKT varimo s segrevanjem bitumenskega sloja z butanskim gorilcem. Preklopi morajo biti zavarjeni natančno in široki približno 10 cm Še posebno pozornost moramo posvetiti stikom s temeljno izolacijo od zidovih.
Drugi sloj zaščite položimo tako, da trakovi tečejo v isto smer in je sredina gornjega traku na stiku spodnjega.
Da ne pride do poškodb horizontalne zaščite, je najbolje; da čim hitreje položimo preko nje toplotno izolacijo (npr. sty-ropor plošče v debelini, ki je zahtevana po gradbeno fizikalnem izračunu), parno oviro - polietilenska folija in cementni estrih, ki služi kot podlaga končnemu pohodnemu sloju.
Najbolj kakovostno moramo izdelati zunanjo vertikalno zaščito kletnih zidov.
Postopek je podoben kot pri izvedbi horizontalne zaščite, le da zahteva več spretnosti in pazljivosti. Tudi tu predhodno premažemo podlago s hladnim bitumenskim premazom 1BITOLOM. Bitumenske varilne trakove (IZOTEKT) in preklope med njimi moramo 100% zavariti na podlago in med seboj.
Pred zasutjem hidroizolacijo zaščitimo in opravimo drenažo.
Zaščita temeljev in kletnih zidov, ki je primerna za peščena tla, ni zadostna p ilovnata vodonepropustna tla. V zasipu ob zidovih se zadržuje voda in izolacija mora zadrževati poleg vlage tudi vodni pritisk zajezene vode. Za tako izolacijo uporabimo bitumenski varilni trak IZOTEKT T-4. Poleg kakovostne zaščite moramo izdelati tudi drenažo, po kateri odteka voda.
TEHNIČNO-INFORMATIVNA ‘	SLUŽBA IZOLIRKf
061/443-096
Imate probleme s slabo hidroizolacijo ali vlago?
Je vaš dom slabo toplotno izoliran?
Ali že gradite in vas zanimajo pravilni in učinkoviti sistemi
izolacij?
'OKLIČITE P AJ BOMO f
VAŠ PROBL
tv
-
gorenjewow©j
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava Industrijska, cesta
Telefon: h.
c.
(069) 75277
TOZD TOVARNA VARILNE OPREME
Transformatorji za varjenje
od 120-400 A
Usmerniki za varjenje
od 200-600 A
Polavtomati za varjenje
od 120-800 A
Točkainiki za točkasto varjenje
od 10-40 KVA
Stroji za sočelno obžigalno varjenje
do 40 KVA
Stroj za sočelno vertikalno varjenje betonskega železa v fazi in na mestu gradnje
Rezalna tehnika
Naprave za mehanizacijo varjenja in Unije za varjenje linZMmnngj
TOZD MONTAŽA — PURLEN
Purlen A (predizolirane cevi) od 0 21,3—0 408 mm
Purlen B (izolacijski plašči)
od 0 18—0 114 mm
Varvent (ventilacijske cevi)
od 0 83—0 1250 mm
Verflex (ekspanzijske posode)
Projektiranje in montaža vodovoda In centralne kurjave
Projektiranje in montaža cevovodov kotlov, rezervoarjev in ventilacij

PRIPOROČAMO SE S KAKOVOSTNIMI IZDELKI IN USLUGAMI
TOZD VARIS
Sanitarne kabine
Kopalnice z WC
Kopalnice brez WC
Kabine za WC
Kabine za tu*
Izdelava betonskih strešnikov in slemenjakov
Izdelava razne betonske galanterije
 Vi

STRAN 26
VESTNIK 16. APRILA 1987
URADNE OBJAVE
Leto XXIII	Murska Sobota, 16. aprila 1987	Št.: 11
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec
112.	Ugotovitve, stališča in sklepi k poročilu o izvajanju referendumskega programa v letu 1986 v občini Murska Sobota
113.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje Domajinci
114.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Gornja Radgona za leto 1986
115.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju k. o. Slap-tinci
116.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lendava zi, leto 1986
117.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Murska Sobota za leto 1986
118.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo vodovodnega omrežja na območju KS Cankova
119.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za vodovod Črnske meje—Černelavci—Gederovci—Cankova ter vodovod Černelavci—Brezovci—Domajinci—G. Črnci
120.	Odredba o javni razgrnitvi osnutka zazidalno-ureditvene-ga načrta za naselje Cankova
112
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ura,dne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca, 1987 ter na seji Družbenopolitičnega zbora dne 8. aprila 1987 sprejela
UGOTOVITVE, STALIŠČA IN SKLEPE K POROČILU O IZVAJANJU REFERENDUMSKEGA PROGRAMA V LETU 1986 V OB-
ČINI MURSKA SOBOTA
Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti sta na seji dne 19. marca 1987 ter Družbenopolitični zbor na seji dne 8. aprila obravnavali Poročilo o izvajanju referendumskega programa v obdobju od 1. 3. 1986 do 31. 12. 1986 v občini M. Sobota, ki gaje pripravil Odbor za nadzor nad izvajanjem referendumskega programa.
Zbori so na osnovi poročila in predlogov, ter mnenj iz razprave sprejeli naslednje
ugotovitve, stališča in sklepe:
1.	Zbori občinske skupščine sprejemajo poročilo o realizaciji referendumskega programa na področju modernizacije cest za obdobje 1/3—1986 do 31/12—1986 in ugotavljajo, daje bil program modernizacije cest za leto 1986 v skladu z razpoložljivimi sredstvi v celoti izpolnjen oz. celo presežen.
Zbori ugodno ocenjujejo sodelovanje posameznih KS s finančnimi prispevki in fizičnim delom. S takim sodelovanjem je potrebno nadaljevati in sproti seznanjati posamezne KS s problemi, ki se na terenu pojavljajo.
V prihodnje je potrebno do kraja zaostriti nadzor nad izvajanjem del, tako na objektih iz referendumskega programa za področje šolstva, kot tudi pri programu modernizacije cest. V kolikor bo do kakšnih koli napak prišlo, se mora od izvajalca del dosledno zahtevati, da napake popravi. Pri tem morajo večjo odgovornost prevzeti strokovne službe (službe za nadzor), kakor tudi izvajalci del.
2.	Zbori občinske skupščine sprejemajo poročilo o izvajanju referendumskega programa na področju vzgoje’in izobraževanja v letu 1986 in ugotavljajo, da so se sredstva stekala po planu in, da se je poraba sredstev vršila y skladu s sprejetim planom izvajanja referendumskega programa.
Zbori ugotavljajo, da je bila poraba razpoložljivih sredstev nekoliko omejena, zaradi interventnega zakona.
Zahtevek za porabo sredstev za gradnjo večnamenske dvorane pri OS E. Kardelj v M. Soboti je od strani izvršnega sveta SRS dobil soglasje, tako, da gradnja tega objekta sedaj nemoteno poteka.
Zbori opozarjajo in zadolžujejo Občinsko izobraževalno skupnost, da se načeloma spoštujejo strukturni deleži finančnih sredstev dogovorjenih v odloku o izvajanju referendumskega programa, vendar je ob tem potrebno upoštevati tudi nekatere spremenjene pogoje (izpad sredstev OZD).
Zbori predlagajo Občinski izobraževalni skupnosti, da zaradi pomembnosti pričete investicije — večnamenske telovadnice pri OŠ E. Kardelj, to investicijo čimprej konča in šele nato prične z naslednjo investicijo. Da pa ne bi prišlo do težav in zamud pri pričetku nove in-ivesticije (Osnovna šola Bakovci) se priporoča organom Občinske izobraževalne skupnosti, da skupaj s KS Bakovci imenujejo gradbeni odbor in takoj uvedejo postopek za pripravo dokumentacije za navedeno investicijo.
3.	Nosilci investicij morajo v skladu z Odlokom o referendumskem programu z zbranimi sredstvi ravnati skrajno racionalno — vse
zadeve v okviru referendumskega programa morajo sprotno biti razčiščene v sodelovanju s pristojnimi krajevnimi skupnostmi. Nosilci investicij morajo pravočasno pripraviti investicijske programe.
4.	V bodoče je potrebno v poročilih o realizaciji referendumskega programa prikazati tudi druga sredstva, ki so predvidena z referendumskim programom.
Številka: 014-1/87
V M. Soboti, dne 8. aprila 1987 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
113
Na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 19. 3. 1987, sprejela
ODLOK
o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje Domajinci
1.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za melioracijsko območje Domajinci, ki gaje izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem V Murski Soboti pod št. 9/86-UN/S.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje: a) tekstualni del:
—	obrazložitev k ureditvenemu načrtu,
—	soglasja pristojnih organov in organizacij;
b) grafične priloge:
—	izrez iz Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986-2000
(namen prostora)	v M 1:25000
—	izrez iz Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986-2000
(naravni viri)	v M 1:25000
—	izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega
plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990	v M 1:5000
—	območje obdelave	v M 1:5000
—	ureditvena situacija	v M 1:5000
—	funkcionalne površine	v M 1:5000
—	prometna situacija	v M 1:5000
3.	člen
Območje obdelave, za katero se sprejema ta ureditveni načrt, obšbga zemljišča pare. št. 1028, 1032, 1035, 1036, 1033, 1034, 1052, 1038, 1048, 1047, 1049, 1050, 1051, 1053, 1052, 1054, 1056, 1060, 1061, 1059, 507, 506, 505. 504 v k. o. Krašči; zemljišča pare. št. 470, 471, 468, 469, 467, 466, 465, 464, 463, 462, 461, 460 459, 458, 457, 456, 455, 454, 453, 452, 451, 450, 449, 448 447, 446, 445, 442, 441,440, 439, 438, 437, 436, 435, 434, 433, 432, 431,429, 428, 427, 430, 426, 425, 424, 423,422,421, 420,419, 418,417,416, 415,414, 413, 412, 411, 1417, 354, 355. 356, 353, 352, 351, 350, 349, 348. 347, 346, 345, 344, 343, 342, 341, 340, 339, 338, 337, 336, 335, 334, 333, 332, 331, 330, 329, 327, 326, 323, 321/1, 321/2, 320/1, 320/2, 319, 318, 358, 328, 359, 360, 361, 362, 363, 364, 365, 366, 367, 368, 369, 370, 371, 372, 373, 374, 375, 376,	377, 378,	379, 380.	381, 382,	383, 384,	385, 386,
387,	388, 390, 391, 392, 393, 394,	395, 396,	397, 420,	777, 778,	779, 780,	781, 782,
783,784,785,786, 787, 789,790,792, 793, 794, 847, 856, 855, 854, 853, 1422, 775. '774, 773, 772, 771, 770, 769, 768,	767. 766,	765, 764,	763, 761,	760, 759,	758, 755.
754,	753, 752, 751, 744, 745, 719,	718, 717,	716, 715,	714, 713,	712, 711,	710, 709.
708,	707, 405, 404, 403, 402,401, 400,399, 398, 1423, 706, 705, 704, 703, 702. 701. 700, 699, 698, 697, 696, 695, 694, 693, 692, 691, 690, 689, 688, 687, 686, 720. 722,
724,	725, 726, 727, 728, 729, 730, 731, 732, 733, 734, 735, 736, 737, 738, 739, 740, 741 v k.o. Domajinci ter zemljišča pare. št. 19, 20, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 37, 39, 15, 49, 50 delno, 449, 448, 452, 454/1, 454/2, 454, 455, 456, 457, 458, 460, 461, 462, 463, 464, 465, 466, 467, 468, 469, 470, 471, 472, 473, 474, 475, 476, 477, 478, 479, 480, 481, 483 delno, 484 delno, 485, 486, 487, 488, 489, 490, 491, 492, 493, 494, 495, 496, 499, 500 in 501 v k.o Beznovci.
Meja območja je razvidna iz grafične priloge, navedene v 2. členu tega odloka.
4.	člen
Do pričetka melioriranja zemljišč se zemljišča, navedena v prejšnjem členu, uporabljajo v dosedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na načrtovano izrabo.
5.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občin Pomurja, Enota v M. Soboti.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 324-3/86-4
M. Sobota, dne 19. 3. 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
An	drej GERENČER, 1. r.
114
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb’v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 7/87) in 206. čl. statuta občine Gornja Radgona (Ur. obj. Pomurja št. 41/81 in 7/89 in 2/87) skupščine občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. 3. 1987 sprejela
ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE GOR. RAD-
GONA ZA LETO 1986
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Gornja. Radgona za leto 1986, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada in posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Gornja Radgona.
2.	člen
Zaključni račun proračuna izkazuje:
— skupne prihodke v bilanci proračuna	558.414.217
— skupno razporeditev prihodkov po bilanci proračuna 535.551.336 — presežek prihodkov nad odhodki	22.862.881
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
— skupne prihodke	9.402.993
— skupne odhodke	—
— presežek prihodkov nad odhodki	9.402.993
Zaključni račun sredstev posebnega računa za zdravstveno varstvo živali izkazuje:
— skupne prihodke v znesku	26.394.770
— skupne odhodke	20.163.326
— presežek prihodkov nad odhodki	6.231.444
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna občine Gor. Radgona v znesku 22.862.881 din se prenese kot prihodek proračuna občine v letu 1987.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada v višini 9.402.993 din se prenese kot prihodek rezervnega sklada za leto 1987.
5.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki posebnega računa sredstev za zdravstveno varstvo živali v znesku 6.231.444 din se prenese kot prihodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali za leto 1987.
6.	člen
Predlog doseženih prihodkov in njihova razporeditev sta sestavni del proračunske bilance za leto 1986.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 400-2/86-03
Datum: 30. 3. 1987
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona Peter Fridau
115
Na podlagi 114. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gornja Rasgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 30/3-1987 sprejela
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju k. o. Slaptinci
1.	člen
V odloku o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskem območju k.o. Slaptinci (Ur. objave, št. 21/86) se v naslovu odloka besedilo: »na melioracijskem območju k. o. Slaptinci« spremeni in glasi: »na melioracijskih območjih v občini G. Radgona«.
2.	člen
1.	člen se spremeni tako, da glasi:
»Na podlagi tega odloka zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih opredeljenih z
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka za k. o. Slaptinci (Ur. objave, št. 31/81),	-
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka za k. o. tx>manoše (Ur. objave, št. 27/81),
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Črnci, Lutver-ci, Plitvica, Nasova, Žepovci (Ur. objave, št. 27/82) in
—	odlokom o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Boračeva, Šra-tovci, Orehovci, Črešnjevci, Mele in Zbigovci (Ur. objave, št. 20/83).«
3.	člen
2.	člen se spremeni tako, da glasi:
»Višina nadomestila po hektarju je odvisna od programa vzdrževalnih del za posamezno območje, ki ga za vsako leto na predlog investitorja melioracije sprejme Kmetijska zemljišča skupnost občine G. Radgona najpozneje do 28/2 v tekočem,letu.«
4.	člen
Besedilo 1. odstavka 3. člena se spremeni tako, da glasi:
»Program vzdrževalnih del iz prejšnjega člena pripravi investitor melioracije skupaj s strokovno službo ABC Pomurka, Kmetijska zadruga G. Radgona v skladu s 3. členom odlokov o uvedbi melioracijskih postopkov. Program obsega vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah, za katere se po tem odloku štejejo melioracijski jarki, cevna drenaža ter drugi objekti, ki so bili narejeni zaradi melioracije.«
5.	člen
5.	člen se dopolni tako, da se doda drugi odstavek, ki glasi:
»V letu 1987 znaša nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na vseh melioracijskih območjih navedenih v 1. členu odloka 3.500 din po hektarju.«
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 462-1/80
G. Radgona, 30/3-1987
Predsednik
Skupščine občine G. Radgona
Peter Fridau
116
Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 276. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora Krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 10. 3. 1987 sprejela
ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LENDAVA ZA LETO 1986
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Lendava za leto 1986, ki obsega:
— skupne prihodke po bilanci proračuna	619.048.019
—	skupno razporeditev prihodkov po bilanci
proračuna	616.950.666
— presežek prihodkov nad odhodki proračuna:
a)	za prenos v naslednje leto	42.610
b)	za prenos na posebno partijo žiro
računa proračuna	2.054.743
2.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 42.610 din se prenese kot prihodek proračuna za leto 1987 ter 2.054.743 din se prenese kot prihodek posebne partije žiro računa proračuna za leto 1987.
3.	člen
Bilanca izvršitve proračuna za leto 1986 je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 400-3/86-3
Datum: 12. 2. 1987
Predsednik
Skupščine občine Lendava
LEINER Rudolf 1. r.
117
Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) ter 160. člena in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je Skupščina občine M. Sobota na seji zbora združenega dela dne 19. marca 1987 in zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca 1987 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1986
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine M. Sobota za leto 1986, katerega sestavni del je tudi zaključni računi posebnih računov proračuna.
2.	člen
Po bilanci zaključnega računa proračuna so znašali v letu 1986 skupni prihodki 1.306.827.189.— dinarjev, skupni odhodki pa 1.287.491.701.— dinarjev. Na posameznih računih proračuna pa so ob zaključnem računu ugotovljena naslednja stanja:
A. Redni račun proračuna (št. 630-10009)
L Skupni prihodki	1.192.566.777.-
2. Skupni odhodki	1.183.849.670,—
3. Presežek	8.717.107,—
B. Posebna partija proračuna (št. 630-510009)	
L Skupni prihodki	118.258.236. -
2. Skupni odhodki	101.142.031.—
3. Presežek	17.116.205.—*
C. Posebna partija proračuna (št. 630-410009)	
1. Skupni prihodki	2.537.027.—
2. Skupni odhodki	2.500.000.—
3. Presežek	37.027,-
Na računu rezervnega sklada proračuna je v letu 1986 ob zaključnem računu saldo zbranih prihodkov 18.953.221,— dinarjev.
3.	člen
Presežek na rednem računu proračuna v znesku 7.205.996.— dinarjev se uporabi za namene iz 10. člena dogovora o izvajanju politike- na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1986, razlika presežka v višini 1.511.111.— dinarjev pa se kot nerazporejeni presežek iz leta 1985 odstopi republiškemu proračunu v skladu z dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985.
Presežki na posebnih partijah v znesku 17.116.205.— dinarjev in 37.027,— dinarjev se prenesejo v naslednje leto kot prihodki istih partij proračunov v letu 1987.
Saldo na računu rezervnega sklada proračuna v znesku 18.953.221,— dinarjev se prenese kot prihodek istega v letu 1987.
4.	člen
Pregled doseženih prihodkov in njihova razporeditev za leto 1986 sta sestavni del posebnega dela odloka — proračunske bilance.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 400-1/87-2
M. Sobota, 27. marca 1987
Predsednik
Skupščina občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, dipl. ekon.
118
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/85) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 20/80 in 36/81) je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 1. 4. 1987, sprejel
ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo vodovodnega omrežja na območju KS Cankova
I.
Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za gradnjo vodovodnega omrežja na območju Krajevne skupnosti Cankova, ki ga je pod št. 24-1/86-LN/S v februarju 1987 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
II.
Osnutek lokacijskega načrta se razgrne v prostorih Krajevnega urada Cankova ter v izložbi zgradbe SO M. Sobota (Titova cesta).
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo organizirana javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku lokacijskega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
Številka: 351-6/87-4
M. Sobota, dne 1. 4. 1987
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota
Janez ŠTOTL, 1. r.
119
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 20/80 in 36/81) je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 1. 4. 1987, sprejel
ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za vodovod Črnske meje—Černelavci—Gederovci—Cankova ter vodovod Černelavci—Brezovci—Domajinci—G. Črnci
I.
Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za vodovod Črnske	meje—Černelavci—Gederovci—Cankova	št.
24/86—LN/S ter vodovod Černelavci—Brezovci—Domajinci—G. Črnci št. 27/86—LN/S, ki ga je v januarju 1987 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
II.
Osnutek lokacijskega načrta se razgrne v prostorih Krajevnega urada Cankova, v gasilskem domu Brezovci, v prostorih zadružnega doma Černelavci, v prostorih Veletrgovine »Potrošnik« Gederovci, v gasilskem domu Rankovci in gasilskem domu Zenkovci ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta).
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bodo organizirane javne razprave po krajevnih skupnostih, kraji in časi razprav bodo določeni naknadno.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k Osnutku lokacijskega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
Številka: 351-5/87-4
M. Sobota, dne 1. 4. 1987
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota
Janez ŠTOTL. 1. r.
120
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 20/80 in 36/81), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 1. 4. 1987, sprejel
ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka zazidalno-ureditvenega načrta za naselje Cankova
I.
Javno se razgrne osnutek zazidalno-ureditvenega načrta za naselje Cankova, ki ga je pod št. 7/87 ZN/S izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
II.
Osnutek zazidalno-ureditvenega načrta se razgrne v pro
storih Krajevnega urada Cankova ter v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Titova cesta).
Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. V tem času bo organizirana tudi javna razprava, kraj in čas razprave bo določen naknadno.
III.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi in organizacije pismene pripombe k osnutku zazidalno-ureditvenega načrta Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, Staneta Rozmana 5 ter Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine Murska Sobota.
Številka: 351-4/87-4
M. Sobota, dne 1. 4. 1987
(Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota
Janez ŠTOTL, 1. r.
za končno obdelavo pri gradnji hlevov, silosov in drugih objektov
Topli montažni dimnik z gibljivimi samotnimi cevmi, odpornimi proti kislinam in ognju
KAKŠNE PROBLEME REŠUJE TO-MO-DI
NIVEDUR NIVELAN N
je proti vodi odporno cementno lepilo za lepljenje keramičnih ploščic, klinkerja, steklenega mozaika, salonita, plinobetona (siporex), itd.
NIVEDUR VIRGO EXTRA belo cementno lepilo za lepljenje in zapiranje reg (fugiranje) keramičnih ploščic in mozaika iz porcelana, stekla ali keramike.
NIVELAN ZR za zaribavnje fasadnih sten zidov v vlažnih prostorih ali notranjih površin. Dobro se prime na omet, beton, opeko in druge gradbene materiale, na strop ali na steno.
VIADUR UNIVERZAL
je proti vodi odporna lepilna, re-paraturna in izravnalna cementna masa za glajenje, polnjenje, nive-liranje, lepljenje, zalivanje reg in oslojevanje.
VILAPLAN
izravnalna masa za pripravo gladkih sten in stropov pred polaganjem tapet, nanašanjem plastičnih premazov, stenskih plošč ali folij in pleskanjem.
EPOKT1T -
DES
trajni zaščitni premaz notranjih sten silosov in bazenov za kisanje zeljej, repe in sl.
tankoslojni omet za notranje prostore na umetne smole, za strojno ali ročno ometavanje.
NIVELAN NR
masa za zaribavanje in izravnavo sten in stropov notranjih prostorov
NIVELAN Z
zunanji tankoslojni omet na osnovi umetne smole za strojno ali ročno ometavanje fasad
VEZUR
montažni hitrovezni cement za vstavljanje konzol, sider, plastičnih vložkov, železnih lestev, stopnlščnlh ograj Itd.
HIDROZAN
masa za vodotesnost, za hidroizolacijo različnih betonskih ali zidnih površin, kletnih prostorov, vlažnih zidov, rezervoarjev za .pitno vodo itd.
Uporablja se za vse vrste kurjenja. To je najnovejša konstrukcija dimnika s toplotnim učinkom ogrevanja zgornjega dela dimnika ob pomoči ogretih sten in zraka.
Pri tem je kondenzacija vodnih par dimnih plinov pri izhodu iz dimnika zmanjšana na minimum.
Odpornost šamotnih cevi proti kislinam in ognju zagotavlja, da bo ostal dimnik ob pojavu žveplene in žveplaste kisline nepoškodovan. Minimalna vleka je popolnoma zagotovljena s tem, ker je dimnik dodatno ogret po vsej svoji višini z lastnimi plini.
Konstrukcijsko so cevi povezane med seboj po vsej višini, s čimer je doseženo, da zaradi kakršnih koli dinamičnih in termičnih udarov ne more priti do negativnega vpliva sekundarnega zraka.
 Po ustreznih tablicah in s praktičnimi izkušnjami se TO-MO-DI lahko uporablja kot zbirni dimnik z do 12 priključki na en dimnovod. Mineralne vrvi na robovih rebrastih cevi omogočajo, da se cev dimnika termično giblje vodoravno in navpično.
Enostavna montaža omogoča, da dimnik TO-MO-DI gradijo tudi amaterji.
PRODAJA
KZ — Kmetovalec Ljutomer, trgovina Ključarovci, Lesnina Murska Sobota, Lesnina Maribor, Slovenijales Hoče.
Krovna plošča je širša za širino fasadne opeke in odkupnega roba
Mineralna ali steklena volna, s katero pri zadnji Samotni cevi zapremo zračne komore
Zadnji zunanji blok, pri katerem se Samotna cev popolnoma skrije tako, da od zgornjega roba cevi do zgornjega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2—4 cm prostora
Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov tako, da jo centrično pritisnejo rebra šamotnih cevi
PROIZVODNI
PROGRAM:
Izdelujemo, gradimo, svetujemo, projektiramo dimnike TO-MO-DI:
- premera 13, 15, 16, 20, 25, 30, 35,40,45, 5®, 55, 60, 65, 70, 80 in 90 cm
— višine do 60 metrov, kar ustreza jakosti kotlov od 3 do 9.200 kW (od 2.500 do 8.000.000 kCal)
— fazonsko opeko
— cevno opeko za vlivne sisteme v železarnah
— izdelke iz šamota in elektrošamota
GRADIMO:
Vse vrste industrijskih peči s šamotno oblogo za:
— termoelektrarne
— cementarne
— apnenice
— steklarne
Vse vrste tunelskih in komornih peči ter kotlov.
Fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika
Žične sponke ali mehka žica, s katero cevi med seboj zvežemo
Konzolna plošča je za širino fasadne opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju.
Notranja Samotna cev, katera se med seboj po višini v utor na utor veže s šamotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno žično sponko.
Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika.
Priključni element za kotel ali peč.
Odbojni blok.
Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika.
Prvi zunanji plašč.
Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča.
Zahtevajte prospekte proizvaja:

cc
CEI-3E
Informacije in nasveti: Montažno industrijsko podjetje, Opekarska 13, Ljubljana
tel.: 061/212-011,218-347
telex: 31 420 YUKIP
iSTRAN 90
lip bled
lesna industrija
64260 bled
ljubljanska c. 32
Proizvodni program: — vhodna vrata — notranja vrata — garažna vrata — opažne plošče — notranje pohištvo iz masivnega lesa — projektiranje, izdelava in montaža strojev in naprav
PRODAJALNA LIP BLED, MURSKA SOBOTA.
Cvetkova 1 a, tel.: (069) 22-942
Nov izdelek na slovenskem tržišču
Po nekajletnem razvoju in preizkusih, sprva laboratorijskih in nato industrijskih , nam je uspelo izdelati zidak, ki smo ga poimenovali IZOSKOK. Zidak ima zahtevne značilnosti predpisane izolacije.
IZOSKOK omogoča z, enostavno izvedbo optimalne lastnosti toplotne neprehodnosti fasadne stene za vse tri klimatske cone, omogoča difuzijo vodne pare skozi konstrukcijo in toplotne stabilnosti v poletnem obdobju. Vse to pa zahteva nov standard JUS U. J5—600. Naš novi izdelek IZOSKOK izpolnjuje zahteve tega predpisa, ker je poro-ziran opečni proizvod, ki ima optimalne gradbenofi-zikalne lastnosti, kjer ob topjotni izolacij omogoča popolno toplotno zaščito fasadnih zidov brez dodatnih izolacijskih materialov. Poleg tega ima ta izdelek veliko toplotnoa-kumuladjsko sposobnost, ki izenačuje temperaturne oscilacije.
IZOSKOK je več kot samo opeka
OHMUnSNa/MNUIH .
Šentiljska c. 116, Maribor, tel.: (062) 21-018,21-081
KIV GREJE MOČNEJE IN CENEJE
KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p. o
štedilnika
Značilnosti
cilinder z
ETAŽ so: vrhunska kakovost zgorevanja, majhen
- SOBNA TOPLOZRAČNA PEČ
- OBMOČJE MOČI PO TIPIH OD 3 DO 75 kW
— VELIKOST OGREVANEGA PROSTORA PO TIPIH OD 70 do 1500 m’
— GORIVO: brez rešetke: les in lesni odpadki z rešetko: tudi vse vrste premoga
- MOŽNOST OGREVANJA SOSEDNJIH PROSTOROV Z RAZVODOM TOPLEGA ZRAKA
63305 VRANSKO, TEL.: 063/724-010, 724-146, 724-147 Teleks: 33640 KIV YU
Štedilnik je namenjen za pripravo tople vode za toplovodne ogrevalne sisteme od 90 do 70 stopinj Celzija, in sicer za radiatorsko ogrevanje, talno ogrevanje, kon-vektorsko ogrevanje, za pripravo sanitarne vode itd.
Ker štedilnik hkrati ogreva tudi prostor, v katerem stoji, je prirejen tudi za kuhanje: po vsej kuhalni plošči (poleti) in na zadnji polovi-tci kuhalne plošče (pozimi).
Cresežek zraka, zgorevanje rez ogljikovega monoksida, dimno karatno število 20 do 30 (dopustno 100), majhna emisija trdih delcev.
Konstrukcija omogoča tri načine odgorevanja.
Omogočeno je termično varovanje etažnega štedilnika. Velik zalogovnik za gorivo omogoča večurno od-
TrajnožafnT
KIV ETAŽ
gorevanje brez dodajanja goriva.
Možnost uporabe štedil-lika za vse sisteme ogreva-ija in vse vrste regulacije, jgrevalnih sistemov, kurje-nh s trdimi gorivi. Pri . manjših toplotnih močeh je
štedilnik 15 kW, 20 kW, 25 kW
— visok izkoristek (81 %)
— vgrajen pretočni bojler.
možno odstraniti del kon-vektnih površin za prenos toplote in s tem preprečiti nizko temperaturno korozijo. Z uporabo zagonske lopute je zakuriti enostavno.
Presek peči in cirkulacija toplega zraka.
PEČ V KATERI ZGORI VSE KIV ENERGETIK
Presenečeni boste
ogrevanje prostorov!
Trajnožarni
KIV ETAŽ kotel
15 kW, 20 kW, 25 kW
— visok izkoristek (81 %)
— z vgrajenim pretočnim bojlerjem «11 brez
Novost kateri lahko
S kotlom ETAŽ je KIV-u uspelo doseči največjo kakovost zgorevanja. Izkoristek kurjenja znaša CELO 81 ODSTOTKOV, zato se za ta kotel resno zanimajo tudi v sosednjih 'deželah, zlasti v Avstriji, kamor Kovinska industrija VRANSKO že precej izvaža. Posebnosti tega kotla so: majhen presežek zraka, izgorevanje brez ogljikovega monoksida, tako imenovano dimnokratsko število znaša 20 do 30 (dopustno je 100).
Zagotovljeno je termično varovanje etažnega kotla. Kotel ima tudi velik zalogovnik za gorivo, kar omogoča večurno odgorevanje brez dodajanja goriva. Kotel je uporaben za vse sisteme ogrevanja in vse vrste regulacije ogrevalnih sistemov, kurjenih s trdimi gorivi.
VESTNIK 16. APRILA 1987
program maja o
maja BL
maja O
brest
pohištvo BREST lahko kupite v salonu Brest Maribor, Kneza Koclja 6, v salonih v Cerknici, Zagrebu (zagrebški velesejem, paviljon 12), v Beogradu, Sarajevu, Skopju, Bitoli, Titovem Velesu, Splitu in Banji Luki
dana

lenka
ter v ostalih trgovinah s pohištvom
VESTNIK 16. APRILA 1987
STRAN 31
emona commerce
tozd globus - SEKTOR ZASTOPSTEV
61001 Ljubljana,šmartinska 130,Slovenija, Jugoslavija
NORDMENDE
HITACHI
Hamburg, ZRN
—	TV sprejemniki
- Hi-Fi
—	video oprema s priborom
—	prenosni stereo radio kasetofoni
—	mikrovalovne pečice
—	slušalke, mikrofoni, audio kasete
NORDMENDE Bremen, ZRN — TV sprejemniki - Hi-Fi — video oprema s priborom
— prenosni stereo radio kasetofoni
— walkmani
Konsignacijska prodaja: Titova 21, Ljubljana, tel. (061) 324-786 in 326-677
Konsignacijska prodaja: Trg revolucije 1, podhod Maximarketa, tel. (061) 219-107, Ljubljana
Husqvarna
EMPISAL
K6!n, ZRN - pletilni stroji
Modo si lahko narekujete same s pletilnimi stroji
EMPISAL
Za pletenje tudi s svilo in garnom
Naprodaj so modeli: — 560 KL — elektronski
- — 360 K — s krojilcem — 260 K — brez krojilca — 150 K — za debelo
volrio
— 155 K — za debelo volno
Konsignacijska prodaja v Ljubljani, Trg revolucije 1, podhod Maximarketa, tel. (061) 219-131
HUSQVARNA, Husqvarna, Švedska šivalni stroji
Stoletna tradicija najsodobnejše tehnologije, švedske kakovosti vam ponuja izredne možnosti s svojimi šivalnimi stroji: PRISMA 980 - prvi elektronski šivalni stroj, ki misli in piše za vas PRISMA 940 OPTIMA 150
Konsignacijska prodaja v Ljubljani, Trg Revolucije 1, podhod Maximarketa, tel: 061/219-131
STRAN 32
VESTNIK 16. APRILA 1987