VEZ MED JUGOSLOVANSKIMI KNJIŽEVNIKI Valerija Skrinjar-Tvrzova: Kam potuje cesta. Prev. Neža Maurer. Ilustr. Roža Piščanec. Ljubljana. Mla- dinska knjiga 1982. (Deteljica.) V času, ko spremljamo polemiko o morebitnem »jugoslovanstvu« in dejanskem »slovenstvu«, pomeni zbirka zgodbic Kam potuje cesta Va- lerije Skrinj ar-Tvrzove praktično ponazoritev takšne izbire. Pisateljica je po rodu Slovenka, doma iz Zagor- ja, v zadnjih letih pa se vse bolj uve- ljavlja kot jugoslovanska pisateljica, tako da je treba njene knjige preva- jati v materinščino. Sama se ima za »Jugoslovanko v dobrem smislu«; čeprav se je selila iz kraja v kraj, je v njej ostalo nekaj, kar se imenuje rojstni kraj. Prevajalka knjige Kam potuje cesta Neša Maurer meni, da pisateljica Valerija Skrinjar-Tvrzova ustvarja živo vez med našimi narodi. Ali je v teh drobnih in kratkih zgodbah opaziti to vez? Pogosto je v ospredju tisto, kar naj bi bilo skupno in splošno za vse ljudi. Avto- rica je poetična, optimistična in ču- stvena; življenje slika s prijaznimi barvami. Človečnost, ki jo ponuja, je včasih tako popolna, da se človek vpraša, le kje je najti tak svet, in si ga hkrati močno zaželi. Narava je pogosto v ospredju pisateljičinih sre- čanj z lepoto. Naravni pojavi so per- sonificirani, neubranost in neugna- nost sta samo hipni, saj dobrota zma- guje. Vse, kar obstaja, diha, čuti ali raste, nosi v sebi pripravljenost pri- skočiti na pomoč, kaže naklonjenost, radodarnost in dobroto. Domišljija se brez spon zaganja v višave — iz vse- ga je mogoče napraviti nekaj lepše- ga, drugačnega. . . Ta idilična razmerja bi lahko po- menila beg iz ogrožajoče dejanskosti, lahko pa bi imela tudi veljavo peda- goškega hotenja, da je otrokom tre- ba kazati lepoto in jih spodbujati, da jo bodo hoteli tudi sami iskati in od- krivati. Življenja se je treba veseliti za vsako ceno, iz dobrih, neznatnih stvari iztisniti majhne radosti in iz- brati ustrezno življenjsko usmeritev. Pisateljica pravi, da je mogoča ena sama. Človek ima nenavadno moč: vse lahko poimenuje, vse nepomembne reči zmore prepesniti v lepoto, do- broto, srečo, mir, umirjenost in po- štenje — vrednote, ki jih Valerija Skrinjar-Tvrzova tudi eksplicitno na- vede. Kadar se nakopičijo pretirano resne stvari, je pač dobro, da gremo na sprehod; to je simbol za svobodo, drugačnost in samostojnost. Ne osta- jati v mračnih hišah, ampak oditi ven na sonce, se prepustiti vetru in si napolniti pljuča s svežim in zdra- vim zrakom ter z zdravilnimi vonja- vami. Vse to veje iz večine pisateljičinih zgodb. Zanimivo pa je, da je umet- niško naj silo vitejša zadnja zgodba Škorenjčki. Vsebinsko in jezikovno se povsem razlikuje od drugih. Pri- poveduje o otroku, ki nima navad- nih gumijastih škornjev in ne more hoditi po vodi tako kot drugi otroci. Družina ima slab socialni položaj; oče, ki gara v rudniku, se celo vdaja alkoholu. Pisateljica na videz lapi- darno, v resnici pa s pravo jezikovno mero oriše otrokovo doživljanje in končno tragiko, ko otrok škornje si- cer dobi, a jih še istega dne uniči na koščku stekla. V tej umetniško učin- koviti pripovedi jezik nekako sa- mostojno funkcionira, medtem ko je bilo v drugih zgodbah hotenje po lepoti tako očitno, da skoraj vsak stavek po izbrušenosti besed, kom- 5 65 binacijah med njimi in iskanju ne- česa posebnega zveni kot verz. Srbohrvaško besedilo slovenske pi- sateljice je v slovenščino skrbno pre- vedla avtorica spremne besede Neža Maurer, ki pri slovenj enju pomanj- šanih in igrivih imen ni imela lahke naloge. Ilustracije je prispevala zna- na slovenska slikarka Roža Piščanec. Knjiga bo s svojo lepoto našla pot do tistih, ki imajo radi poezijo; teh pa je kljub razburkanemu času še vedno veliko. Ali pa prav zaradi njega? Marija Švajncer ŠEST NOVIH KNJIG V ZBIRKI ČEBELICA Šest novih knjig v zbirki Čebelica iz leta 1982 ponovno pomeni smisel- no urejeno celoto; urednik Niko Gra- fenauer je vanjo uvrstil štiri sloven- ske avtorje — dva iz preteklosti in dva sodobnika, pisca iz južne repu- blike ter tuje narodne pdavljice. Dva slovenska avtorja sta pesnika, vsi drugi pa so prozni pisci. Primerna pozornost je posvečena dogodkom iz preteklosti: opaziti je reminiscence na socialne krivice in partizanska junaštva, dovolj pa je tudi zasidra- nosti v naš čas. Nekatera sporočila presegajo ozke časovne določenosti in ohranjajo svežino v različnih sple- tih okoliščin. Likovne stvaritve se primerno navezujejo na tisto, kar je povedano z besedami, v posameznih primerih bi lahko zaživele s povsem samostojno govorico. Prevladujejo že uveljavljeni ilustratorji. Književnik, publicist, prevajalec in gledališki strokovnjak Smiljan Samec (rojen leta 1912) je dal svo- j im pesmicam naslov Leseni konji- ček. V teh pesmih je mogoče opaziti in pozdraviti zgledovanje po klasični slovenski otroški poeziji, kar precej je pomanjševalnic, velik pomen imajo narava in spremembe v njej. Pesnik med drugim opazuje, kako rastejo in napredujejo njegovi vnuki; to mu veliko pomeni, ker je on sam njiho- va pestunja. Prepričan je, da je svet nekakšen blodnjak. Veliko je že po- toval in nazadnje ugotovil, da je do- ma vendarle najlepše. Hudomušno spremlja drobne dogodke okrog se- be in se veseli življenja. Kar zadeva pesniški jezik, so njegove rime ubra- ne, besede preproste in razumljive za majhne otroke — tovarišice v vrt- cih bodo lahko s temi pesmicami obogatile glasbeno vzgojo — tu in tam se tudi pojavljajo vzkliki, med- meti in podobni glasovi. Zelo lepe, duhovite in barvno prijazne ilustraci- je je napravil Milan Bizovičar. Knji- žico bodo otroci gotovo vzeli za svojo. Franc Belčič je sedemnajst ugank zbral pod naslovom Brez preglavice za bistre glavice. Nekatere uganke res zahtevajo bistre možgane: napi- sane so namreč z izbranimi izrazi in tudi dovolj zavito, da se bo otrok moral miselno potruditi. Najbolje je, da uganke prebere učiteljica ali vzgojiteljica, kajti vsaka enigma ima rešitev na risbici; avtorica teh barv- no razkošnih in privlačno razvozla- nih ugank je Marjeta Cvetko. Ugan- ke so napisane v obliki kratkih pesmic, v katerih rime prijetno po- zvanjajo. Slovenski pisatelj Josip Ribičič (1886—1969) še danes ohranja aktu- alnost in svežino. Otroci se z zani-