Naši dopisi. Iz Ljubljane. (Konferencija.) (Dalje.) Pisanje. Pokončna pisava, ki se je lani gojila v 9 razredih, je bila letos uvedena že v 20 razredih. Nekateri so stiastni privrženci njeni, drugi je ne marajo. Najbolje je ravnati po načelu: »In dubiis libeitas". Vsak naj ravna po svoji previdnosti, le menjavati se ne sme. Bili so časi, ko se je vsak razglasil za nazadnjaka, kdor je bil zoper pokončno pisavo, zdaj se je naše navdušenje nekoliko ohladilo, ko smo se prepričali, da mnogo učencev pokončno pisavo v višjih razredih sami od sebe opuste, kedar rnorajo hitro pisati. Razlogi za njo so pač v prvi vrsti snnitarni, a ne didaktični. Praktično življenje je zoper pokončno pisavo! Risanje. Posebno pažnjo sein obračal letos na risanje, pri katerem sern bil navzoč v jako rnnogih razredib, zlasti pa do malega v vseb vsporednicab in hočein vain tu odkrito povedati posledek svojega nadzorovanja. Najpred sein c pazil, da večina otrok, celo po višjih razredib, ne zna svinčnikov prirezovati in «e celo povsod niso imeli pripravljenih svinčnikov. Ko se začne pouk jib šele prirezavajo in prosijo nož na posodo. To se mora odpraviti! Na višji skupini se risa povsod brez stigem — na nekaterib šolah že v IV. in V. razredu z jako lepimi vspebi in dotični učitelji so mi zatrjevali, da imajo učenci več veselja do risanja brez stigem, nego do risanja po stigniah. Med vsporednicami istega razreda časih ni nobene skladnosti! Našel sem namreč neki IV. razred, kjer je učitelj risal po 8. Eichleijevem zvezku z 1 cm stigern, v vsporednem IV. razredu pa drug učitelj brez stigera po 28. Eichlcrjevem zvezku in na isti šoli sta oba učitelja v 2. razredu risala že po 11 Eichlerjevern zvezku! Skrb lokalnih konferencij bodi, da se uvede več skladnosti v tem oziru. Prebod od stigem do zvezkov bodi ta-le: II. razred _= 1 cm; III. razred ¦-- 2 cm; IV. razred v I. polletji — 4 cm in v II. polletji pa brez stigem. V obče je pa letos v risanji velik napredek proti drugim letorn. Telovadba. Ravno tako različnost v učni tvarini in učenji sem našel v telovadbi Premalo se loči pri tem predrnetu nižja, srednja in višja stopinja; igre se premalo goje in poveljstvo je preveč raznovrstno. Kako bi se tein nedostatkom prišlo v okom, nani bode pokazal in razložil danes g. J. Furlan, zato ne bodem dalje govoril o tem predinetu. Računstvo. Jako dobri, v višjih razredih celo popolnoma zadovoljivi so učni vspebi v računstvu. A tudi v nižjih razredih sem bil ž njinii večinonia zadovoljen. Samo opaziti je bilo tu in tarn preveč računanja z neimenskimi števili. Število v domišljiji otrokovi oživi, ako dobi ime. Z računstvom je združiti v nižjib razredib tudi nazorni nauk ter otroke seznaniti z meraini, denarjein, časom itd. Jezikov pouk. Intenzivneje nego druga leta sem nadzoroval lelos obligatni nemški pouk na slovenskih šolab in po naročilu visokega c. kr. deželnega, ozironia slavnega c. kr. ineslnega šolskega sveta neobligatni slovenski pouk na nemških šolab. Glede obligatnega neinškega pouka moram reči, da se učitelji jako resno in korenito pečajo s tem poukom, da pa vender v obče ne dosežejo vsega učnega smotra, ampak samo deloina. Po zdaj veljavnem učnein črteži je smoter pri pouku nemškega jezika ta-le: »Gelaufiges, sicheres und richtig betontes Lesen des Gedruckten und Geschriebenen Kenntnis der Formen- und Satzlehre. Gevvandtheit im mtindlicben und scbiiftlichen Gedankenausdrucke *. Ce tudi priznavam, da je vsak učni črtež nekako nedosežen ideal, kateremu se časih približujemo, pa vender ne dosežemo, moram vender tudi reči, da bi se pri boljši metodi v nemščini več doseglo. Vprašam: Kaj pa se doseže? Doseže se to, da znajo otroci, dovršivši IV. ali V. razred točno raz«irjene stavke analizirati in da tudi precej dobro poznajo slovniške oblike. Ne doseže se pa niti gladko in pravilno naglaševano branje, še menj pa spretnost v ustnem in pisroenem miselnem izraževanji. A tudi to bi se doseglo z istim napororn in tiudom, ki ga imajo zdaj učitelji z neniškim jezikom, ko bi hoteli vpotrebljevati drugo m etodo. Do zdaj ste vporabljali pri nemškem pouku sintetiško-slovniškomet o d o. Slovnica je tej rnetodi središče, okrog katerega se suče ves pouk. Do presiljenosti gonite v šoli slovniške oblike in učite na pamet posamezne neinške besede, pielagate iz slovenščine na nernščino in narobe in vse to s slovenskim učnim jezikorn. Vi niste sarni vzrok, da tako učite in da so tako osnovane naše učne knjige, kajti tako — p o s i n t e- tisko-slovniški metodi — so se do najnovejših časov učili vsi stari in novi živi učni jeziki. Ali sedaj so tej nietodi tla že popolnoma izpodkopana; empiriškoanalitiški pouk prodira počasi a smelo, ta bode staro metodo prej ali slej do cela izpodrinil ne saino pri živih jezikib, atnpak sploh pri vsakem jezikovnem pouku. Glavna vodila anališke inetode so: a) Jezik se poučuj kolikor možno po oni naravni poti, po kateri se otrok uči materinščine. b) Pridobitev jezikovnega čustva bodi glavni smoter. c) Ves pouk se naslanjaj že iz početka na lahka celotna berila, zgolj v tujščini pisana c) Besede se ne iščejo v slovarji pred čitanjem in se nikdar ne zapominjajo niehaniški same za-se, ampak učenci se jih uče pri obdelovanji berila v stavkovni zvezi, ponavljajo pa jih v posebnih vokabularjih, ki podajajo vrste sorodnih besed, sestavljene ali po etimologiškem načelu ali po pomenskem ali po obeb h krati. d) Prevajanje iz tujščine v materinščino umakni se — vsaj pri živih jezikib — kakor hitro mogočo, pomenkovanju v tujščini na podlagi celotnega berila in tolmačenju neznanih izrazov z opisovanjem v tujščini. Materinščina se sploh vporabljaj le kot, zadnje sredstvo, kadar si drugače ne moremo pomagati. e) Slovnice se učenci uče induktivno na berilih; ali jemljo naj se le najpotrebnejše stvari iz oblikoslovja in skladnje, vse drugo se prepuščaj nezavednemu prisvajanju. Še le na višji stopinji, ko znajo učenci že precej jezika, nastopaj sistematiška slovnica. f) Prevajanje iz materinščine v tujščino je posebna in težka spretnost, ki nima z jezikovnim poukorn nič opraviti. Ako se vadi kot spretnost, ne sme se prieenjati prej, nego si je učenec že popolnoma prisvojil tuji jezik. Po teh vodilih so sestavljene že razne učne knjige, med temi tudi Lendovškov BSlovenisches Elementarbuch". Priueite se te metode in gotovo dosežete boljše učne vspehe! Jaz ne morem obširneje o nji govoriti. a opozarjarn Vas zlasti na A. Stritofovo razpravo: ,0 m e t o d i škem pouku nernščinevl. inll. razredu slovensko-utrakvističnib gimnazij". Te metode so se posluževali učitelji mestnih nernških šol pri neobligatnem slovenskern jeziku in morarn reči, da so na vseb teh zavodih vspebi izvrdtni". Poročilo nadzornikovo, ki je trajalo nad jedno uro, je bilo z odobravanjem vsprejeto. (Konec prih.) Iz kranjskega okraja. (Konferencija.) (Dalje.) Šolska vodstva izpolnjujejo vestno svojo dolžnost. Gledajo naj osobito na jedinost med podrejenim učiteljstvom. Uradni spisi so bili v najlepšem redu. O posameznih opornni g. nadzornik sledeče: Šolska kronika bodi vezana. Sestavlja naj se po navodilu, koje naj se uveže v kroniko. Osobnosti in kritika šolskih oblastev naj se v njej opusti. Pri šolski malici pojasnjuje gosp. nadzornik, kako se izpolnejo nekatere rubrike. Tedniki so pisani prav dobro, najbolje je, da se spisujejo konec tedna. Vpišejo naj se tudi ročna dela in pelje. V I. šolskem letu ni treba zapisovati pravopisja in spisja; vse to se združi s čitanjem, nazorniin poukoin in prepisovanjem v jezikovni pouk. V oddelek Bbranje" naj se zapiše št. berila. Tedniki ne smejo biti prenapolnjeni, da pobija vrsta vrsto, vpiše naj se vse prav kratko. Za slovenski jezik naj se spisujejo tedniki slovensko, za nemški pa neniško. Tedniki so pisani v pravilni slovenščini. Katalogi so prav dobro seslavljeni. Konec vsakdanjih učencev, naj se vpišejo ponavljalni učenci, za koje ni treba posebnega kataloga. Otroci ponavljalne šole naj se dvakrat. klasificirajo. Ko izstopi otrok iz šole, naj se to tudi zapiše v dotično rubriko. Šolska naznanila so dobro urejena; da jib otroci preveč ne zainažejo, preskrbe naj se zavitki. Ko otrok prestopi v ponavljalno šolo, naj se na šolsko naznanilo zapiše: ,sposoben za prestop v ponavljalno šolo". Ce se je otrok preselil v drug šolsk okoliš, ni mu treba dati druzega naznanila, zapiše naj se le, kdaj je tu vstopil in izstopil iz šole. Zaznamke šolskih zamud nekateri ne izpolnjujejo prav. V rubriko nštevilo zamujenih poldni" se zapiše, koliko je bilo šolskih dni v pol mesecu, za opravičene in neopravičene poldne sta naslednji rubriki. Date naj se tu natančno izpisujejo. V inventar naj se knjige otroške knjižnice ne spisujejo, ampak naj se med učili na pristojnem inestu sklicuje na iinenik šolarske knjižnice. V vložni zapisnik neknteri pravilno zapisujejo, dtugi ne. Ko dopis pride, naj se na njegovo vnanjo stran zapiše, kdaj je prišel in številko, pod katero je vpisan v vložnem zapisniku; če se pa dopis odpošlje, naj se napravi koncept, kateri se dene v fascikel, tako da imata zapitmik in fascikel jednako številk. Šolarske knjižnice se po nekaterih šolah jako marljivo rabijo; nekatera šolska vodstva v lem pogledu zares prav mnogo store. Gosp. nadzornik je v tein zelo vesel lepega napredka. Kjer še ni novega imenika in izposojilne knjige, naj se preskrki. Ker nekoje šole še niniajo vseh piedpisanih tiskovin, našteje jih gosp. nadzornik najpiej za šolska vodstva in potem za krajne šolske svete. Na to gosp. predsednik poroča o vzgoji in povdarja, da se otroci vzgojujejo na pravem nravno-verskem temelji. Otroci so prijazni, uljudni, zaupljivi, postrežljivi, snažni. Da so otroci iz lastnih nagibov pili žganje, naznanili so se samo 4 slučaji, v več slučajih pa so jih stariši silili. Delovati je na to, da se otroci upio v vsakej okolščini piti žganje. Tobakarjev se je naznanilo 8, tičarjev 16, igral za denar 1. V 11. šolah je imelo 260 otrok 4140 K v poštni hranilnici, 800 K vef: nego lani. Disciplina je bila lepa: 51°/o učiteljskih inočij irna disciplino prav dobro, 39°/o dobro, H)°/o sjabej.šo. Gospod nadzornik našteje nekatere vzroke slabe discipline. Vspehi v pouku so veliko boljši, nego so bili lani, ker smo imeli veliko boljše zdravstveno stanje in ni bilo radi nalezljivih bolezni toliko šol zaprtih, kakor lani. 42°/o učnih močij je imelo učne vspehe prav dobre, 46/°o dobre in I2o/o manj dobre. Učiteljstvo se je toiej iako trudilo in skorej povsod doseglo učni srnoter. Neprilik pri pouku ni veliko: nekateii otroci niso imeli niti knjig niti zvezkov. Pouk jako pospešuje, ako si učitelj napravi podrobne učne načite za vsak predmet, na ta način učitelj lahko presoja, zadošča li njegov razied, ozirorna šola. Tak podrobni učni načrt je videl gosp. nadzornik na jedni šoli, prav toplo ga pa vsem priporoča. Pri pouku se sem in tja premalo ozira na slabejše učence. Odgovora naj učitelj učencu nikdar ne začenja ali celo sam odgovori. Pii posameznih predmetih omeni gosp. nadzornik sledeče: Pri učriem jeziku naj se tfudi učiteljstvo rabiti pravilni jezik. Nazorni nauk se je dobro gojil, nedostaje le za to priinernih podob. Branje se je dobro gojilo. V višjih razredih na večrazrednicah je čul gosp. nadzornik prav estetično čitanje. Premalo se je pa po nekod pazilo na ločila. Pri daljših berilih zgodovinskega in naravoslovnega obsega naj se snov razdeli po odslavkih in naj se sprašuje o vsebini vsakega odstavka posebej. Mernoriranje je dobro, recituje se razumno, le naj učitelj pri tein ne drži knjige v ruki, ker otroci takoj zapazijo, da učitelj sam ne zna pesniice. V II. oddelku I. razreda se mora rabiti »prvo beiilo", kajti so nekatere šole, ki iinajo v I. in II. oddelku Abecednik. V IV. oddelku pa tudi nikakor ne zadostuje Bdrugo berilo", rnora se rabiti Btretje''. _. Jelenc. (Dalje prihodnjič.)