Uvodnik 
Uvedba sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji ostaja nerešena naloga –spre­jeti zakon je odložen z vladno namero, da bo dopolnjen. Dolžnost gerontološke stroke je raziskovanje oskrbovalnih potreb in možnosti ter objavljanje dobrih izkušenj, zato tudi v pricujoci – to je zadnji številki 25. letnika slovenske gerontološko-medgeneracijske revije – prevladujejo clanki o tej vsebini. 
Doktorandka Carmen Rajer, ki je v casu priprave zakona o dolgotrajni oskrbi vodila v Posavju pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, je napisala obsežen clanek o uvajanju oskrbovalnih programov v lokalni skupnosti. V njih je krška Obcina videla toliko koristi, da tudi po koncu pilotnega projekta deloma nadaljuje s temi novimi programi na lastne stroške. Sabina Ficko, ki dela v domu, se je s kvalitativno raziskavo poglobila v eno najbolj perecih tem v oskrbi – v prehod iz domacega okolja v ustanovo. Hud problem pri oskrbi v ustanovi so razjede zaradi ležanja – magistrski študentje zdravstvene nege so s profesorji raziskovali, koliko znanja o preprecevanju te poškodbe imajo medicinske sestre v domovih. Izkušena patronažna sestra in profesorica Mateja Bercan je raziskala ovire, ki jih je treba preseci v slovenskem sistemu zdravstvenega zavarovanja, da bi patronažne medicinske sestre uspešneje opravljale paliativne storitve na domu. Marta Grcar, socialna pedagoginja, ki se posveca razvoju metod za delo v skupnosti, poroca o inovativnem modelu za razvoj starosti prijazne skupnosti; oblikovali so ga v evropskem projektu petih alpskih držav. Ob robu tega projekta je nastal krajši, vsebinsko bogat intervju s prof. dr. Thilbauldom Moulaert o razvoju starosti prijaznih mest in obcin v Evropi in drugod. Za razvoj razbremenilnih programov za družinske oskrbovalce, ki so bistveni element sodobne integrirane lokalne dolgotrajne oskrbe, so pomembni podatki o težavah in možnostih pri usklajevanju službenega dela z domaco oskrbo; te izkušnje na Irskem med pandemijo covida povzema prikaz iz gerontološke literature Trk svetov. Opozorimo še na dve porocili s kongresov: o stanju gerontologije in geriatrije v Sloveniji in iz mednarodnega kongresa o oskrbi na Tenerifih novembra 2022. 
Po vsej Evropi manjka oskrbovalnega kadra, Slovenija ima poleg tega težave pri uvedbi sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe. Tradicionalna družinska in sosedska paradigma oskrbe je nezadostna, ceprav nosi še vedno tri cetrtine oskrbovalnega bremena v Evropi. Nedavna industrijska paradigma storitvene oskrbe v velikih domovih ne odgovarja potrebam današnjega cloveka – politicna usmeritev EU je deinstitucionalizacija oskrbe. Na mestu je torej vprašanje 
o razvojnih perspektivah tega vitalnega podrocja vsake skupnosti. Kot perspektiva se kaže edino razvoj integrirane dolgotrajne oskrbe v lokalni skupnosti. V Sloveniji ta razvoj blokirata državna centralizacija in neznanje o sodobni oskrbi. Obcine in mesta doživljajo oskrbovalne potrebe prebivalstva, za reševanje pa nimajo ne sredstev ne zakonske možnosti. Nov slovenski sistem bo razvojno perspektiven, ce bo država prevzela svoje naloge: vzpostavitev sistema, vsem dostopno sofinanciranje oskrbe (bodisi zavarovalniško bodisi proracunsko), postavitev kriterijev za osnovno kakovost oskrbe in dosledno kontrolo nad njo ter razvoj novih oskrbo­valnih programov in metod. Zakon mora s financnimi in drugimi mehanizmi usmeriti lokalne skupnosti v pospešen razvoj lastne oskrbe, javnost pa v ozavešcanje o njej. To je pogoj, da bo volja obcinske politike in uprave, da bi ljudem reševale oskrbovalne stiske, ucinkovita; in da bo gerontologija v zdravstveni, psihosocialnih in drugih strokah dobila nujno potrebni polet. 
Ob vstopu v leto 2023 želi revija Kakovostna starost svojim bralcem ustvarjalno leto! Tudi v 26. letniku izdajanja revije si bomo prizadevali za aktualne in kakovostne clanke za slovenski gerontološki in medgeneracijski prostor. 
Urednik 
1