AKTUALNO Nove samoupravne pravice Predosnutek ustave razširja in poglablja samoupravljanje ter izenačuje delovne ljudi v ustanovah in podjetjih. Mimo tega, da postavlja samoupravljanje kot ustanovno pravico je za predosnutek ustave ena glavnih značilnosti, da na osnovi dosedanjih izkušenj in prakse še nadalje poglablja delavsko samoupravljanje. ZaJcuMM m TEDNIK TRBOVLJE, 11. OKTOBRA 1962 # ŠTEVILKA 42 • LETO XV e 20 din Kot osnovno novost lahko označimo izhodišče ustanove, da delovni ljudje uresničujejo pravico do samoupravljanja v vseh delovnih organizacijah. To pa pomeni tako gospodarsko organizacijo kot tudi ustanovne in družbene službe na področjih izobraževanja, znanstvenega dela, kulture, zdravstva, socialne zaščite in drugih družbenih služb. Iz tega stališča lahko označimo predosnutek kot nadaljnji pomemben korak pri izenačevanju položaja delovnih ljudi v gospodarskih organizacijah in ustanovah. Samoupravna pravica, ki pripada v enaki meri vsem zaposlenim, temelji na enakem družbeno ekonomskem položaju zaposlenih v ustanovah in družbenih službah ter zaposlenih v gospodarstvu. Za delovne ljudi v ustanovah bodo veljala poslej enaka načela gospodarjenja in upravljanja, kar pomeni, da bodo samostojno organizirali svojo dejavnost, razpravljali in sprejemali delovne načrte, urejali medsebojne odnose, ki izhajajo iz skupnega dela, in razdeljevali dohodek, ki pripada ustanovi. Predosnutek ustave pa dovoljuje možnost, da sodelujejo v samoupravnih organih ustanov, ki opravljalo družbene službe, tudi zainteresirani državljani in predstavniki družbenih skupnosti. Ta razlika je potrebna zategadelj, ker je treba na nekaterih področjih zagotoviti vpliv zainteresiranih družbenih činiteljev, da bi uskladili delo posameznih ustanov s splošnimi družbenimi interesi. Člani Izven delovne organizacije bodo sodelovali in odločali ▼ samoupravnih organih pri reševanju tistih vprašanj, pri katerih je treba zagotoviti vpliv družbe na delo ustanove (usmeritev dela, program dela itd.), ne smejo pa seveda kršiti osnovnih samoupravnih pravic kolektiva, kot je na primer delitev sredstev za dohodke. Treba je upoštevati, da je obseg samoupravnih pravic v teh ustanovah odvisen od objektivnih pogojev in potreb posameznih služb. Predosnutek prepušča zakonu in statutu organizacije, da podrobneje uredi to vprašanje. Vsak sam je svoj e sreče kovač S tridnevnim obiskom predsednice komisije izvršnega odbora Zveznega odbora SZDLJ za organizacijska in kadrovska vprašanja ter zvezne ljudske poslanke za Zasavje, tovarišice Lidije Šentjurc, v industrijskih središčih Zasavja, se je tu začela široko zasnovana javna razprava o predosnutku nove Ustave, v Hrastniku pa zraven tega še o osnutku novega občinskega statuta. Tovarišica Lidija Šentjurc, ki je član komisije za izdelavo nove Ustave, je ob svojem zadnjem obisku v Zasavju nekajkrat poudarila, da je obiskala industrijska središča Zasavja v želji, da na začetku javnih razprav o Priprave na konferenco KO SZDL Vzporedno z začetkom javne razprave o predosnutku nove Ustave in osnutkih novih občinskih statutov so v vseh štirih zasavskih občinah začeli s pripravami na letne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze. Tako so sc v Hrastniku na zadnji razširjeni seji plenuma občinskega odbora SZDL odločili, da bodo zaključili letne konference krajevnih organizacij do konca novembra. 2o ta teden bodo pa začeli s sektorskimi sestanki vodstev krajevnih organizacij in s sejami vodstev KO SZDL. Na sektorskih bodo razpravljali med drugim tudi o kadrovskih pripravah novih vodstev; "na sejah vodstev KO SZDL bodo govorili o pripavah na konference podružnic KO in letne konference samih krajevnih organizacij SZDL, zraven tega pa še o predosnutku nove Ustave in osnutku novega občinskega statuta. V Zagorju ob Savi račujia-jo, da bodo prve konference krajevnih organizacij SZDL ob koncu meseca oktobra, in to v okolici, za zaključek bodo pa konference v središču mosta. Podrobneje so o pri- pravah na konference krajevnih organizacij SZDL in o kadrovskih pripravah razpravljali na sestanku s predsedniki krajevnih organizacij SZDL in kadrovsko komisijo v torek, 9. oktobra, delno pa že na sestanku izvršnega odbora občinskega odbora SZDL. V Trbovljah bo v četrtek, 11, oktobra, na občinskem odboru SZDL seja s predsedniki krajevnih organizacij SZDL, na kateri bodo razpravljali o pripravah na letne konference KO SZDL. Sicer pa v Trbovljah računajo, da bodo konference KO SZDL in podružnic V novembru, na katerih bodo temeljito obdelali delovanje in samoiniciativnost krajevnih organizacij SZDL, kritično ocenili dosedanje delo in razpravljali o problemih svojih področij, o nekaterih gospodarskih vprašanjih, vprašanjih dela družbenih služb in o drugem. Ugotovljeno je, da je dosedanja organizacijska oblika krajevnih organizacij zadovoljiva, le nekatera vodstva KO SZDL bo treba kadrovsko okrepiti. Na zadnjih sektorskih posvetih z vodstvi krajevnih or- ganizacij SZDL v Litiji so med drugim razpravljali tudi o pripravah na konference KO SZDL in o načinu volitev delegatov ter o kadrovskih pripravah. Predvidevajo tudi, da bodo nekatere KO SZDL združili tako, da bo poslej na področju litijske občine le 13 krajevnih organizacij SZDL, kolikor bo po predlogu novega občinskega statuta tudi krajevnih skupnosti. O tem bodo razpravljali med drugim tudi na bližnjih sestankih s krajevnimi odbori in krajevnimi organizacijami SZDL. Sicer si bodo pa prizadevali, da poživijo delo sekcij krajevnih organizacij SZDL in ustanovijo več podružnic KO SZDL, in sicer tam, kjer so bili doslej KO SZDL, pa jih — kot predlagajo — ne bo več, in pa tam, kjer se je pokazala potreba za to. V Litiji pa tudi ugotavljajo, da je delo in zanimanje za delo KO SZDL večje v okoliških krajih občine — npr. v Kresnicah in Gabrovki, kot pa v samih industrijskih središčih občine. To je med drugim mogoče sklepati tudi po udeležbi na zadnjih sektorskih posvetih z vodstvi KO SZDL. predosnutku nove Ustave aktiv, ki bo pripravljal in vodil javne razprave, opozori na nekatera dejstva, ki jih kaže v razpravah še posebej poudariti. Tovarišica Šentjurčeva je v razgovorih nekajkrat naglasila, da je treba dati v razpravah o predosnutku nove Ustave še posebej poudarek razpravam s tisto generacijo, ki zdaj šele stopa v aktivno družbeno življenje, se pravi z mladino. Zato bo izredno pomembno, da se mladi občani v vseh štirih zasavskih občinah vključijo' v javne razprave o predosnutku nove Ustave in osnutkih novih občinskih statutov. Hkrati s tem je pa treba mladim občanom in vsem ostalim prikazati struktuarne, proizvodne in družbene odnose, ki smo jih ustvarili, in ponovno naglasiti uspehe na naši 17-letni poti socialističnega razvoja ter perspektive za naš nadaljnji razvoj. Ne bo pa tudi odveč ponovno opozoriti na dejstvo, da pri nas delovni ljudje skrbijo sami za sebe v okviru materialnih možnosti in je proizvajalec osnovni objekt na delovnem mestu, ki odloča o svoji usodi. Ob obravnavanju pred-osnulika nove Ustave je tovarišica Lidija Šentjurc večkrat »lasti naglasila, da naj prav vse razprave okrog predosnutka nove Ustave preveva misel, da je v naši socialistični družbi vsak svoje sreče kovač. Volitve tudi v Litiji LITIJA — V ponedeljek so tudi na področju litijske občine volili člane nove skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za področje občin Ljubljana Moste-Polje. V novo skupščino je bilo izvoljeno 9 članov s področja litijske občine. Pred volitvami je bilo na področju litijske občine 14 zborov zavarovancev, na katerih so razpravljali o aktualnih vprašanjih socialnega zavarovanja. Uspeh trboveljskih gledališčnikov TRBOVLJE - V soboto so se vrnili i gostovanja po Zahodni Nemčiji člani amaterskega gledališča Svobode Center. Na povabilo Kulturne organizacije pokrajine Schlesvrig Holistein so gostovali z Goldonijevo *. Mi-randolino« v Scheersbergu v okviru festivala amaterskih gledališč. V družbi s skupinami iz Belgije, Avstrije in Norveške so Trboveljčani poželi največ priznanj. Del predstave -Mirandoline« so predvajali tudi na televiziji. Prihodnji teden prvo zasedanje nove skupščine (ma) TRBOVLJE - V sob*i to je bila v Trbovljah zadnja seja volilne komisije za izvedbo volitev članov v novo skupščino zasavske komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Na seji so ugotovili, da so bile priprave na volitve in same volitve, ki so bile končane 4. oktobra, dobro organizirane. V občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi je bilo pred volitvami 114 zborov zavarovancev, ki se jih je v povprečju udeležilo nekaj nad 30°/e zavarovancev, oziroma nad 37% aktivnih zavarovancev* V novo skupščino zasavske komunalne skupnosti socialnega zavarovanja je bilo izvoljeno 41 članov, od tega e področja občine Trbovlje I9„ občin Hrastnik in Zagorje ob Savi pa 11. Na zborih zavarovancev so pa še poudarili, da naj bi izvoljeni predstavniki kolektivov, zavodov in ustanov za neposredne volitve članov nove skupščine predstavljali še naprej vez med zavarovanci in člani skupščine. Nova skupščina zasavske komunalne skupnosti socialnega zavarovanja se bo sestala na prvo zasedanje prve dni prihodnjega tedna. Občani, ali veste ? Služba za prošnje in pritožbe na občini — Institucija, ki nanjo pogosto pozabljamo ali pa sploh zanjo ne vemo — Prošnje in pritožbe največkrat naslavljamo preko teh služb v občinah neposredno na višje instance, torej na republiko, pogosto pa celo na predsednika - republike — Vse to se lahko rešuje že v prvi instanci — Ce tu ni rešitve, gre lahko pritožba na višjo instanco. Samo pet odstotkov vseh pritožb, ki jih naslovljajo občani na urad za pritožbe in prošnje pri republiškem Izvršnem svetu, gre 'po redni poti preko zadevnih občinskih komisij, vse ostale pa naslavljajo občani neposredno višjim instancam za ta vprašanja. Vse kaže, da večina državljanov tudi v naših zasavskih občinah sploh ne ve, da je ta služba na vsaki občini. Videti je, da občani sploh ne vedo, da najprvo ta služba na občini pristojna, da jim pomaga pri reševanju njihovih problemov. Anketa, ki jo je v letošnjem avgustu izvedel urad za prošnje in pritožbe pri republiškem Izvršnem svetu, je pokazala, da se komisije za prošnje in pritožbe na občinah le poredko shajajo, pa tudi da se sploh ne snidejo ljah, ki in da tudi občinski odbori o oktobra misija seveda ni imela razloga, da se snide, kar pa je se- pritožbe in prošnje občanov V Litiji je imela komisija v letošnjem letu za obravnavati le tri probleme. V vseh zasavskih občinah torej obstajajo te komisije, vendar se jih občani, kakor kaže, vse premalo poslužujejo — zato se pa po nepotrebnem dogaja, da je naval raz- voda nepravilno in je treba nih prošenj in pritožb držav- dati tem komisijam vso kompetenco. V trboveljski občini se je na primer ta komisija sestala v letu in pol le .dvakrat, v Hrastniku se pa le-ta redno shaja. V Zagorju ta komisija prav tako ni delala najbolje, zato so jo v letošnjem aprilu zamenjali in ima sedaj redne seje, na katerih rešuje Ijanov na višjih instancah toliko večji. Predmetnim komisijam v občinah je torej treba dati vso pristojnost in tudi pomoč, občani pa naj se V posameznih primerih . najprej obračajo nanje. To je zelo važna institucija, na katero vsi le preradi pozabljamo. -ar Veliko zanimanje za predosnutek nove ustave in občinske statute V vseh štirih zasavskih vanja predosnutka nove občinah vlada — kot smo že Ustave, ki ga bodo povsod poročali v prejšnji števi”ii združili s proučevanjem našega tednika - veliko za- predosnutka Ustave Sociali-nimanje za predosnutek nove stične republike Slovenije — Ustave, hkrati pa tudi za ko bo ta objavljen, z osnutki osnutke novih občinskih sta- novih občinskih statutov in tutov, čeprav jih občinski z osnutki statutov delovnih ljudski odbori Litija, Zagorje organizacij. *. Sa,vi ,in Trbovlje še niso Tako bo6o 6icer v Trbov_ objavili m dali v javno, raz- ljah še razpravljali 0 do_ pravo. končnih oblikah razprav po Zdaj so že skoro v vseh podružnicah, sekcijah in kra-: štirih zasavskih občinah iz- jevnih organizacijah SZDL, delani okvirni načrti prouoe- Kolektivna odgovornost komunistov Na letni delovni konferenci Strojne tovarne v Trbov-je bila v petek 5. t. I. v Delavskem tem le redko razpravljajo. domu, so kritično ocenili svo-Izvršni svet LR Slovenije je delo in sprejeli program je zaradi tega poslal vsem za bodoče delo. okrajnim in občinskim ljud- Doseženi so bili uspehi, skim odborom posebno pri- vendar bi tl bili lahko še več-poročilo, naj to vprašanje ji, če bi vsi izpolnjevali za-čimprej obravnavajo na svo- dane si naloge. Zlasti se je jih sejah ter odpravijo dose- v podjetju močno okrepilo danje pomanjkljivosti v tej delavsko samoupravljanje, službi in izboljšajo odnos do doseženi so bili nadalje za- korisčenju privilegijev, borbo proti vsem nezdravim pojavom, ki hromijo delo komunistov. V vsem delu se je treba posluževati tudi novih oblik in metod dela po aktivih komunistov, kar Di dostikrat olajšalo izoblikovanje terenu hTčui je bito stališč in kriterijev, potrebna je enotnost v nastopanju, kar vse bo pozitivno vplivalo na delo komunistov, hkrati bo pa to tudi garancija, da se bodo sprejeta stališča Zveze komunistov dosledno izvajala. -ar. je 122 članov, ki so brez vsakih funkcij in ne delajo nikjer. To je prišlo do izraza tudi v razpravi, namreč da komunistov ni čutiti na daleč na premalo sodelovanja s SZDL in drugimi organizacijami. Kolikor je pa bito tega, je to zasluga posameznikov. Konferenca se je zlasti zavzela za stališča v programu, da se člani ZK še v večjem obsegu uveljavljajo v delav- državljanov. Proti uslužben- dovoljivi uspehi na področju skem samoupravljanju, da sodelujejo z ostalimi gospodarskimi organizacijami, poudarek je bil nadalje dan potrebi politično-ideološkega izobraževanja, zlasti pa še vse večji odgovornosti komunistov na vseh področjih dejavnosti. Vsi komunisti so kolektivno odgovorni za delo v tovarni in še posebej, da se v družbenem življenju uveljavljajo kot aktivni politični delavci. To je ena izmed glavnih nalog, namreč da se vsi kot celota zavzamejo za reševanje nalog in da te posredujejo ostalim. Konferenca je prav tako obravnavala potrebo gospodarskega sodelovanja med podjetji, tako na primer potrebo kooperacije, ki je predvidena med podjetji Lito- cem v komunah pa, ki bi s strokovnega izobraževanja, svojim neodgovornim ravna- manj pa jih je bito na pednjem škodili posameznim dr- ročju ideoioško-političnega žavljanom, naj sc pokrenejo izobraževanja članov ZK. ustrezne sankcije. Zato se je pogosto dogodi- V naših zasavskih občinah lo, da so bili komunisti v to-komisije te vrste obstajajo, vami na repu dogodkov, na-vendar je bila v večini prak- mesto da bi bili prvi, ki bi sa taka, da je prošnje ali pri- se borili za uveljavljanje tožbe reševal predsednik, določenih interesov, podpredsednik ali tajnik ob- Analiza dejavnosti članov čine, ob čemer zadevna ko- ZK v tovarni je pokazala, da Zaključek konferenc OO ZK v Litiji V Hrastniku stalna politična šola (ma) HRASTNIK - Občinski komite ZK v Hrastniku bo pripravil stalno, mesec In pol dni trajajočo politično šolo, ki bo začela z delom 1. decembra in Jo bo obiskovalo okrog 40 slušateljev, predvsem iz gospodarskih organizacij. Posebna skupina članov ZK pripravlja skupaj z ideološko šolah, gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah, vendar pa si že zdaj prizadevajo, da v javne razprave vključijo največ članov LMS, strokovna društva oz. pravzaprav vse občane. V Hrastniku so se odločili, da bodo predosnutek nove Ustave in osnutek novega občinskega statuta najprej obravnavali z vodstvi krajevnih organizacij SZDL, aktivi LMS, sindikalnih podružnic, po delovnih kolektivih in ustanovah. Se posebne razprave bodo pa pripravili za uslužbence ObLO, odbornike ObLO. za člane strokovnih združenj, prosvetne delavce, uslužbence drugih zavodov in ustanov ter druge. Predlagali so pa tudi, da naj bi z bistvi predosnutka nove Ustave in osnutka novega statuta občine seznanili tudi učence višjih razredov osemletk. V Zagorju ob Savi so zdaj * že dvakrat na sejah izvršnega odbora občinskega odbora SZDL razpravljali o organizaciji javnih razprav. Podrobneje so pa razpravljali o organizaciji javnih razprav tudi na sestanku, ki ga je sklical občinski odbor SZDL s predsedniki krajevnih or- (ma) LITIJA - Prejšnji teden so v Litiji zaključili letne konference osnovnih organizacij ZK. Letos so deloma uspeli, da je tekla na konferencah razprava o sodobnih nalogah organizacije ZKJ. Na vseh konferencah »ZASAVSKI TEDNIK,« glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje 0 Ureja urednnid odbor 0 Glavni urednik Slane ŠUŠTAR 0 Odgovorni urednik Mar’an LIPOVŠEK 0 Tiska C P »Gorenjski tisk« v Kranju 0 Uredništvo In uprava TRBOVLJE, Trg revolucije 11/11; telefon 86-191, poštni predal 82 0 Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 600-13-3 146 0 Lel na naročnina 720 din (z dostavnino) mesečna 600 din (z dostavnino) 0 Nenaročenih rokopisov in fotografij ■e vračamo so sprejeli vrsto sklepov, da bi odpravili slabosti, ki so jih bili ugotovili pri dosedanjem delu. Na konferencah v gospodarskih organizacijah stroj, Metalno iz Maribora in so npr. kritično ocenili delo Strojno tovarno v Trbovljah, članov ZK pri izpolnjevanju kjer se bo po vsej verjetno-proizvodnih nalog in so se *ti pridružilo temu sodelo-zaradi tega dogovorili, da je vanju neko večje podjetje iz treba zavoljo tega zastaviti Srbije. Enako so na konfe-vse sile, da bodo predvidena renči dali poudarek potrebi, planska predvidevanja pravo- da se delovna inteligenca v časno izpolnjena. Ugotovili tovarni v večji meri vklju-pa so tudi, da člani ZK pre- čuje v celotni delovni proces komitijo pri občinskem konu- ^iza^TsZDL^dnTi‘ orak teju ZK program za solo. Ra- Na zadnjih sekto^kih Stankih pa so se v Litiji dogovorili, da bodo pri večini krajevnih organizacij SZDL ustanovili med drugim tudi občasne sekcije za proučevanje predosnutka nove Ustave, sicer bodo pa pripravili javne razprave skoro po vseh vaseh, da bi tako vključili v razprave kar največ občanov. malo delajo v decentraliziranih organih delavskega samoupravljanja. Ker so ugotovili premajhno ideološko usposobljenost članov ZK za delo, so se npr. v Predilnici in Lesni industriji odtočili za organizacijo seminarjev. Na konferencah so precej govorili tudi o delu z mladino in da je treba le-to v večji meri vključevati v organizacijo Zveze komunistov. podjetja, nadalje da več dela tudi z mladina in ženami. Program bodočega dela poudarja potrebo vse večje odgovornosti komunistov v delu pri poglabljanju delavskega in družbenega samoupravljanja, za probleme delitve dohodka v podjetju, prizadevanje in odgovornost komunistov za dvig proizvodnje in storilnosti, ukrepe proti raznim deformacijam, čini, čunajo, da bodo pripravili kar najbolj konkreten program, ki bo tudi aktualen in prilagojen razmeram v hrastniški občini. V politični šoti bodo govorili o nekaterih osnovnih elementih marksizma in o delavskem gibanju, zraven lega pa precej tudi o hrastniških dogajanjih, tako o ekonomiki podjetij na področju hrastni-ške občine, o upravljanju, metodiki dela z ljudmi, o kadrovskih vprašanjih; seveda bodo pri delu obravnavali tudi gradiva III. in IV. plenuma CK ZKJ, Pisma IK CK ZKJ in drugo. Za politično šolo so začeli v Hrastniku kadrovati že po lanskoletni šoli. Omeniti je tudi treba, da bodo slušatelji v času šolanja izdelali vrsto analiz in ocen o problemih, ki bodo služile pri nadaljnjem delu osnovnih organizacij ZK In pri delu občinskega komiteja ZK, hkrati se bodo pa slušatelji laže spoznali s partijsko, gospodarsko in drugo problematiko v ob- Razgovori Kamnik-Zagorje (ma) ZAGORJE - Prejšnji teden so se v Zagorju sestali predsedniki občinskih odborov SZDL, predstavniki svetov za šolstvo pri občinskih LO in predsedniki skladov za šolstvo občin Kamnik in Zagorje ter razpravljal! o nekaterih vprašanjih okrog komunalnih skupnosti, reforme šolstva, delitve dohodka in drugem. Ugotovili so, da Je izmenjava mnenj in izkušenj o posameznih vprašanjih lahko koristna in zato skle-»s !ief«)sas opoq as up ‘i|ju v prihodnje. , Izvozniki tudi kmetijske zadruge Med pomembnejše Izvoznike iz Zasavja se v zadnjem času uvrščajo tudi kmetijske zadruge, čeprav je npr. Kmetijska zadruga Gabrovka - Dole začela z izvozom ze v 1952. letu. Tri zasavske kmetijske zadruge so — v prvih devetih mesecih letošnjega leta — izvozile za 126 milijonov din pridelkov. Tako je Kmetijska zadruga Zagorje ob Savi izvozila preko »Zivinoprome-ta« 176 glav živine, od tega največ v Italijo, in sicer iz lastne prireje 70 glav mlade živine, ostalo živino pa iz pogodbenega pitanja. Do konca meseca septembra je zagorska kmetijska zadruga v izvozu dosegla vrednost nad 21 milijonov din. KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA Litija je do konca avgusta izvozila 553 m’ železniških pragov v Italijo in Madžarsko, 85 m’ celuloze listavcev v Nemčijo, 7.650 kg bršljana v Švico, 73.000 kg živine v Italijo in Nemčijo, 70 ton svežih češenj v Italijo, 98 ton svežih borovnic v Švico in Anglijo, 4 (one svežega ribeza in 500 kg gob v Italijo. Posredniki pri izvozu so bili »Kooperativa«, »Slovenija les«, »Slovenija živinopromet«, »Gruda«, »Fructus« in »Gosad«. Vrednost izvoza je v tem času narasla na skoro 55 milijonov din. Živino in ribez so izvozili pretežno iz lastne proizvodnje, ostalo pa po odkupu od privatnega sektorja. Kot smo že omenili, je začela KMETIJSKA ZADRUGA GABROVKA -DOLE z izvozom že 1952. leta in je tedaj izvažala predvsem les, živino in gozdne sadeže. Zdaj pa izvaža zadruga živino, les in sadne pridelke, suha jabolka ter priznane sokove. Do konca septembra so iz kmetijske zadruge Gabrovka — Dole izvozili za 34 milijonov din živine, za 14 milijonov din lesnih sortimen-tov in za 2 milijona din sadnih proizvodov. Svoje pridelke izvažajo s pomočjo slovenskih izvoznih podjetij, in to na tržišča v Avstrijo, Italijo, Zahodno Nemčijo in Anglijo, pragove pa tudi na Madžarsko. Omeniti še velja, da obrat »Presad« kmetijske zadruge Gabrovka — Dole v prvih devetih mesecih letos ni izvažal drugega ( kakor suho sadje, in se bo šele zdaj začela pravzaprav sezona večjega izvoza pridelkov tega obrata. Tako postaja tudi izvoz zasavskih kmetijskih zadrug vse pomembnejši in bilo bi prav, da bi v posameznih kmetijskih zadrugah in v občinskih ljudskih odborih v Zasavju posvečali izvozu še večjo pozornost. P. S.: Naše bralce smo hoteli seznaniti tudi z uspehi pri izvozu kmetijskih zadrug Trbovlje in Radeče — Dol, vendar nam vodstva omenjenih zadrug niso poslala zaželenih podatkov. Za preko 2490 ton nad načrtom Sestave pravilnikov doklej Pesimistične napovedi, da (T. L.) TRBOVLJE-Osnov- jami Ojstro do Ponovnih odSitvi čtotegTd^ ni plan proizvodnje Rudnika vdorov vode v odkopne praz- hodka ne ^ mogla pravočas. rjavega premoga Trbovlje- nine, kar je izredno otezko- no končati drugega dela svoje Hrastnik za mesec september čilo nadaljnje pridobivanje naloge v trboveljski komuni, je bil 92.310 ton; rudarji so premoga. V preteklem me- 60 ge povsem uresničile. Za-pa v tem mesecu nakopali seču je bil pa pripravljen račil B®sp0da^s,kt1” Kako poteka proizvodnja v kolektivu Termoelektrarne v Trbovljah trarnV Trbovlje je letos znat- istem obdobju znašala 211.027 Te pogreške so sedaj že del- "7 " B0SDodaiiski oreaniMciii zaeUan^ da predJtoče omurtiee trami iroov.je je os ^ Tak(> j(J zaloga premoga no odpravili, vendar bo treba C1 se eospodanski organizaciji in pravilnike občinski^ komi. no nižja kot lansko leto. V . „ , . . , . . .... letu 1961 je elektrarna do znašala ob koncu meseca ju- določene popravke izvršiti na konca julija proizvedla 131 lija 134.670 ton. Prvi komori elektrofiltra šc milijonov 492.000 kWh, v le- V mesecu avgustu je zna- ob remontu prihodnje leto. tošnjom letu pa proizvodnja šal plan proizvodnje 5 milijo- Povečanje elektrofiltra bo električne energije v primeri nov kWh, elektrarna je pa znatno vplivalo na čiščenje s preteklim letom zaostaja za proizvedla električne energi- dimnih plinov, katero vpra- približno 30 milijonov kilo- je skoraj dvakrat več. Zaradi Sanje pa bo mogoče izboljšati vatnih ur. Vzrok tega je manjših potreb po energiji so z ureditvijo električnega dela iskati v glavnem v manjši v mesecu avgustu v elektrar- ko bodo dani v obrat selenski potrebi po tcrmoenergljl v le- ni izvedli še remont kotla uporniki in bo celotna av l tošnjem letu zaradi izredno Pauker za 125 ton na uro, pri matizacija skončana. visokega vodnega stanja na katerem so se clektrofiltrske Proizvodnja termocnergije Dravi. naprave povečale za cca 2,40 sc je v mesecu septembru po- V tem letu jc elektrarna do metra po višini. Pri tem so večala, saj Je elektrarna de-konca meseca julija porabila se ugotovile napake, ki so vetmesečni proizvodni plan 162.151 ton premoga, med- bile izvršene že pri montaži znatno presegla. vso pomoč. siji do dogovorjenih rokov. TEVE »Varnost« Iz Zagorja in njena fluorescenčna svetlika v »S« izvedbi, ki jo pa za zdaj še ne proizvajajo Zvišanje cene oskrbnega dne? Zagotovil minimalno dejavnost preventivnih služb Na zadnji seji litijskega ventivno dejavnost od 8 na občinskega ljudskega odbora 6 milijonov din. Vprašan e so odborniki obeh zborov po- pa je, kako s temi sredstvi slušali poročilo o delu Zavo- kriti izdatke za preventivno Trboveljska Splošna bolniš- uresničiti idejni projekt za da za socialno zavarovanje dejavnost, ki je že itak niča, ki deluje v okviru ce- porodništvo, ginekologijo in in poročilo ZD Litija o pre- omejena na najnujnejše. Za- lotnega Zasavja in kjer pre- kirugijo ter razširitev inter- ventivni zdravstveni službi, radi tega so odborniki v raz- biva približno 50.000 ljudi, nega oddelka. Če bi se ta oboje za prvih šest mesecev pravi naglasili, da je treba deluje v zelo utesnjenih po- projekt lahko uresničil, bi letos. na vsak način zagotoviti po- gojih. Eden najbolj perečih pridobili funkcionalne pro- V razpravi je bilo po- trebna sredstva za preven- problemov so vsekakor bol- store še za približno 120 pre- din. Toda že v prvih osmih udarjeno, da glede na nove tivno dejavnost. Predstavni- niški prostori, saj imajo se- potrebnih postelj, tako da bi mesecih smo imeli že 33,240 predpise zakona o socialnem ki ZD. sveta za zdravstvo in daj le 129 bolniških postelj, bilo prostora za 250 pati en- tisoč din materialnih stro- za varovan ju leži odgovornost sveta za družbeni plan in kar je pa na število prebi- tov, kar bi pa ustrezalo po- na občinskem LO in novi finance pa naj bi na skup- vrtet vat vsekakor premalo. trebam Zasavja. 'skupščini komunalne skup- nem sestanku čimprej raz- Kljub omejenemu številu Kot smo že omenili le zanesti socialnega zavarovanja, previjali o zagotovitvi po- Eniških postelj in da je za- ££avn šk^k^a a- da temeljito razpravlja o trebnih sredstev in proučili ... ..,h vpflnn 7plo , ^ , zaravn.sKega Ka-ara za materialnih stroškov glede na oskrbni dan. Po pogodbi z zavodom za socialno zavarovanje imamo za letošnje leto priznane materialne stroške v znesku 44 milijonov temeljito vzrokih visokih stroškov tudi možnosti zmanjšanja iz- ]ika pa imajo ^„0 neVt^atrevtti^, d™ nimi^av„^imi‘kadri.jNa škov, kar kaže, da bodo materialni stroški do konca leta presegli znesek 44 milijonov din. Po vsem sodeč bomo morali zvišati oskrbni dan, ki - ZSfKr JZLSZZ ™** <-» ” meri presegajo izdatke. Omc- ne di trpeia preventivna o e- __ __ v 1; , __ *------ -------------------- — niti veka, da je bilo V prvih javnost. 311 dVC praSt’ ^ specializaciji imajo že enega osmih mesecih letos porab- Odborniki z območja Dol . . , . . zdravstvenega delavca za be- ljeno za upokojence 8 mili- pa so v razpravi opozorili Sodaj delujejo v bolnišnici doči pediatrični oddelek no-jonov din več, kot pa je bilo na potrebo po ureditvi zdrav- *rjie pddelki in sicer: interni, ve otroške bolnišnice, tako dohodkov. V razpravi so od- stvene postaje na Dolah, kirurški ter ginekolosko-po- da ne bodo imeli problemov borni ki tudi predlagali, da Zbor občanov je namreč rodmški. Zasedba zdravniške- z zdravstvenimi delavci gle-naj bi na področju ljubi jan- razpravlja] o tem, da bi pri- ®a kadra je tu zadovoljiva, le de delovanja nove otroške ekega okrajnega LO uvedli hajal na Dole enkrat teden- za gmekolosko-porodniski od- bolnišnice. Drugače pa šti-plačevanje prispevkov za sko zdravnik, na kar je del ek bi bil po.reben specia- pendirajo le srednje in nižje kmetijsko zavarovanje od ka- uprava ZD že pristala. Po- ker ga sedaj oskrbujejo zdravstvene delavce (bolni- t as trškega dohodka in ne od "trebno je urediti le še pro- zdravniki iz kirurškega od- čarke in sestre), medtem ko števila članov družine. štor. Izvršitev tega sklepa pa delka. n.majo na medicinski fakul- Občinski ljudski odbor Li- zavira stranka v hiši, v ka- Glede na funkcionalnost niti enega štipendista, tija je na predzadnji seji teri mislijo urediti zdrav- prostorov poudarjajo v bol- Tako štipendirajo trenutno sklenil z odlokom o omejitvi, stveno postajo, ki se noče nišnici, da bi bilo potrebno dve inštrumetriarki. lani je da se zmanjša dotacija preseliti v drugo stanovanje, čimprej, seveda če bodo to Prišlo iz šol dvoje sester in zdravstvenemu domu za pre- kar ji je bilo omogočeno. dopuščala finančna sredstva, Pet bolničark, letos pa bosta končali šolanje še dve bolničarki in ena sestra. Osnove varnosti pri delu že v šolah V lanskem letu je zgubilo trarno Trbovlje, kjer vsi de- luč na nekatere gospodarske življenja na delovnih mestih lavci, novi in stari, opravljajo organizacije, ki trdijo, da do-pet delavcev, obratnih nez- izPite i* HTV predpisov in ločenih zaščitnih sredstev ne god ter nezgod izven delovnih da 3e oP02**' precejšnje iz- morejo dobiti na trgu. Občin- je znašal 3.250 din. Za koliko bi se morebiti zvišal oskrbni dan — kar pa še ni gotovo — pa doslej še ne vemo.« - J. S. V ospredju gospodarska vprašanja (.na) TRBOVLJE - Prejšnji torek je bila v predavalnici Delavskega doma letos že tretja konferenca elanov ZK s trboveljskih obratov Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik, ki se je je med drugimi udeležil tudi član CK ZKS Janko Smole. V poročilih in razpravi so bila med drugim obravnavana obširno tudi nekatera gospodarska vprašanja, pri čemer je bilo zlasti še nagi a-seno, da je treba kot predpogoj za boljše delovanje ekonomskih enot izboljšati organizacijo dela, rešiti nekatere probleme okrog nc- Upravnik Splošne bolnišnice Trbovlje tov. Koritnik je glede na zvišane materialne stroške in ceno oskrbnega dne dejal: »Lani smo imeli 43.830 oskrbnih dni, letos pa naj bi jih po planu imeli 42.500. Upravni organi pa pripravljajo sedaj analizo, po opravičenega izostajanja z ■nest pa je bilo lani na ob- boljšanje, oziroma, da je ob- ska komisija za HTV pa po-snnein čutno padel odstotek obratnih udarja, da je v mansikateri _ , ,s ' onrane nezgod. Prav tako, kot se je gospodarski organizaciji služ- o->. .inskem letu so na ta gospodarska organizacija ba HTV še vedno pastorek, novo registrirali 139 invalidov lotila reševanja tega pereče- da ni še dobila tistega mesta *•’ H. in m. stopnje, zaradi ga problema, bi se ga morale po gospodarskih organizaci-nezgod pri delu in bolezen tudi ostale gospodarske orga- j ah, kot ji pripada. euhniZOSla,f°V Je M i- niZaCik V k°mUnL Zaradi večjega števila nez- o/irnm"0-!«« i 28 'dc,ovn* ur In na j pogoste jše poškodbe? god pri delu, katerih žrtve so ,a, 8.400.000 din narod- Poškodbe očes, ter prstov rok večinoma mladi ljudje, ki so kateri bomo ugotovili višino Prvi odgovori na anketo (ar) HRASTNIK - Pisali nCJTa duhlMlifa p • , > *v 1 r1Dluv iv/a vcvuivnia lluaul CH7 11 JV/\0 i. I' leah n li’ rn "* 6tevil" in nog. In ravno te vrste po- šele zapustili šolske klopi, je smo že, da so v Hrastniku e lote vprašamo: in škodb kažejo, da delavci niso svet za delo pri ObLO Trbov- V- storile občinska HTV seznanjeni z’osnovnimi HTV lje, ki je tudi razpravljal o omisua ter službe HTV po predpisi .oziroma niso v za- teh problemih, dal ObLO pri-gospodarskih organizacijah? dostni meri zavarovani stro- poročilo, naj bi sc v šolah Občinska komisija poudarja j*' nadalje, da delavci nimajo (osemletkah) dijaki seznanjali da je največ nezgod na tistih PredPi kakšno oceno, je dal, bomo članom našega kolektiva sporočili prihodnjič. rigo Ugodne perspektive v izvozu Steklarna Hrastnik se vedno bolj uveljavlja kot izvoznik svojih proizvodov. V letošnjem letu je tovarna dosegla v prvih osmih mesecih, da je izvozila 799 ton svojih izdelkov v vrednosti 395.345 dolarjev. Izdelki steklarne so se plasirali na tržišča Zahodne Nemčije, Belgije, ZDA, Italije, Anglije in Tunisa ter še nekaterih držav Bližnjega in Srednjega vzhoda, že letos dosežen in še predviden izvoz bo do konca leta vrgel 570.000 dolarjev. Ce se bo to posrečilo, potem bo izvoz na še tovarne letos za 10.000 dolarjev večji kot lani. To j« za hrastniško steklarno prav gotovo lep uspeh, če pomi- Proizvodni plan Steklarne za leto 1963 Na širšem sestanku kolegija steklarne in tehničnega kadra tovarne so obravnavali plan za leto 1963, nadalje naloge v proizvodnji v zvezi, z zahtevami domačega in inozemskega trga. Ob tej priliki so sprejeli okvirno orientacijo, v kateri je predvideno povečanje plana za leto 1963 za 11%. Prav za toliko naj bi se zvišala tudi vrednost proizvodnje. Prt% vodni plan tovarne je prilagojen sedanjim zmogljivostim ekonomskih enot. — Razpravljali so pa na tem sestanku tudi o ureditvi minimalnih osebnih dohodkov v letu 1963. Za dokončen sklep o tem vprašanju bodo še natančnejši razgovori. rv. Na letnih konferencah osnovnih organizacij ZK v steklarni, ki so bile v septembru, so člani ZK razpravljali o- konkretnih nalogah članov, tako na primer, kako so komunisti opravljali delo v proizvodnji, kako so delali za povečanje proizvodnje in za zmanjšanje stroškov, za večjo delovno disciplino in izkoriščanje delovnega čaka. Aktivnost članov ZK se je v steklarni po III. plenumu zelo povečala. Največ razprav na vseh konferencah je bilo- o potrebi idejne enotnosti članov ZK. Zelo važno je, da se člani v razpravah zavzamejo za enotno stališče in do komunisti v akcijah nastopajo enotno. Pri centralnem delavskem svetu so se postavili aktivi, prav tako v sindikatu. Ker je v organih delavskega samoupravljanja precej članov ZK, je prav, če se aktivi o določenih vprašanjih pogovorijo že prej in potem zavzamejo enotno stališče. - Precej razprave je bilo nadalje o idejnem izobraževanju članstva ZK kakor tudi o proizvodnih, nalogah podjetja. Poudarek so dali tudi po- šlim«, da se proizvodne kapacitete tovarne letošnje let« v primeri proti lanskim niso bistveno povečale. Tudi nadaljnje perspektive za izvoz so dokaj ugodne. S svojimi izdelki si je steklarna pridobila v tujini lep sloves, ki ji obeta zadovoljive perspektive. Dani so torej vsi pogoji za povečanje izvoza, pri čemer bo seveda treba paziti na izboljšanje kvalitete izdelkov in prav tako tudi na sklenjene dobavne roke. Ta vprašanja bodo osnovna skrb v podjetju, zlasti še, ker je za našo tovarno izvoz življenji ske važnosti. Pomisliti je namreč treba, da je tovarna že tako velika, da presega potrošne možnosti našega tri žišča. tlspehe v izvozu pa boi mo dosegli, če bomo vsi resno in kolektivno poprijeli za delo. , Nadaljnje naloge članov Zveze komunistov trebi vzgoje mladih kadrov in da se od starejših pričakujejo nasveti in pomoč za nadaljnje delo. G E Steklarna na zagrebškem sejmu Ze vrsto let sodeluje naše podjetje na zagrebi škem velesejmu. Tudi letos smo izkoristili to prii liko in tu demonstrirali asortiment naše proizvodi nje. Priprave za izvedbo udeležbe na letošnjem velesejmu so bile zaupane posebni komisiji, ki je s svojim delom pričela že v mesecu maju. Zahval Ijujoč temu, je sama izvedba tudi bolje uspela. .* Razstavili smo celoten asortiment naše tovarne« s posebnim poudarkom na nekatere proizvodne skui1 pine. Tako smo dali prednost razsvetljavncmu ste-t klu, kozarcem, stiskanim in pihanim servisom. Poi trošniki so se posebno zanimali za steklo. Vpraša-«! nja, kje in kdaj se bo lahko to in ono kupilo, niso bila redka. Kupci pa so svoje zadovoljstvo nad razi stavljenima izdelki dokazali s tem, da so na sejmu napisali okoli 60 naročil. Okoli našega paviljona je bilo vedno živahno. Ljudje so si ogledovali lepe] oblike razsvetljavnih teles, servise in drugo, tfhpcl pa so mimo opazovanja čakali, kdaj bodo prostori ob posiovalni mizi prazni, da bodo lahko pričeli i pisanjem naročil. J Tudi med novinarji in fotoreporterji so naši Izi delki vzbudili zanimanje, saj so o njih precej napii šali. Celo televizija je želela narediti posnetke nai šega izložbenega prostora. , Tuji kupci so prihajali na našo izložbo zelo pogosto in se pohvalno izražali o naših izdel&ih. Take so nas obiskale nekatere firme iz Nemčije, Avstrije, Italije in Grčije. Ce bi hoteli dobiti iz velikega števila posameznih izjav enotno oceno, potem lahko rečemo, da smo največji napredek napravili v proizvodnji razsveti Ijavnih teles in stiskanih servisov. Na tem podi ročju smo po mnenju vseh pred ostalimi jugosloi vanskimi proizvajalci. Nekoliko slabša je bila ocena pihanih servisov, ki niti po obliki niti po dekoru niso ustrezali okusu potrošnikov. .{ Na sejmu smo res prikazali mnogo novega, prii dobili smo pa tudi obilo napotkov za nadaljnjo orii cntacijo naše proizvodnje. ^ Pregled avtomatske proizvodnje Na zadnjem sestanku brigadirjev so obravnavali vrsto problemov Iz razprav centralnega delavskega sveta Na poročila in na izvršitev vse tri delovne izmene, in to sklepov zadnjega sestanka z avtobusom. Podjetje stane centralnega delavskega sveta prevoz ljudi sedaj, ko se vo-naše tovarne je bilo izreče- zijo samo enkrat, dnevno no precej vprašanj in tudi 91.000 din, potem bi pa pre-pripomb. Tako je bilo v tem voz stal 280.000 din. Treba bo pogledu izrečeno tudi nasled- še govoriti s prevoznikom, nje: da se prevoz za določene ki- Komisija, ki jo je postavil lometre zmanjša, upravni odbor podjetja in ki Upamo, da bodo imeli ljud-mora ugotoviti odvečno de- je potem več elana za delo. lovno silo v tovarni, inten- Na drugi strani bo pa tudi zivno dela. To delo gre pa manj izpadov v proizvodnji, počasi dalje, ker je precej ker ljudje mnogo več časa kočljivo. Navaja se primer, zamude s čakanjem na vlak, da je bila kljub temu, da je ki traja tudi po več ur. bilo sprejeto načelo, da se ne Centralni delavski svet je smejo sprejemati nove delov- prav tako poslušal poročilo o ne moči, sprejetih več delov- pregledu zaključnega računa nih moči v avgustu in sep- tovarne za leto 1961. Poroči-tembru. Sedaj se v tovarni t0 je t>ilo v redu in tudi za-avtomatizirajo določena delovna mesta, uvedlo se je pakiranje na hladilnih pečeh, delamo na tem, da moderniziramo odnašanje izdel- Na zadnjem sestanku obratnega delavskega sveta osnovne proizvodnje stekla so zahtevali člani, da se mora sklicati sestanek brigadirjev, t. j. vgdilnih ljudi v osnovni proizvodnji, ker so se pojavili problemi, ki jih je treba razčistiti in urediti. Ta sestanek je bil sklican in tudi udeležba je bila polnoštevilna. Iz raznih razprav na sestanku smo ugotovili, da je bil sestanek koristen, ker se v proizvodnji pojavljajo vprašanja, ki jih je potrebno rešiti. Poudariti pa je treba, da posamezni brigadirji še ne razumejo povsem pojma kolektivne odgovornosti za proizvodnjo in govore najraje samo o problemih svojega delovišča. To je sicer razumljivo, vendar naj vodilni ljudje gledajo na probleme podjetja iz širšega aspekta. Iz razprav je bilo tudi opaziti, da posamezniki določena odgovorna dela v tovarni podcenjujejo in to največkrat tedaj, kadar gre za povsem osebna vprašanja posameznikov ali za probleme skupine, v kateri delajo. Sestanek je pa pokazal, da da je bil res potreben, zato je bil sklep, da naj bo ta sestanek vsak mesec umesten. Treba se bo pa tega sklepa tudi res držati. O čem so torej razpravljali na tem sestanku? Pojavil se je problem razpona plašvmed posameznimi skijpinami, tako med grupo za kozarce in izdelovanja ostrfega votlega stekla. Ugotovili so, da ta razpon ni pravilen. Tudi kadrovanje pomočnikov ali krogli-čarjev v posamezne brigade ni pravilen, ker je treba gledati, da bo procentni sestav celotne brigade pravilen. O stvari bo dokončno besedo izrekel upravni odbor. Zaključek je bil pa tak, da so brigade ob takšni proizvodnji in storilnosti upravičene na gulacijo zaslužkov. jo škodo v proizvodnji. Pereče vprašanje, ki so ga Spet drugo vprašanje so na- obravnavali na tem sestanku, pake v steklu pri izdelovanju je izdelava malih parfemskih večjih izdelkov. Pri ostalih iz- stekleničk delkih je določitev procenta Sedaj ni nastajajočih napak v redu. takšno na Kiko strojih, nikjer mesta za delo, ker kakovost ključni račun je bil v redu izdelan. Le nekaj manjših popravkov bo potrebnih. Tu se je pojavil tudi problem , , , dotacije, ki jo kolektiv daje kov v hladilne peči, prav ta- 6indikalnj podružnici za let-ko se nam bo s tekočim tra- ne dopuste članom kolektiva, kom pri kozarcih sprostila Dati bo namreč treba znatna znatna delovna sila — vendar sredstva iz plačilnega fonda v steklarm ni potrebna bo- ^ kritje razlike — komisija jazen, da bi ljudi odpuščali, je pa mnenja, da. ta sredstva ker predstavlja za tovarno ne smejo presegati zneska, problem okoliščina, da vsak ki je dolo5en z uredbo. Pri-mesec odhaja iz podjetja hodnje leto bo treba razmiš-okrog 30 ljudi. Napraviti je ljaU kako 6e bodo ta sred-treba le majhno izboljšavo stva delila, tudi pri -podmornici'«, in ta- , ,, . koj bo ponovno 12 ljudi pre- i* ‘ več. Pa tudi pri kozarcih se P<*™ tudi poročilo o reva-bo napravila sprememba, , <*nfvluh ^cdfitc1v- tako da bo tudi tukaj nekaj Iz ?^datkov Je1 razvidno, da ljudi na razpolago. So pa še ?e bll° v nažl t°varni de* v podjetju težave z nekate- 3o v redu opravljeno v roku rimi prestavljenimi ljudmi, f° I5, sePfcmbra t. 1. Iz pod- Delavnice, ki Izdelujejo več- stekla v ta namen ne ustre- ________ _____________________ je izdelke, imajo namreč za. Peči so namreč grajene ker eo^ med 'njimi*'takšnf*"ki log 36 razvidn° sledeče: manjše zaslužke predvsem tako, da je povsod preveč tr- ’ .... zaradi tega, ker je v večjem do steklo za tovrstne stekle-izdelku prej kak kamenček ničke. Na drugi strani ima ali druga napaka v steklu, pa tovarna obveze do kupcev Podobno vprašanje nastaja oz. industrij, ki te stekleničke tudi pri rezalnem lomu, ki pri potrebujejo. Obratovodstvo si večjih izdelkih narašča. Ob- za zdaj v tem pogledu poma-veljalmje mišljenje, da naj se ga, kakor ve in zna. Ustrezne jih ni mogoče nikamor dati. Vrednost osnovnih sredstev - Komisija bo morala svoje 66 Je Pri zgradbah povečala za 34,8% ,za domačo opremo za 20,22%, za uvoženo opremo za 24,35%, za zemljišča za 141,12%, za stanovanjske delo še nadaljevati. Glede alarmantnih vesti v kolektivu, da bodo odpuščene vse poročene žene ie treba ^ T’ zgradbe za 62,56%. Znatno se vprašanje uredi tako, da se prizna odstotek odpadka zaradi napak v steklu, ki presega normativ za artikel. Tu- proizvodnje pa ni, razen tega so steklarji tu prizadeti zaradi premajhnega zaslužka. To vprašanje bo ostalo od- vrednost di o tem bo izrekel končno prto še kakšne tri mesece, besedo upravni odbor. dokler ne prične obratovati Poseben problem so leseni banja B. Treba bo pa nekaj modeli. Določene delavnice, storiti za prizadete steklarje, ki delajo z lesenimi modeli, ker je njihov zaslužek veliko imajo težave z izpadi, Rer di- manjši kot pri drugih izdel-menzije izdelkov ne ustreza- kih. Tu se pa tudi pojavlja jo zaradi izgorevanja mode- vprašanje, ali brigade res da-lov. Do sedaj delavnice tega jo vse svoje sile za proizvod-niso dobile plačanega. V ko- njo. Pokazalo se je, da neka-likor brigada ni kriva za na- tere skupine ne. pake, naj ima obratovodja možnost, da prizna ta odpa- Iz prednjega razvidimo, da je razprava res tekla okrog dek zaradi napake modela in vprašanj, ki jih je treba rešiti, naj se delo plača. Brigadir, Za njihovo rešitev naj sc za- ki naj vodi kontrolo nad tem, in oddelkovodja pa naj skrbita, da se na pokvarjenem vzameta obratni delavski svet in sindikalna podružnica. — Ob tej priliki so brigadirji modelu ne bo delalo. Po skle- opozorili, da so člani kolek-pu obratnega delavskega sve- tiva o raznih problemih podla je naloga vsakega lesnega jetja premalo informirani, strugarja, da pred pričetkom Pa še o drugih vprašanjih dela vsake izmene pregleda, so razpravljali, tako na priče so modeli v redu. mer o tem, če se v delavni- Kar se tega problema tiče, cah pojavi potreba izdelave je treba še poudariti, da bo kakšnega novega artikla. Do-treba pri prevzemanju mode- ločene delavnice kaj rade te-lov iz delavnic začeti z ostrej- daj delo malo »vlečejo« iz bo-šim kurzom, ker se je v zad- jnžni, da ne bi bila norma njem času pojavilo več napak postavljena previsoko. Tudi pri modelih in je bil izpad v proizvodnji zaradi tega kar znaten. Vsi odgovorni naj skrbe za primerno kontrolo nad napakami, ker povzroča-delavcev. tu naj brigadirji store svojo dolžnost, da ne bo v škodo podjetja In celotnega kolektiva in tudi ne prizadetih de- poudariti, da je to neresnica, noveča]a tudi ker delavski svet takšnega J? ,^°V® a,, dl sklepa ne bo nikdar sprejel. hladllnih Pečl-Pač pa se bodo na slabša de- Nov predračun kaže, da bo la prestavili vsi tisti, ki na Prihodnje leto znašala amor-svojem delovnem mestu niso tizacija 113,386 000 din, med-dovolj resni in se tudi ne *cm znašala le zavzemajo zadostno za delo M,324.000 din. Treba bo torej v tovarni. ustvariti približno 22 mili- _T , i__, . jenov din več sredstev. Na vprašanje, zakaj se je porabilo letos v tovarni toli- Nov način ocenitve osnov-ko več premoga, je treba da- nih sredstev bo privedel deti članom kolektiva sledeče lovne kolektive v državi v pojasnilo: neenak ekonomski položaj. Tovarna je resnično pora- Mimo tega problema bo bila 2.088 ton premoga več, treba prihodnje leto ustvari-toda upoštevati je treba, da tl več sredstev tudi za soje bila več v pogonu banja cialno zavarovanje, ker bo F in 1 in poltonska rjava moral kolektiv 30 dni bolezni banja, razen tega je bila v plačati iz svojega plačnega obratu še ena hladilna peč fonda. več. Problem je pa v tem, da Da bomo vse te težave pre-naše kapacitete niso dovolj bredli, se bo treba boriti za izkoriščene, ker imamo več zmanjšanje proizvodnih stro-talilne površine, kot pa iz- škov." delamo Iz peči steklene V nadaljnji razpravi je gmote, zaradi česar je bila delavski svet še načelno ob-tudi poraba premoga večja, ravnaval vprašanje plač tl- Centralni delavski svet je stih delavcev, ki imajo še nadalje razpravljal o zelo precej majhen zaslužek. Tudi važnem vprašanju, namreč o te plače bo treba ob novem delovni disciplini in o vpraša- letu popraviti, nju prevoza ljudi na delo in Glavna akcija vseh činite-z njega. Sedaj imamo 87 za- ljev, od delavskega sveta' in poslenih, ki se vozijo na delo upravnega odbora ter do v tovarno iz Zidanega mosta vseh odgovornih ljudi v pod-ln Radeč. Delavski svet je jetju gre sedaj za tem,uda se mnenja, da je tem ljudem zmanjša število delovne sile treba za zdaj pomagati s tem, in da se čimveč del avtonia-da se prevoz ljudi uvede za tizira. rigo Naloge sindikalne podružnice v četrtem tromesečju Iz kolektiva za kolektiv , V zadnjem četrtletju poslovnega leta čaka izvršni odbor in pododbor sindikata precej nalog, katere pa bomo lahko izvršili samo pod pogojem, če bodo sodelovali člani vsaj v določenih vprašanjih, to so tista, po katerih bo moralo sodelovati celotno članstvo. Smatramo, da je treba prekiniti z dosedanjo prakso našega dela in naj ne bo sindikat v prihodnje tisti, ki bo samo obvešča! kolektiv, temveč mora sindikat delati v bodoče pri reševanju notranjih nerešenih vprašanj bolj operativno. Kljub timu, da se je področje našega dela razširilo, da se je vsebinsko delo spremenilo, da je bilo dosiej več obveščanj kolektiva, pa je še vedno kritika s strani posameznih članov kolektiva. Slišijo se tudi pripombe, da sindikata ni čutiti v podjetju. Posamezni člani kolektiva smatrajo, da je delo sindikata še vedno reševanje vsega tistega, kar služi posameznikom v njihovo korist — skrb za ozimnico itd. V zadnjem četrtletju naj bo skrb izvršnega odbora: 1. Narediti temeljito analizo devetmesečne realizacije. Smatram, da naj uspehe ali neuspehe izvrševanja planskih nalog tolmačijo člani centralnega delavskega sveta v tistih volilnih enotah, kjer so bili izvoljeni. Ob tej priliki je treba ugotoviti realizacijo sklepov, ki so bili sprejeti ob pregledu polletnega proizvodnega obračuna. To obravnavanje naj se obdela na zasedanjih obratnih delavskih svetov. Gre za to, da sc bodo rezultati temeljito obdelali na osnovi pokazateljev posameznih ekonomskih enot. Na osnovi zaključkov, dobljenih na teh razpravah, pa naj sledi skupna akcija obeh zainteresiranih faktorjev. 2. Družb, ekonomska vzgoja kolektiva in tečaji za člane organov upravljanja ter voljenih članov izvršnega odbora in pododborov. ‘ 3. Kadrovsko organizacijska ureditev, sklicanje komisij, ki bodo naredile nadaljnje okvirne programe za konec letošnjega leta in za dobo do bodočega občnega zbora. Posebna naloga pa se poraja pred članstvom sindika- ta, in sicer urejevanje notranjih medsebojnih odnosov pri delitvi čistega dohodka, V nekaterih vprašanjih bo celo potrebno narediti nekaj anket, da tako dosežemo v določenih vprašanjih soglasnost. Če pa hočemo to doseči, kar bo uspeh nas vseh, se bomo morali boriti. Vsi tisti, ki jim bo pa ta napor morda nevšečen, naj se ne čudijo, če bodo kdaj tudi prizadeti, kajte le skupno delo rodi sadove. Alojz Janežič Nov rezalni stroj Pred kratkim je naša tovarna kupila rezalni stroj za žagahje steklenih tulp vseh oblik. Stroj smo dobili iz Belgije. Stroj je pa prav tak kakor žaga za rezanje lesa. Marsikdo se bo morda čudil, kako je le mogoče rezati steklo kot les. Veliko članov našega kolektiva je še, ki tega stroja v delu še niso videli. Kako lepo je videti, ko ta stroj stiskano tulpo v debelini 6-7 mm odreže, kakor da bi rezal mehak smrekov les. Prednost novega stroja — žage je v tem, da pri njem odpade potreba brušenja stekla. Delavka, ki dela pri Izdelovanje cilindrov Ob zaključku tedna otroka (ar) HRASTNIK - Ob zaključku letošnjega tedna otroka je Društvo prijateljev mladine v Hrastniku izvedlo svoj letni občni zbor, ki je bil v soboto popoldne v klubu Svobode I. Po poročilih in razpravi so sprejeli program za bodoče delo društva. Prav tako so po občnem zboru proslavili 10-letnico svojega društva. Obvestilo Po sklepu delavskega sveta našega podjetja bo služba za pravna vprašanja v naši tovarni dajala članom našega kolektiva pravne nasvete dvakrat tedensko, in sicer vsak torek in petek od 12. do 14. ure. Člani kolektiva! Poslužujte se te ugodnosti, potrebno je pa tudi, da se vsak drži določenega termina. z vv tem stroju, ne trpi, vendar je produkcija precej visoka. Stroj namreč odreže v 8 urah do 450 tulp z debelo steno, če pa imajo tulpe tanjšo steno, tedaj jih odrede v tem času tudi do 700-800 kosov. Tekoči trak je v pogonu Že dalj časa so si naši strokovnjaki prizadevali, kako bi v steklarni uredili vprašanje dodelave pihanih kozarcev. V tem delu so uspeli. Tako lahko na primer vidimo v brusilnicl pri brigadi za kozarce, da delo poteka povsem drugače, odkar je V pogonu tekoči trak. Tekoči trak so skonstruirali domači strokovnjaki ln po dosedanjih ugotovitvah ne zaostaja prav nič za uvoženim, če ni morda še boljši. - Prednosti tekočega traku so znatne. Delavkam sedaj ni več treba prelagati kozarcev iz ene posode v drugo. Nadaljnja prednost traku je v tem — kar se je pokazalo že v prvih dneh — da se lom stekla manjša iz dneva v dan. Popravilo že dodelanih kozarcev se je znatno zmanjšalo, ker se kozarci pri transportu ne obtolčejo. Pa še druge prednosti so. Proizvodnja se je povečala zaradi - tehničnih izboljšav. Prednost je prav tako v tem, da- se kozarci kar dobro umivajo, tako da poznejše brisanje odpade. Enako tudi sušenje kozarcev. — Z novim načinom dela je tovarna sprostila delovne sile, ki se bedo lahko uporabile na drugih delovnih mestih. Sc en uspeh domačih strokovnjakov Domači strokovnjaki v naši tovarni so izdelali tudi električno hladilno peč, ki jo sedaj vidi vsak delavec. Peč služi za hlajenje izdelkov v avtomatski proizvodnji. V prvih dneh obratovanja se je pokazalo nekaj napak in je bilo tudi nekaj zastojev, vendar smo te napake kmalu popravili. — Prednost nove hladilne peči je v ekonomski porabi goriva, ker se segreva povsem z električno kurjavo. Za stare hladilne peči smo porabili približno dva vagona šamotne opeke, pri novi peči pa to popolnoma odpade. In še neka prednost je: v tovarni ne bo več nobenega žvepla. — Težili bomo za tem, da dobimo še več takih peči. Popravilo, ki je bilo nujno potrebno Marsikdo sd~je že obregnil ob to, zakaj se v tovarni, ki je popolnoma nova, že spet prekopava. Bilo pa je nujno potrebno. Dela se drenaža, ker se voda iz Bobna in tudi s hriba zateka pod tovarno. Zaradi tega so bili v preteklosti večkratni primeri izdelave slabega stekla. Vzrok je bil v tem, da se je voda zatekala v kanale, pri čemer se je pojavila para, ki je škodila. To nujno delo opravlja Gradbeno podjetje iz Hrastnika in bo stalo okoli 8 milijonov dinarjev. Sam izkop je zelo težaven, ker se mora drenaža polagati v globini 4 metrov. Doslej tri nesreče Delavski svet naše tovarne je dal svojo privolitev, da se napravi odcep cestišča k upravnemu poslopju steklarne in da se ta del ceste tudi tlakuje. Prav tako bodo na ovinku pri odcepu napravili cesto tako, da bo ovinek pregleden. Na tem ovinku eo bile do sedaj že tri nesreče. Nova lončeea peč že gori V steklarni že deluje nova lončena peč, prav tako tudi komore za segrevanje loncev. Vse kaže, da bomo že v kratkem priča novi proizvodnji opalnega stekla na novi peči — da pa obstaja nevarnost, da proizvedenih izdelkov ne bo mogoče v dovolj hitrem času dodelati v brusilnici, ker so na to vprašanje polagali premajhno pažnjo. Pa brez zamere. O tem in še drugem pa prihodnjič. rv. KAJ SMO PRIPRAVILI ' GLEDE IZOBRAZE- V AN JA? V drugi polovici letošnjega leta je bil jor-miran Center za izobraževanje. Malo pozneje je bil potrjen tudi pravilnik tega centra, ki navaja, kaj in kako naj poteka izobraževanje v podjetju. Vsako načrtno izobraževanje naj se oslanja na potrebe in zahteve posameznega podjetja. Vsako podjetje pa ima svojo specifično karakteristiko, po kateri na) se ravna izobraževalno delo. V našem družbenem razvoju postavljamo v ospredje geslo: delavec — upravljalec, to st pravi, da imamo že prvo kot drugo, vendar je treba oboje kvalitetno še nadalje izpopolnjevati. To pa terja načrtno in strokovno delo. Kljub ustanovitvi tega centra pa njegov uspeh še ni zagotovljen, ker je seveda odvisen od zanimanja zanj s strani vseh članov kolektiva. Potrebna je tudi strokovna analiza potreb, ki naj se predloži kolektivu v potrditev. V tej sezoni bo izobraževanje razdeljeno na dve področji, in sicer a) na družbenoekonomsko 1 izobraževanje, b) na strokovno izobraževanje. Po 1 ro načrtu bo delo potekalo do 20. decembra t. /., potem bo pa izdelan nov program za prihodnje plansko leto. V' letošnjem letu so nadalje še na programu razni seminarji za celotni kolektiv, za člane organov upravljanja za člane izvršnega odbora sindikatov in njegovih pododborov ter seminarji s strokovnega področja. Ta program bo razviden z razglasne deske v tovarni. Želeti je, da bi bila vsa predavanja čimbolj številno obiskana, saj je naše znanje v raznih vprašanjih še vedno močno pomanjkljivo. Alojz Janežič Steklarna in avtomatizacija Odkar upravljajo delavci tovarno, se je življenje v njej, pa tudi njen videz močno spremenil. Ni več starih, mračnih in umazanih prostorov, temveč nov, svetel, zra- kozarce. Ta napravi oz. obrusi v 8 urah 10.000 kozarcev, kar bi opravilo ročno v tem času šest brusilk. Glede na to, da smo ravno pri delovni skupini za kozarce imeli precej ne- medtem ko je bilo včasih ravno nasprotno. Obrat zaposluje tudi preveč delovne sile. Razvidno je nadalje, da je tovarna še vedno premalo avtomatizirana in mehanizi- na parfumska embalaža. Rešitev bi bila, ako v eni sekciji na obstoječih KS-6 avtomatih ustavimo kalup za omenjene stekleničke. Bru-silnico je treba do kraja av- Kaj ni lep razgled — delo pri novih pečeh čen in prostoren rekonstruiran obrat z boljšimi delovnimi pogoj f. Iz dneva v dan se pojavljajo v tovarni novitete, vse z namenom, da bi se proizvodnja izboljšala kvalitetno in kvantitetno. Tako so bili leta 1960 prvikrat v zgodovini hrastniške steklarne vpeljani trije avtomati za proizvodnjo drobne embalaže. S tem smo naši zdravilni industriji zelo ustregli, kajti dragih' stekleničk za zdravila ni treba več uvažati. Prednost avtomatov je pa tudi v tem, da proizvedejo petkrat več kot polavtomati pri štirikrat zmanjšani delovni sili. Steklarske peči, ki sedaj delujejo v novem obratu, so zgrajene na popolnoma novem principu. Ni več starih obročnih kadi, temveč pretočne, ki se odlikujejo zlasti po tem, da je mogoče na njih to-" piti zelo čisto steklo z manj talilnimi napakami. Peči se ne dozirajo več ročno, pač pa to delajo mehanizirane lopate. Nadalje stojite v obraAi še dva stroja za toplo rezanje stekla, česar v hrastniški steklarni doslej nismo poznali. Avtomatizacija in mehanizacija se pa ne izvajati samo v obratu za osnovno dejavnost, pač pa tudi v stranskih. V brusil niči prav z uspehom obratuje brusilni avtomat za potrebnega loma zaradi večkratnega prekladanja in pomanjkljivih medfaznih transportnih naprav, smo tu pred kratkim uvedli transportne trakove, ki naj bi odpravili nepotrebne lome. Prvi poizkusi so dali kar zadovoljive rezultate. — Mnogo obdelovalnih faJ za nekatere artikle smo si nadalje prihranili z uvedbo diamantne žage. Ti izdelki se sedaj na tem stroju dokončno zgotovijo. Kakor vidimo, se v steklarni že opazi današnji moderni čas, doba avtomatizacije in mehanizacije. Osnovno načelo takega industrijskega c4>ratovanja je torej povečanje proizvajalnih kapacitet ob zmanjšanju delovne sile. Poglejmo torej, kako se to izvaja v naši tovarni! Za primerjavo navajam podatke iz leta 1948 ln 1961. V letu 1948 smo proizvedli 5,39 ton steklenih izdelkov na moža, leta 1961 5,26 ton stekla, upoštevajoč tudi avtomatsko proizvodnjo, medtem ko smo brez avtomatov izdelali 4,80 ton stekla na 1 zaposleno osebo. Ti podatki izkazujejo ravno nasprotno od tistega, kar bi pričakovali. Vendar se to delno opraviči s spremenjenim proizvodnim programom, kajti danes proizvajamo več lažjih izdelkov, rana. Cimprej je namreč treba mehanizirati odnašanje steklenih izdelkov s tistih delovišč, kjer je to mogoče. Zelo lepo bi se dalo to izvesti s tekočimi trakovi na primer v A banji. Nadalje obratuje v tovarni še precej pol-avtomatov, katerih proizvodnjo bi delno lahko nadomestili z avtomati. Problem je prav tako drob- tomatiziratl in mehanizirati z uvedbo tekočih trakov. Zelo problematična so v podjetju tudi skladišča. Danes teh dejansko skoraj nimamo. Predvideno je, da jih v naslednjem letu zgradimo in tedaj bi bilo mogoče uvesti bolj racionalna transportna sredstva. — Nujno je, da čim-prej uredimo novo, avtomatizirano zmešamo. Njena iz- gradnja bo marsikateri problem omilila ali celo odpravila. Kot je predvideno, pravilno delo v zmesami ne bo več odvisno od fizičnega dela in točnosti zaposlenih oseb, temveč od pravilnosti delovanja avtomatskih naprav. Da se popolnoma eliminirajo napake, je nujno potrebno urediti vprašanje goriva. Znano je, da so do sedaj skoro vse večje tovarne uporabljale izključno premog kot tehnološko gorivo. Razvoj industrije in kemije je pa pokazal, da premog kot gorivo, predelano v posameznih tovarnah v plin, iz tehničnih in ekonomskih razlogov vse bolj odstopa svoje dosedanje mesto drugim gorivom. To so v glavnem zemeljski plin, daljinski plin. nafta in razna kurilna olja ter električni tok. Ker je smoter vsake tovarne, da zniža proizvodne stroške in da izboljša tehnološki proces, pri čemer igra gorivo marsikje eno izmed najpomembnejših postavk, je tudi steklarna prisiljena razmišljati o uvedbi drugega tehnološkega goriva. Kratek finančni pregled, ki ga podajamo v naslednjem, nam prikazuje, da je iz ekonomskih in tehničnih razlogov utemeljen prehod na drugo gorivo, kjer se račun nagiba v prid oljni kurjavi. Stroški obstoječe generatorske postaje znašajo letno 267.992.000 din — stroški za zgraditev novih naprav na oljno kurjavo bi znašali 92,000.000 din — letni stroški za oljno kurjavo bi pa stali 163.280.000 din. Iz teh številk je jasno razvidno, da je prehod na drugo tehnološko gorivo nujen in da po ekonomskem izračunu za nas najbolj ustreza težko gorilno olje. S tem gorivom lahko povečamo talilne kapacitete peči, znatno pa še čistočo stekla. Kakor kaže, bo v tovarni dela še dovolj in bo treba avtomatizaciji in mehanizaciji vrata še bolj na široko odpreti. Ing. Rihard Peitl Nekaj problemov naše stanovanjske zadruge Upam, da bo člane našega kolektiva tudi zanimalo, kaj dela in 6 kakšnimi problemi se ubada stanovanjska skupnost v spodnjem delu hrastniške doline. V dosedanjem triletnem obstoju stanovanjske skupnosti lahko rečemo, da smo na tem področju znatno napredovali. Tu se je seveda treba zahvaliti za znatno pomoč, ki sta jo nudila kolektiva Steklarne in Tovarne kemičnih izdelkov, prav tako pa tudi ObLO Hrastnik. Članom našega kolektiva bo gotovo znano, da ima stanovanjska skupnost med ostalim nalogo, da nudi pomoč gospodinjstvom, hišnim svetom in vsem občanom na svojem teritoriju. Tu mislim predvsem na pomoč občanom v obliki raznih servisov, pomoč hišnim svetom in z upravljanjem vzgojno-varstvene ustanove v našem kraju. Clanj našega kolektiva se pa doslej še vse premalo poslužujejo uslug servisov. Stanovanjska skupnost ima sledeče servisne službe: ključavničarski, zidarski, kleparski, mizarski in električni servis. Vsi ti servisi imajo sedaj po enega honorarnega strokovnjaka. Na zadnji seji je pa bil sprejet sklep, da se nastavijo določeni stalni strokovnjaki. Težkoče so v glavnem sedaj v tem, da hišni sveti nimajo na razpolago dovolj sredstev, zlasti ne tisti hišni sveti, ki morajo upravljati stare stanovanjske hiše. Zaradi tega je bila tudi realizacija posameznih servisov precej nizka, vendar so bili do sedaj vsi servisi aktivni, da torej ne delajo z izgubo. Omenimo, da je imel ključavničarski servis v prvih 8 mesecih letošnjega leta 411.807 din dohodkov in (Nadaljevanje na 10. strani) Jk tilnik e St. 42 » U. X. 19» 395.000 din izdatkov brez izgube delovnih dni v proizvodnji ženske delovne sile in je zaradi tega ve? izgub delovnih dni v bolezenskih primerih. Sodimo, da zadevni odstotek ne bi smel biti za vse gospodarske organizacije enak. rigo Delavski svet steklarne x je na svojem zasedanju razpravljal med ostalim tudi o problematiki zdravstvene službe in ob tej priliki izvolil delegate za komunalno skupnost socialnega zavarovanja, in to: Viljema Petriča, Eriko Pevcin in Julija Smodiča. Po referatu o dosedanjem delu izpostave zavoda za socialno zavarovanje, ki ga je podal tov. Julij Smodič, je sledilo nekaj pripomb. Tako na primer o preventivnem zdravljenju. Nekateri člani kolektiva so bili na pregledu zdravstvene komisije in določeni za zdravljenje, vendar so bili po novi uredbi, veljavni od 1. julija dalje, izločeni. Izrečena je bila pripomba, da to ni pravilno. — Predstavnik KSS je nato tolmačil elanom DS, zakaj so nastale te spremembe. Drug problem je prosta izbira zdravnika. Nekatera podjetja so v zvezi s tem že napravila razne ukrepe. Naš CDS je sprejel priporočilo, da bolniki lahko prosto izbirajo zdravniško pomoč, medtem ko jih v bolniški stalež zapisuje samo ambulantni zdravnik podjetja. Ko smo delali t tej zadevi še po Ta*« so se v prostem času starem, so posamezni člani zelo Izkoriščali socialno zavarovanje. V razpravi o sredstvih socialnega zavarovanja in njihovi združitvi je bil potrjen že sprejet predlog, da naj se razčisti vprašanje gradnje in financiranje bolnišnice v Trbovljah, namreč odvajanje sredstev v ta namen. Prav zanimiva je bila tudi razprava o bolnikih-alko-holikih, ki so šli na zdravljenje v Vojnik. — Zadevni stroški so zelo veliki in bodo šli po novih določbah v breme kolektiva. Samo v naši tovarni znašajo ti stroški za 5 primerov skupno 395.C00 dinarjev, pri čemer pa ni všteta izguba delovnih dni teh tovarišev oziroma izguba v proizvodnji. In rezultat vr.ega? Vsi ti tovariši ponovno pijejo razen enega in s tem zmanjšujejo v določeni meri proizvodnjo. Do sedaj so stali bolniški dnevi naše podjetje letno 8 milijonov dinarjev, po novi uredbi, ko plača podjetje hranarino za 30 bolniških dni, se bodo pa tl stroški povečali na približno 20 milijonov dinarjev. V interesu našega kolektiva in skupnosti je, da vodi-•mo večjo kontrolo nad neupravičenim izkoriščanjem ' sredstev socialnega zavarovanja. Poseben problem, ki je bil načet v razpravi, je vprašanje odstotkov povprečnega prispevka. Obveljalo je mnenje, da določitev dodatnega prispevka, ki odpade na naše podjetje, ni pravilna. — • Imamo namreč 60 odstotkov Več pozornosti odpravi nezgod V zadnjem času večkrat opazili, da lezejo številke o razpravljamo o novem zako- boleznih (nadomestilo plač) nu o socialnem zavarovanju, vedno navzgor. Tudi v našem V teh razpravah smo lahko kolektivu imamo primere zabavali hrast niški steklarji in njihovi svojci v Crikvenici Gibanje delovne sile v avgustu in septembru Že ob obravnavi polletnega poročila o naši tovarni je bilo poudarjeno, da je bil porast delovne sile v podjetju v zadnjem času prevelik. V mesecu septembru t. 1. se pa opaža nazadovanje števila zaposlenih. Tako je bilo v mesecu avgustu v tovarni zaposlenih 1.573 delavcev in uslužbencev, v septembru pa je znašalo stanje vseh zaposlenih 1.566. V mesecu avgustu je bilo prijavljeno 27 delavcev in 7 uslužbencev, odjavljeno pa 27 delavcev. V septembru je bilo na novo prijavljenih 29 delavcev in 2 vajenca, odjavilo se je pa 41 delavcev in 2 uslužbenca. V mesecu avgustu so se odjavili naslednji tovariši in tovarišice: Pavla Sladič, Ante Tomič, Božo Jerkovič, Peter Sopar, Drago Srenk, Silva Železnikar, Rasim Mirtič, Ivan Piinaver, Stanislava Dolanc, Marija Pevec, Fric Stene, Frančiška Bohorič, Radenko Katanič, Lazar Goj-gič, Jože Pogorevc, Ivan Kan-dolf, Silva Kraševec, Ana Pušnik, Stanislava Ržišnik, Bernard Petrin, Stanislava ,.Irovat’ Stanislav Suhi, Frančiška Zajc, Ivana Kanižar in Silva Perko. V istem mesecu so se na novo prijavili: Ida Rugelj, uslužbenka, Jana Kolar, uslužbenka, Janez Strgar- šek, us ....... ec, Anton Ve- ber, steklar, Franc Prašnikar, menjalec modelov, Avguštin Rajbar, odnašalec, Alojz Kavšek, steki, pomočnik, Ciril Hudina, odnašalec, Jernej Potokar, uslužbenec, Gizela Habjan, uslužbenka, Franc Tržan, steklar, Stana Dolanc, pomož. delavka, Drago Ver-tuše, izpihalec, Mirko Križaj, cizeler, Alojz Knez, ključavničar, Rudi Bedenik, ključavničar, Karel Dragar, cizeler, Zdenka Vecko, Marjeta Križnik, Ana Prah, Angela Potušek, Majda Majcen (vse pomož. delavke), Franc Peklar, stiskalec, Ivan Hafner, nab. stekla, Matija Ver-tot, dezenski brusilec, Vincenc Taučar, odnašalec, Leo-, pold Barakini, odnašalec, Jože Barakini uslužbenec, Jože Palič, električar, Stanko Rotar, uslužbenec, Franc Cepin, steklar, Anton Bevc, steklar. V mesecu septembru so se odjavili: Marija Vatovac, Adela Zupančič, Edvard Šeško, Franc Špan, Regina Tramšek, Maks Avguštin, Slavka Medvešek, Marija Kostanjšek, Alfred Granda, Ana Kovač, Ana Florjane, Rafael Prebejšek, Franc Gorišek, Olga Brglez, Karolina Zam, Rušid Okič, Rudi Janežič, Jože Rakar, Stjepan Biruš, Emil Špan, Franc Pušnik, Stanislav Korošec, Ivan Ze-bič, Alojz Gunzek, Franc Razpotnik, Adolf Hočevar, Adolf Cigole, Pavel Bauer-heim, Miha Javoršek, Viljem Maurer, Rudolf Brečko, Anton Jurgel, Leopold Knaus, Lea Šinkovec, Amalija Rec-ko, Jože Kranjc, Frančiška Bohorč, Joža Rački, Djemi-la Nujčič, Vida Trošt, Antonija Stoje, Štefka Ostrovrš-nik in Ljudmila Kukovičič. V septembru so se na novo prijavili: Rudolf Beravs, Boris Blagotinšek, Drago Hauptman, Leon Hudi, Alojz Maurer, Jože Ržek, Albin Ste-pinšek, Viktor Soba (vsi vajenci), Stanislav Subi, Maks Buršič, Anton Bohnec, Ivan Boroš, Andjelko Bendelja, David Stopinšek (vsi steki, pomočniki), Valerija Kuku-ričzovič, pom. delavka, Alojz Horvat, odnašalec, Friderik Brečko, odnašalec, Elma Kumperger, pomož. delavka, Vincenc Brglez, odnašalec, Hedvika Pust, pomož. delavka, Martina Teršek, pomož. delavka, Ivan Kovač, odnašalec, Stojan Kirn, odnašalec, Lidija Kirn, pomož. delavka, Jože Vrtačnik, odnašalec, Viki Kalander, pomož. delavka, Jože Frankovič, odnašalec, Veronika Rižner, Milena Strgaršek, Marija Sodec, Anica Novak (vse pomož. delavke), Stanislav Peklar, Alojz Cepin, Franc Bur-keljc, Božidara Sotlar (vsi odnašalci) in Vcselin Vojnovič, pomož. delavec. izkoriščanja socialnega zavarovanja. Prizadeti člani se ne zavedajo, da gredo ta sredstva iz žepov celotnega kolektiva. Tu mislim predvsem na tako imenovane »tridnevne« bolnike. Mimo teh pa imamo v tovarni tudi precej nezgod. Specifičnost dela v podjetju je taka, da imamo obilo opeklin ali urezov. Vendar bi z večjo pažnjo in previdnostjo pri delu te nezgode lahko znižali na minimum. Tu bi morali člani kolektiva upoštevati navodila HTZ službe. Samo primer: pred meseci smo razglasili, da ne sme nihče prihajati v službo v opankah (japonkah) zaradi tega, ker je bilo v enem samem mesecu več nezgod z vrezi v nogo. Napravili smo ta razglas, toda kakšen je bil rezultat? Popolnoma negativen, ker zaposlene ženske še nadalje hodijo v službo v japonkah. Ob vsem tem lahko grajamo tudi to, da nadrejeni organi ne opominjajo zaposlenih na to. Rezultat — nezgode se zaradi tega še vedno ponavljajo. Na drugih delovnih mestih spet opažamo, da ljudje ne koristijo raznih zaščitnih sredstev pri delu, kot na primer očal, naprstnikov, rokavic, respiratorjev itd. Zavedati bi se morali vsi, da gredo vsa sredstva v ta namen iz plačilnega sklada našega kolektiva in da če se bodo nezgode še ponavljale in množile, da gre vse to na račun žepov vseh. Pa poglejmo, kakšne nezgode smo imeli v mesecu juliju in avgustu! V JULIJU so bile tele nezgode: 1. Mirko Smodej se je zbodel s steklenim drobcem; bil je 6 dni odsoten z dela (bolniška hranarina 7.026 din). — 2. Krista Majer: urez v zapestje roke (tri dni doma, hranarina 1.572 din). — 3. Hasan Hrstič je dobil udarec na stopalo leve noge (5 izgubljenih dni, hranarina 3.948 din). — 4. Stanko Radej, v oko mu je padel smirkov prah (8 izgubljenih dni. hranarina 7.124 din). — 5. Hubert Koritnik: urez na prst leve roke (10 izgubljenih dni, hranarina 7.422 din). — 6. Franc Sodič: urez v roko ,T0 izgubljenih dni, hranarina 12.152 din). — 7. Ljubo C?.kič: urez v desno nogo (9 izgubljenih dni, hranarina 11.225 din). — 8. Jože Rugelj: urez v prst desne roke (9 izgubljenih dni, hranarina 10 255 din). — 9. Robert KoJler; urez v desno roko (3 izgublj. dnevi, hranarina 6.258 din). — 10. Jožefa Zore: opeklina (12 izgublj. dni, hranama 4.501 din). - H. Vilma Žabkar: opeklina (12 izgubijc- ’ni, hranarina 14.809 din). — 12. Ivan Medvešek: vbod s steklom (3 izgublj. dnevi, hranarina 4.751 din). Kako smo preživeli oddih Upokojeni steklarji Kot vsako leto, tako smo urejen. Da to drži, je dokaz Naloga izvršnega odbora v tudi letos preživljali svoj letni oddih v počitniških domovih v Crikvenici, Bohinju in v Pulju. Skupno število dopustnikov je bilo 692. v Bohinju v tem, ker skozi celo sezo- tem vprašanju je, da uredi no ni bilo nobenih pripomb, to vprašanje preko ankete ali Koristniki oddiha v Pulju referenduma, tako da bomo Dolgoletna željaenaših upo pa bodo preko ankete, ki jo imeli člani kolektiva enake kojencev se je letos izpol-organizira občinski sindikalni pravice, da bo prej urejeno nila, kajti sindikalna podruž- v naši mladosti nismo poznali — tedaj so nas kapitalisti samo izkoriščali, dalje Kljub planiranim dopustom svet, povedali, kako so bili vpisovanje kot v tem letu, niča naše tovarne in njen kot do Ljubljane nismo nik- za dovolj ni z letovanjem v skratka — to vprašanje naj kolektiv sta omogočila, da so dar prišli, kaj šele na morje so imeli referenti za oddih težave pri razporejanju in ostalih vprašanjih. S strani posameznih članov kolektiva ni bilo razumevanja za težave, s katerimi se pri urejanju tega vprašanja srečujejo referenti za oddih in celoten izvršni odbor. Kapacitete naših domov so bile vsa leta doslej enake, v tem letu pa kljub povečanju ležišč in novega okolja v Pulju, nismo bili v stanju ustreči vsem interesentom. Na osnovi tega lahko ugotovimo, da smo morali pričeti s sezono za eno izmeno pozneje kot prejšnja leta. Smatram, da bomo morali koristiti letni oddih tudi v posezoni in v zimskem času v domu v Bohinju, ki naj bo odprt vse leto. Grobi finančni obračun nam pove, da bodo kljub povišanju cene dnevnemu obroku, izdatki tem kraju. tudi upokojeni steklarji lah- ali na Gorenjsko. Dgnes se ko obiskali naš počitniški mladina premalo zaveda, kaj dom v Bohinju. Res, preše- ima. nečenj je bilo precej, saj je bilo med upokojenci dosti Sindikalna podružnica našega kolektiva je pripravila Dom oddiha kolektiva Steklarne Hrastnik v nah pri Bohinju •arih Fuži- takšnih, ki še niso nikdar v upokojencem izdatno kosilo v življenju napravili tako dol- počitniškem domu. prav tako ge ture z avtobusom. Večina malo sladke kapljice, ob ka-naših izletnikov je bila pre- teri so se vsi v prijetnem senečena nad lepotami naše razpoloženju spominjali pre-Gorenjske. Tako so upoko- teklih let svojega življenja, jenci med drugim obiskali Upravni odbor podjetja jim tudi zloglasni zapor v Begu- je pa nudil sredstva za pre-njah in Drago, kjer so polo- voz. žili na grobove vence, nekaj Upokojenci besed pa tudi spregovorili v spomin žrtvam fašizma. Naši izletniki so si prav tako ogledali slap Savice. Daši je večina od njih že prestopila svojo šestdesetletnico, ni imela do sedaj priložnosti, videti prelepe Gorenjske in tudi ne kraje, kjer izvira Sa- izletniki se članom kolektiva zelo zahvaljujejo za to prijaznost. rigo »Beneški fantje« v Hrastniku (ar) HRASTNIK - Pretekli Ji Mm ■ PH _____________- petek zvečer so v kino dvora- Nekaj več pri- se uredi tako, da bo čimmanj vica. Zelo so bili tudi preše- ni Svobode II v Sp. Hrastni- kot v prejšnjih sezonah. Del- porab je bilo od dopustnikov nerganja glede koriščenja po- nečeni nad našim počitniškim ku gostovali »Beneški fantje« čitrtiških domov. domom. — Ja, so pravili, to kulturno umetniškega društva no je to razumljivo, saj v Crikvenici cene niso hotele v Crikvenici. Razumljivo, da je bilo nekaj umestnih pri- padati niti proti koncu sezo- pomb in predlogov, nekaj pa ne. Dokončni obračun pošlo- tudi neutemeljenega godr-vanja bomo podali članom njanja. Ko bo narejen obra-kolektiva pri obravnavi de- čun poslovanja, sc bomo mo-vetmesečne realizacije pošlo- rali odločiti tako, da bo imel vanja podjetja. vsak član kolektiva enake Smatram, da je lahko nam možnosti koriščenja sredstev, bila. vzrok vsem v zadovoljstvo to, da je s katerimi razpolaga dom v Bohinju končno le kalna podružnica. Alojz Janežičje .pa res dom, kaj takšnega Pavel Morgan iz Ljubljane. RES, BILO JE LEPO Oblačno in sivo jutro sta jenih stezah stalnih obiska- lovanjt. Kratek oddih in STANOVANJSKA ZADRUGA sindi- med nami v avtomobilu, ko smo se odpeljali proti Dolenjski. V ozki dolini Mirne, od Sevnice proti Trebnja, je čudnemu molku valcev teh krajev smo našli med skalovjem skrito Bazo 20. Še dobro ohranjene stoje tu obisk pri znancih. Šli smo naprej preko belokranjskih goličav, mimo kam- lesene barake, kjer je v tistih nitih polj v Metliko ter na burnih časih delalo naje vod- rob slovenske zemlje, na mejo stvo s sonce le prebilo precej slabo tedaj se vidi, Žužemberka. Domačini so nas prisrčno (Nadaljevanje z 8. strani) 379.657 din izdatkov; zidar- va v Sp. Hrastniku v dose-ski servis je imel v tem ča- dan j ih prostorih ni imela su 8.320 din dohodkov in perspektiv, sedaj pa priprav-4.345 din izdatkov; kleparski lja Steklarna v bivši Pečni-servis je imel 66.114 din do- kovi vili nove prostore, ki številnimi odseki. Še ____ _ _ da je tu vladal obetajoče ‘oblake in kazalo je, jekleni red in disciplina, kon- sprejeli'. Stari znanci jo se . da bo kar lep dan. Prihod v spiracija, da so tu stražili pre- spet našli po dolgemi času in Vzgojno-varstvena ustano- prve dolenjske vasi in razjas- dani borci. Škoda le, da tega začelo, se je navskrižno spra- - - **- "------*-'*— — -*— ’• • —------- -;L:— naslikanega ševanje po tem in onem. Po- drage spo- gostili so nas Z vsem, kar premorejo. Vojna jih je zelo nrtev vremena sta nas vrgla nimamo nikjer v drug čas — v preteklost, (razglednice ali Vozili smo st skozi znane minske slike), vasi in kraje, in vsak izmed nas je v hipu hitel pripove- Nadaljevali smo pot preko prizadela in vendar so srečni Čmomošnjic na hrib k »Dajč- z vsem kar imajo, čeprav bi hodkov, izdatkov pa 36.286 din; bodo ustrezali vsem predpi- dovati dogodivščine, ki so se birtu*, kjer je meja med Dr- lahko zahtevali kaj vec. mizarski servis je imel 11.290 som. Ta ustanova je imela din dohodkov in 102.794 din v prvih osmih mesecih le-izdatkov; električni servis je tošnjega leta 1,463.381 din do- vrstile kakor prizori na filmskem traku. lenjsko, Suho in Belo krajino. Ta neštetokrat prehojena Prišel je čas vrnitve. Poslovili smo se od njih z željo, ____________________________ ________________.______________ Ob cesti so stali spomeniki cesta, poti in požgana okolica da se še kdaj vidimo. Nimajo pa imel 45.904 din dohodkov hodkov in 639.291 din izdat- neznanim padlim junakom, nas je spominjala na srečanje prositi, naj še pridemo k njim in 42.088 din izdatkov. kov. Iz teh številk .opazimo, da y sedanjem obdobju so v ije promet servisov precej teku prjpraVe, da se razširi majhen. Omenimo še, da servisna služba, namreč da ima stanovanjska skupnost v se ustanovi servis za dajar-upravljanju še tržnico in nje uslug gospodinjam za čt-cestno razsvetljavo za celot- 5;,enje tako tudi Stek- ni kraj. __________ lami in Tovarni kemičnih Iz- delkov, če se bosta s tem strinjati. Verjetno bo stanovanjska skupnost prevzela čevljarski servis. Pralnica bi se razkrita le v Samskem domu. toliko kot mi, ker so tod zelo pasivni kraji, a vendar so nas na pogovor in dobro kapljico kot v tistih hudih časih. Vračali smo se preko No- IrebleTali ‘"dMn^m^motnluts Mesto, kjer si sc kot borec in vega mesta in Sevnice ob sivi prepletal,, dokler nas avtobus popoln^ ^ doma_ Med W> zadovoljni s preži- nami in skromnimi domačini velim dnem. Zvečer smo bili še tu in tam pa smo videli zaraščene razvaline požganih hiš. Spomini na slabe in tudi lepe čase partizanovanja so se med brigadami, ki so tod hitele v vse predele, da bijejo in gonijo sovražnika. Skozi vinograde in gorice smo se prerinili do Semiča. Več pozornosti odpravi nezgod razvalinami smo poslušali udeležence bojev za ta stari grad in to važno točko, ki so nam pripovedovali, kje so ju- V AVGUSTU je bilo s‘ nje tako da bi za zdaj pralnica risali, kje minirali in kje znatno boljše, saj smo imeli nudila usluge le eamcem. le štiri nezgode: 1. Marija Za investicijska dela je Žagar: urez pri prenašanju stanovanjska skupnost vlo-kozarcev (4 izgubi j. dnevi, žila v letp 1962 87.000 din za hranarina 2.420 din). — 2. gradnjo otroških Igrišč. Tu Milica Rostohar: urez pri bo treba bolj aktlvizlrati htš- kontroli (7 izgublj. dni, hra- ne svete. Za gradnjo ceste je* venskih in jugoslovanskih, temveč tudi ruskih, Španskih, italijanskih in še drugih narodnosti. Ta trenutek nas je ni obstal tik ob mogočnem zi- padali njihovi tovariši Da je bilo vse to resnico, in ne samo bajka, nam 'je potrdil veličasten spomenik nad samim gradom, Kjer je vklesano 6.000 imen, ne samo rlo- narina 2.752 din). — 3. Ljud- hllo vloženo 515.639 din, za mila Bclovič: ubod v stopalo nakup orodja 38.000 din in za (6 izgublj. dni, hranarina nakup pohištva 106.960 din. ________ 5.588 din). — L Jože Stepin- Mnogo bolj bo treba zakti- prevzel molk in čutiti je bilo, šek: udarec s kladivom pri v zirat! posamezne komisije, da vsakdo izmed nas podoživ-drobljcnju samota (4 izgublj. ki so bile do sedaj popolno- " dnevi, hranarina 3.200 din), ma pasivne. Več bo treba so-Določcne nezgode bi lahko delovanja od vseh občanov, Izostale ob večji pazljivosti tako da bo stanovanjska In nošenju predpisanih za- skupnost res prodat j šek roke Kitnih sredstev. r. r. občine. rigo lja trenutke, ki so jih doživljali ti tihi junaki. Pot nas je vodila naprej po dolini Krke skozi Dvor, farno, divje gozdove kočevskega Roga, Po dobro sho- Uspešna proizvodnja Izvršitev planskih nalog so v Steklarni Hrastnik v letošnjem poletju kar dobro opravljali kljub veliki vročini, ki je vladala. V mesecu juliju je kolektiv plan proizvodnje dosegel s 1*535%, plan prodaje pa samo z 92,02%. Vzrok nedoseganja plana proizvodnje je iskati v tem. da so v tem mesecu večinoma delali in prodajali kozarce za vlaganje, kjer pa nismo dosegli planiranih cen. V mesecu avgustu je bilo že boljše. Tu je kolektiv plan proizvodnje dosegel s 1C8.74 %, plan prodaje pa s 103,88%. Omembe vredno je, da še v nobenem letu ni bil v mesecu avgustu dosežen tako pozitiven rezultat kot letos. Kljub letnim dopustom in kljub veliki vrečini sc je kolektiv zavzel za delo kot celota, zato uspeh tudi ni izostal. Opazila se je tudi velika prednost v tem, da so se letos prvič planirali dopusti in da je bil pri koriščenju teh dopustov mnogo večji red. Obiskal sem Poljsko Oddih v Zakopanih, če ga imenujemo oddih, je bil več ali manj potovanje v okoliška mesta Krakov, Welicka, Nova Huta in Porohka. Kaj smo lahko videli v teh mestih? KRAKOV — Po programu smo si ogledali znameniti grad Worel. To je edini ohranjeni in nedotaknjeni zgodovinski objekt, v katerem so prebivali poglavarji države vse dotlej, dokler je bil Krakov prestolnica Poljske. Nadalje cerkev iz 16. stoletja, katera je notranje dejansko impozantno urejena in ohranjena. Za mesto je značilno to, da je v celoti ostalo nedotaknjeno skozi celo drugo svetovno vojno, da je še vedno vodilno univerzitetno mesto, kulturno-ekonomsko in politično središče južnega predela dežele. WELICKA - Petdeset kilometrov južno od Krakova je staro mesto, znano kot edinstven rudnik soli na svetu, kjer kopljejo sol že tri stoletja. Tu se pridobiva tri vrste soli: bela, modra in kristalna. Zanimivost je v dveh stvareh: prvič, da je v vsej okolici precejš-nje število ogromnih zdravilišč, v katerih se zdravijo ljudje z astmo. Po pripovedovanju vodiča je zrak v tem kraju za to vrsto zdravljenja edini v celi državi. Drugič, da je del rudnika ohranjen kot muzej. V posameznih etažah so ohranjene kapele in vklesane razne podobe. Zanimivo je »ato, ker so dvorane in figure pri svojem nastajanju zahtevale daljše obdobje. — Omembe vredna je dvorana, ki je 126 m pod površino, dolga 86 m, široka 71 m in visoka 102 metra. Pri vhodu je jezero, v katerega ljudje mečejo kovance v veri, če se potopi, da jih bo zadela nesreča, če pa ostane na površini, potem nesreče ne bo. Naj povem, da so njihovi kovanci izredno lahki in da jc zaradi gostote soli v vodi nemogoče, da bi se potopili — je tako neverjetno, da bi kogarkoli zadela nesreča. Pri ogledu vsega v teh mestih je bil tesno povezan tudi ogled cerkva. Na račun tega je mod člani delegacije krožila anekdota, češ da postajamo teologi, na srečo tega ni bilo. Zanimivo je, da smo se v omenjeni dvorani srečali z domačo ekskurzijo delavcev, ki pa so se vsi po vrsti križali pri neki podobi. NOVA HUTA - To je ogromen kombinat, zgrajen po vojni. V njem je zaposlenih 18.000 delavcev in uslužbencev. Celotni proces proizvodnje poteka mehanizirano, nihče ničesar ne prenaša ali premika »klasično«, tako zkot smo navajeni pri nas. Za določene delovne operacije so razporejene 60 do 80 m komandne plošče, od koder .nadzira delavec proces proizvodnje. Sedanja letna proizvodnja tega kombinata jc 5 milijonov ton jekla, do konca leta 1965 pa bo proizvodnja okrog 7 milijonov ton. Celotno podjetje leži na površini 76 km, tako da smo od vsega videli le majhen del te ogromne celote. V oddelku oziroma obratu, kjer je bila v proizvodnem procesu pocinkana pločevina, smo se pogovarjali s predsednikom njihove sindikalne podružnice, ki je bil v preteklem letu na obisku v Jugoslaviji. Iz začetnega pogovora z njim, se je pozneje pridružilo še večje število njegovih kolegov, ki pa so prepuščali besedo le njemu. Presenetilo nas je globoko poznavanje našega notranjega družbenega življenja, zgodovino Partije, predvsem pa to, da govore z občutkom spoštovanja o tovarišu Titu. Starejši delavec je na naše začudenje govoril o Jugoslaviji in o vsem, kar se pri nas dogaja, z besedami same pohvale, kar v nobenem drugem primeru ni bilo naključje. Odkrito je povedal:. »Imate ZK, katero vodi tovariš Tito, taka pa je zato, ker je tov. Tito znal v njej napraviti red že 1937. leta. Vaša Partija je bila organizator ljudske vstaje leta 1941, celotno vodstvo je bilo soudeleženec revolucije — ostalo je doma, energično je bila izvršena agrarna reforma in nacionalizacija, brezkompromisno je bilo urejeno vprašanje odnosov cerkev — država. Na takih temeljih se je bilo mogoče upreti pritisku informbiroja in tako, pa čeprav s težavo, graditi socializem brez pomoči batu-ške.« Smatral je, da je bil to pomemben činitelj, da lahko danes mi uživamo tak življenjski standard. Kontradikcija vsemu temu pa je bilo poznavanje naših razmer učencev tretjega letnika tehnikuma iz Gdanska, kateri so bili na ekskurziji v Zakopanih. Ti mladinci, stari osemnajst — devetnajst let, vedo za življenje tovariša Tita, znane so jim sovražne ofenzive, naša povojna obnova, vedo za sklepe obeh zasedanj AVNOJ, zgodovinski odpor proti pritisku informbiroja — s tem pa se ne ustavi in je njihovo pojmovanje tega v tem smislu, češ da smo se pozneje priključili zahodnemu kapitalističnemu bloku. — Spraševali so, zakaj imamo na našem ozemlju ameriške vojake, zakaj smo napadli Albanijo itd. Ko smo jim pojasnili resnico, so nas gledali z nezaupanjem, njihov učitelj pa jim je govoril v takem smislu, da je bilo videti, da kljub njegovemu pojasnjevanju niso bili zadovoljni. Poljska je naredila v povojnem obdobju ogromen korak naprej, vendar se bori še vedno s težkimi notranjimi težavami. Znano je, da je ta država dala največ materialnih in človeških žrtev med okupiranimi narodi Ev- rope. Kraji in objekti, kjer se je dogodila kakšna značilnost, so danes muzej, koncentracijska taborišča, množična grobišča, likvidirani kraji itd. Da bi ne šlo to tako hitro v pozabo, imajo v resnici vse dobro urejeno. — Na vsakem kraju smo lahko naleteli na izletnike, ki so organizirani v okviru šol, podjetij in ustanov. Za tolmačenje imajo izšolane in- štruktorje, ki jim tolmačijo v takem tonu, ki je za nas le preveč obrnjen v občudovanje njihove nacionalnosti. S takim delom skušajo na eni strani pospešiti borbo za izvrševanje proizvodnih nalog, na drugi pa odtegniti pozornost od notranjih težav. V podjetjih smo lahko opazili, da so tamkaj tekmovanja, proglašanje udarnikov, obrati polnih političnih parol in tako dalje. Značilno je to, da je hrana proti zaslužku zelo draga, da ni mesa in masti, da je kvaliteta blaga, čevljev, konfekcije in drugega še daleč za kvaliteto naše robe. Značilno je pa tudi to, da so ljudje s stanjem kakršno je, zelo zadovoljni in da to, kar imajOj tudi zelo cenijo. Alojz Janežič Muzej Lenina v hiši, v kateri je delal med vojiio Občni zbor Svobode II Pretekli mesec je članstvo Svobode 11 v Hrastniku polagalo obračun dela društva v pretekli sezoni. V dvorani upravnega poslopja Steklarne se je zbralo okrog 140 članov, da kritično ocenijo delo upravnega odbora društva in posameznih sekcij. Predsednik društva tovariš Kastelic je v svojem poročilu navedel uspehe in tudi neuspehe ter pomanjkljivosti v društvu. Tako je opozoril na problem pevske sekcije, ki je po odstopu pevovodje tov. Franca Peitla pred popolnim razsulom. Člani pevske sekcije želijo, da se vprašanje novega pevovodje reši v najkrajšem času, saj bo v nasprotnem primeru silno težko, če že ne nemogoče, ponovno urediti vrste pevskega zbora, ki ima za seboj že 55 let trdega in uspešnega dela. V nadaljevanju svojega poročila se je dotaknil tudi klubskih- prostorov, ki bi se morali najti in uporabiti za poživitev kulturne dejavnosti v sodobnejši obliki. Znano je namreč, da postajajo klasične oblike kulturnega delovanja v dobi moderne tehnike in razvoja nezanimive in da je zato potrebno nekaj novega, kar bi pritegnilo iz zakajenih r->-stilniških prostorov marsiki sekcije ki je bila ena izmed V nadaljevanju razprave 6 najagilnejših odsekov društva, klubskih prostorih je bilo iz-prav tako tudi dramsko sekci- rečeno precej besed. Izrečena jo, ki je izvedla Prežihove *Sa- je bila celo pripomba, da se morastnike« pod vodstvom re- za gostilniške lokale takoj žiserja prof. Klančarja na za- najdejo prostori, za klube jih. dovoljivi višini, in to pred- pa ni. Precej je bilo disku tan-vsem z igralci, ki so bili prvi- tov, ki so govorili o raznih krat na odru. Nadalje je bilo manjših problemih, ki so vsak govora o godbeni sekciji, ki je bila tudi aktivna, saj je letos praznovala 30-letnico zase ovira za uspešnejše delo društva. Po končani razpravi je svojega obstoja in sodelovanja občni zbor sprejel program na vseh pomembnejših prire- dela ter predračun dohodkov ditvah doma in v drugih in izdatkov v novi delovni krajih. sezoni, ki temelji na realnih Po poročilu predsednika so možnostih in se giba v okviru sledila še ostala poročila, na- pogojev, v kakršnih delu-kar se je razvila živahna jemo. razprava, ki se je razvijala v Omenil bi le nekaj točk iz trikotniku; pevska sekcija, programa, ki govore o potre-klubski prostori in vprašanje bi čimprejšnje nastavitve no-kadrov za bodoče delo dru- vega pevovodje, o množično-stva- _ iti v društvu, predvsem pa o — Prenehanje delovanja vključevanju mladine v dru-moškega pevskega zbora je štvo, kar je imel upravni oda pravzaprav iskati v kratko- bor v načrtu, in je bilo v nov vidnosti same pevske sekcije upravni odbor društva izvo-in upravnega odbora, ki nista Ijenih šest mladih članov. Da pravočasno poskrbela za je nujno treba razmišljati o mlajšega pevovodjo iz lastnih mlajšem kadru, nam povedo vrst — je med ostalim dejal sledeče številke: od vseh čla« predsednik občinske Zveze nov, ki jih je 514, je 135 sta* Svobod tov. Gvido Urlep, ki rih nad 26 do 35 let, 198 članov je stafih nad 35 let, med njimi ni malo takih, ki so stari že po 50, 60 in še več let. Nadalje je v programu je grajal upravni odbor, ker ni na razne tečaje, ki jih je doslej prireji pošiljal svoje člane, da ' samo »Bratstvo« za svoje dejanske stroške 1,600.000 din. Tretji problem: vprašanje avtoritete ter odnosov na relaciji občinska zveza društva. Sicer ne moremo govoriti o nekakšnih neurejenih vpraša-hinj na tej relaciji, toda zveza ne predstavlja tistega, kar bi morala. Ta neurejena vprašanja pa vsekakor izhajajo iz tega, da nimamo denarja, in pa to, da v zvezo niso izvoljeni ljudje-voditelji posameznih društev in organizacij in ki bi lahko izvajali politiko in smernice občinske zveze.« Ustavimo se samo pri prvem in drugem problemu — denarju ter izvajanju smernic občinske zveze. Ce upoštevamo, da se sredstva iz namenskega sklada še niso razdeljevala ter da društva kljub težkim pogojem delujejo in tekmujejo, je jasno, da denar od nekod dobivajo. In jasen je tudi odgovor — nekontrolirano dotiranje s strani posameznih gospodarskih organizacij, in tako dobimo takoj odgovor, zakaj občinska zveza ni našla tistega mesta med društvi, ki ji gre. In če povemo še to, da delajo od 9 članov občinske zveze le štirje, je marsikaj jasno — precejšnja odgovornost. In nazadnje še želja ing. Urbanca: vsa sredstva iz gospodarskih organizacij naj bi se stekala v eno Magajno. Društvom in telesnovzgojnim organizacijam pa naj bi jih razdeljeval le en organ in ne -trije ali štirje kot doslejl Mladinsko moštvo je bilo pada igralcev »Proletarca« v spomladanskem delu pr- na sodnika. Bratstvo : Prole-venstva pomlajeno in je za- tarec 4:0. Strelci: Trinkar 3, vzelo le osmo mesto. To je Jager I. Bili smo daleč bolj-delno opravičilo za njego- še moštvo in smo zasluženo vo slabo uvrstitev. zmagali. Mladinci — Brat- Plonirji so pa zavzeli 3. ®lyc> • Proletarec^ 5:2. Strelci: mesto, čeprav so dve tekmi v^dra Stopinšek, Kolenc, izgubili s p. f. 3:0, ker niso Slenc P° *• odigrali tekem zaradi slabe- Najboljši strelec prvega ga vremena. Vodstvo kluba moštva je bil Vili Trinkar, m imelo večjih preglavic z ki je dal 10 golov, pri mla-igralci in deluje zelo dobro, dineih pa Stopinšek (9 go-Pred pričetkom sezone 1962 lov). — Po petem kolu pr-in 1963 smo dobili toliko za- venstva vidimo prvo moštvo želenega trenerja, inž. Voj- na 2. mestu, mladinsko na 1. nova. Videli smo, da ima tre- mčstu in pionirje na tretjem n er veliko volje in da nas mestu. lahko mnogo nauči. To smo Upamo, da sc bo naše mo-opazili na nekaterih tekmah štvo pod vodstvom trenerja pred pričetkom prvenstva, inž. Vojnova prebilo do vrha na primer pri tekmi Rudar in naprej v Slovensko ligo. (Trb.) : Bratstvo 7:5, ki bo še dolgo ostala v spominu K. J. mnogih simpatizerjev Bratstva. Trener inž. Vojnov se je lotil dela zelo resno. Prvo Težave s preskrbo ozimnice igralci zelo veseli, da so do- pTavoCaKno srenila bili trenerja, saj se ur.jo- pogodbe za dobavo prepotreb-resno in so treningi obiska- nega krompirja za ozimnico, n, polnoštevilno. Tudi vne- „„ je t0 vprašanje vendar tih pristašev na treningih zataknilo, in sicer pri vpra-ne manjka, iz česar vidimo. čanju cene. Določeno je bilo, da se je zanimanje za Brat- da se krompjr ne 6me dražje stvo z zadnjimi rezultati po- odkupuj, in da mora bm večalo :n da smo dobili no- cena navadnemu krompirju ve simpatizerje. 30 din, belemu pa 50 din. Vse Prvenstvo jesenskega dela to je prodajo krompirja zavr-NPL se je začelo 26. avgu- Io. Kaže pa. da se bo tudi to sta 1962. in sicer za nas s vprašanje premaknilo z mrt-tekmo Bratstvo : Rudar. To ve točke, le da bo krompir je že tretjič zaporedoma, da nekoliko dražji, in sicer na-igramo z Rudarjem prvo tek- vadni po 35, beli pa po 50 do mo. Dvakrat smo bili poraze- 55 din. ni, zato smo z velikim za- Vodstva trgovskih podjetij nimanjem pričakovali to tek- zatrjujejo, da bodo pravoča-mo. Rezultat — Bratstvo. : gno preskrbela potrebne koli-Rudar 3:1. Dejstvo same tek- £.inc krompirja, mc je: bili smo premočni, vendtir neučinkoviti. Strelci: Klenovšek, Trinkar, Premec. - Mladinci - Bratstvo : Rudar 5:2. Strelci: Stopinšek 3, Osen jak 2. Drugo tekmo smo igrali v Tacnu s »Savo«. Na pot smo Pomanjkljiv odnos do izobraževanja (ar) HRASTNIK - Na zadnji seji Delavske univerze v Hrastniku je bila na dn"V-nem redu tudi obravnava ssrcsr n lec- Premec- Tekmo smo bri.stni "-ki občini; Žal pa si zgubili na nerazumljiv na- na seji lnhko raznravl aV čin. igralci namreč niso igra- 0 ianbraževahtem na- li tako, kot znajo, — MVv- iTlJJ steklarne Hra tn.k. kei dinci — Bratstvo : Sava 1:3- 0 j ostolih pndretij teh na-Strelci: Stopinšek 2, ŽVndra črt0v ni. Smerno reči,, d« 1, Osenjak 1. Mladinci so po« j, to ze!o malomaren rinoi kazali tehnični in botbeni ostalih gosoodarsk:h organi-nogomet. zarij v občini do svojih dc- Bratstvo : Duplica 5:3. — lovnih kolekt vov in do dc-Strclct: Klenovšek 2; Trinkar lavske univerze, ki opravlja 2, Jager 1. Dopustili srmx da tako važno izobraževalna eo gcetje povedli igro z 2:0, funkcijo. ŠPORTNI TEDNIK Rudar : Gorica 4:4 (3:2) (ek) TRBOVLJE - Sodnik Einspieler iz Ljubljane je v nedeljo predstavil približno 1.000 gledalcem mlado moštvo domačega Rudarja ter standardno enajsterico Gorice. Že v prvi minuti, ko je žoga komaj krenila z sredine igrišča, je uspelo Uršiču zaradi napake Zalokarja povesti Gorico z 1:0. Toda ta zadetek ni omajal borbenosti in požrtvovalnosti mladega Rudarjevega moštva, v katerem niso zaradi poškodb nastopili S orel, Knaus, in Opresnik, kar se je zelo poznalo, ko je začelo sistematično oblegati vrata Lebana. Tako je že v 12. minuti Žibert lepo izvlekel žogo iz gneče pri vratih Gorice in ukanil Lebana. Po tem zadetku so domačini zaigrali lepo in povsem nadigrali goste, ki so bili večinoma v obrambi ter le tu in tam napadali z dvema ali tremi igralci. In le dve mimrti kasneje je Pa j er s kakih 30 m dosegel najlepši zadetek. Se prej se je pa poškodoval Leban, ki ga je zamenjal Brezovšček. Medtem ko so gostje do konca prvega dela igre le tu in tam napadali, so -domačini večinoma igrali v polju Gorice, toda do odločilnega strela je prišlo šele v 20. minuti, ko je Žibert lepo dodal žogo z glavo do Deželaka na levem krilu, ki je z močnim strelom s kakih de- setih metrov s strani dosegel še tretji gol za Rudarja. Po tem zadetku so domačini nekoliko popustili, tako da je v 34. minuti izkoristil nepaž-njo domačega vratarja E. Mozetič in znižal rezultat na 3:2. V drugem delu igre se je pa že v prvi minuti ponovila situacija iz prvega dela igre, saj je Kastelic že v 46. minuti povišal rezultat na 4:2. Po tem zadetku je imela napadalna petorka Rudarja še več priložnosti za povišanje rezultata, česar pa napadalci niso izkoristili. Rudar je počasi popust if — njegova obramba — in dovolil gostom, da so dosegli tretji zadel ek v 58. minuti ter izenačenje v 77. minuti. Zlasti nesiguren je bil domači vratar Leskovšek ter ožja obramba. Strelci: za Rudarja: v 10. Žibert, v 12. Pajer, 20. De e-lak ter v 46. minuti Kastelic; za Gorico: v 1. in 58. Uršič, v 34. E. Mozetič, v 77. m. nuli Reščič. Mladinci: Rudar : Olimpija 0:1 (0:0) ek) TRBOVLJE - V predtekmi so mladinci Rudarja izgubili tekmo zaradi neobjektivnega sojenja doma lega sodnika Judeža, ki jih je oškodoval za dve očitni enajstmetrovki. Ljubljanska nogometna podzveza Domžale : Proletarec 2:2 (1:1) (č) DOMŽALE - Močno oslabljeno moštvo Proletarca je v VII. kolu N PL gostovalo v Domžalah ter v nezanimivi tekmi doseglo nerešen rezultat. Zagorjani so nastopili brez petih standardnih igralcev in so vse čas igrali le z 10 igralci. Za Proletarca je bil uspeh, da je osvojil vsaj eno dragoceno točko. V vrstah Proletarca nekaj ni v redu in ba moralo vodstvo sekcije odločneje ukrepati preti nediscipliniranim igralcem. Litija : Tabor 2:1 (1:0) (č) LITIJA - Lilijani so v nedeljo na domačem igrišču premagali borbeno moštvo Tabor. Pred približno 150 gledalci je dobro sodil Ču'ek iz Ljubljane. Začetek srečanja je obetal borbeno in zanimivo igro. saj so domačini takoj prevzeli pobudo v svoje roke in začeli nevarno oblegati vrata gostov. Prvi zadetek je v 15. minuti dosegel Štraus. Čeprav so imeli domači napadalci še več ugodnosti za povečanje rezultata, tega niso znali izkoristiti. V drugem delu igre je Su-bara v 55. minuti dosegel drugi zadetek za domačine s polo akcijo. Častni gol za goste je v 65. minuti iz prostega strela s kakih 20 metrov dosegel Korelec. Po tem zadetku so imeli gosi j e igro v svojih rokah, toda napadalci so bili preveč okorni. Sovobocti (Kisovec) : Merge' 1:2 (0:2) (e) KISOVEC - Enajsterica kisovške Svobode je v nedeljo nesrečno izgubila obe točki. Pred približno 300 gledalci je dobro sodil Zec iz Ljubljane. Že začetek srečanja je pokazal, da se bosta obe enajsterici borili za obe točki. Več sreče so imeli gostje in tako so pobrali tudi ves izkupiček. Po prikazani igri bi ustrezal nerešen rezultat. Častni zadetek je dosegel Devic. Poštar : Rudar (H) 9:1 Bratstvo : Slavi ja 2:1 (1:1) (m( HRASTNIK - Ves čas srečanja so bili domačini v premoči .toda zahvaljujoč izrednemu vratarju gostov se imajo zahvaliti, da rezultat ni bil katastrofalen. Pri domačini je bil najboljši ,in najuspešnejši Trinker, ki je tudi dosegel oba gola. Igralec Groznik ar (Bratstvo) je v nedeljo odigral poslovilno tekmo. Za barve Bratstva je odigral 640 tekem. V drugem polčasu je bil zaradi namernega udarca izključen iz igre igralec Bratstva Puhler. V drugem polčasu je pa Jager zapravil edinstveno priložnost za povišanje rezultata, ko je zastre! jal enajstmetrovko. Mladinci: Demčale : Proletarec 5:0 Svoboda (K) : Mengeš 0:2 Litija : Tabor 3:2 Bratstvo : Sla vi ja 5d 113. Zdaj je šele nastalo vpitje in vsi so govorili istočasno. »Tišina!« je vse prevpil Kozavi in sc razkoračil pred Giorgiom: »Ti torej obljubljaš, da prideš jutri prostovoljno sem, če te danes izpustimo?« - »Prisegam!« — »Na kaj?« -»Na zdravje svoje matere in na svojega mrtvega tovariša.« »Volkovi« so kričali vsi vprek: Ne verjemi mu, Giovanni! Rad bi izvlekel zdravo kožo! Rad bi pripeljal na pomoč svoje prijatelje! Rad bi...« Ansclmo se je že drugič približal Giorgiu, tokrat je imel v roki kamen. »Začnite že enkrat, le kaj čakate!« jc rekel in vrgel kamen. Toda Giorgio ga je pravočasno opazil in se je sklonil, tako da jc zadel Anselmo nekoga drugega v prsi. »AH bo že mir!« je zakričal ponovno Kozavi in sc tesneje približal Giorgiu: »Torej ti resnično prisegaš?« 114. Zdaj se je vmešal Mačka: »Menda ga ne boš res pustil oditi?« — »O tem nisem spregovoril še ničesar,« se je branil Kozavi. Toda Mačka ni popustil: »To so resna vprašanja in o njih nior,>mo odločati vsi. Ne samo ti.« - »Torej glasujmo!« S tem predlogom se vsi soglašali. »Toda moj glas velja za dva,« se jc zopet oglasil Kozavi, ker se mu je zdele, da je »Volkove« že speljal na svoj tir. Stopil je na kamen in slovesno vprašal: »Kdo je za to, da ga pustimo, da bo lahko šel jutri za pogrebom svojega tovariša?« Dvignili sta se samo dve roki. Kozavi je ni dvignil. »Kdo pa glasuje za te, da ga zdaj premlatimo?« — Vse roke so šinile kvišku. Nenadoma pa jc bilo slišati od vhoda močan Antonijev glas: »Zdaj je pa že prepozno — nikogar ne boste premlatilil« Republiška j rokometna liga — vzhodna skupina Brežice : Rudar 7:25 (3:12) BREŽICE — Ekipa Rudarja je v nedeljo gostovala v Brežicah. Kljub očitni premoči gostov so domači povedli .* 1:0 in kasneje igro celo izenačili pri stanju 3:2 za Rudarja. Do 10. minute prvega dela igre so domačini prikazali borbeno m požrtvovalno igro, kasneje so pa podlegli izkušenim igralcem Rudarja. Pri Rudarju sta bila najboljša Ačkun in Škrinjar. Radeče : Kovinar 15:16 (7:8) RADEČE — Domačini so zaigrali borbeno in nenehno ogrožali vrata gostov. Toda kljub večkratnemu vodstvu in izenačenju so imeli gostje več športne sreče in so si priborili dve točki. Pri domačinih je dosegel največ golov Mrešar 7, pri gosteh pa Bale 8. Okrajna rokometna liga — ženske Svoboda (L) : Rudar 2:7 Zasavska rokometna liga TVD Zagorje : Zora 36:3 Rudar B : TVD Zidani most 19:16 Radeče : Hrastnik 19:24 Republiška košarkarska liga Branik : Rudar 62:36 (33:15) MARIBOR - Košarkarji Rudarja so v XIX. kolu republiške košarkarske lige klonili v Mariboru. Domačini eo bili ves čas v premoči, zmago so si pa zagotovili že v prvem delu igre. Občutno razliko v koših so povečali še v drugem delu, tako da so gostje kljub borbenosti morali položiti orožje. Domžale : Proletarec 85:65 (45:45) (jj) DOMŽALE - Tako gostje kot tudi domačini so prikazali eno svojih najboljših iger. Že sam rezultat prvega dela igre pove, da sta moštvi igrali zelo hitro in da so se koši kar vrstili. Za prvi del igre je značilen izreden tempo, v' katerem sta se moštvi menjavali v vodstvu ter na koncu zaključili prvi polčas z nerešenim rezultatom. V drugem delu je igra bila nekaj Vaša enakovredna, nato so pa domačini prešli v fi-niš in hitro večali prednost.' To jim je pa tudi hitro uspelo, saj so morali pri Proletarcu zapustiti igro zaradi petih osebnih napak najboljši igralci. Pn domačinih je dosegel največ košev Brumen 21. pri Proletarcu pa Kranjc 26, Anžur 21 ter Stvarnik 10. Okrajna košarkarska liga Litija : Spodnja Šiška 63.30 Mladinci Olimpija : Ruda/ 88:61 St. 42 0 1L X. 1963 JJ VRŠ OBVE ŠČEVAVE C Mali oglasi Prodam nov voz — 1.000 kg nosilnosti in brejo kravo (na času). — Naslov v upravi našega lista. Izjava Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bd jih napravila moja žena Terezija Matko, Trbovlje, Pod gozdom 15. — Rudi Matko, Trbovlje. Delovni čas posvetovalnic za dojenčke in male otroke v občini Trbovlje bo od 1. oktobra 1962 naslednji: Posvetovalnica na Savinjski cesti (otroški vrtec) vsak ponedeljek od 14. do 16. ure. Posvetovalnica na otroškem dispanzerju, Ulica 1. junija 4 vsak petek od 14. do 17. ure. Posvetovalnica v ambulanti v Bevškem vsak torek od 14. do 16. ure. Posvetovalnica v šoli na Dobovcu vsak prvi četrtek v mesecu od 14. do 16. ure. Posvetovalnica v šoli na Čečah vsak tretji četrtek v mesecu od 14. do 16. ure. Otroški dispanzer Trbovlje F I L M Kino Delavski dom v Trbovljah: 12,—15. okt. španski barvni film »Navihanec iz Tomeza«; 16,—18. okt. zara- di popravila ne bo predstav. Kino Svoboda — Trbovlje II: 12.-15. okt. jug. CS film »Kozara«; 16. in 17. okt. ital. film »Kam s truplom«. Kino »Svobode II« v Hrastniku: 11. okt. franc, film »Do zadnjega diha«; 13.— "15. okt. nemški barvni CS . film »Od tod do večnosti«; 17. in 18. okt. nemški film »Tuja žena«. Kino Delavski dom v Zagorju: 11. okt. jug.-itaL barv. film »Velika sinja cesta«; 17. in 18. okt. amer. barvni film »V senci vešal«. Kino Litija: 12.-14. okt. ital. barv. CS film »Krutost barbarov«; 16. in 17. okt. franc. CS film »Ti si moje življenje«. Kino Šmartno: 11. okt. amer. barv. film »Starec in morje«; 13. in 14. okt. sovjet, barvni film »Dekliška pomlad«; 17. in 18. okt. jug. film »Akcija«. Radijski spored ČETRTEK - 11. oktobra 8.30 Zabavni kaleidoskqp; 10.15 Od tod in ondod; 11.30 Iz filmov in glasbenih revij; 12.05 Nastopa trio Maksa Kovačiča; 12.15 Kmetijski nasveti — Kooperacija v prašičereji; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.10 50 minut turizma in njelodij; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK - 12. oktobra 9.25 Odmevi iz slovenskih dežel; 10.15 Od tod in ondod; 11.18 Ruleta za zabavo; 12.05 Nekaj poljskih pesmi v izvedbi ansambla »Mazov-sze«; 12.15 Kmetijski nasveti — Novi predpisi v prispevkih za gozdne sklade; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Milena Ogorelec: Slikanica na treh straneh; 14.35 Po domačih logih in gajih; 15.25 Prijetne melodije; 17.35 Tiho prihaja mrak; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zuna-nje-politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA - 13. oktobra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 9.25 Sedem pevcev za sedem popevk; 10.15 Od tod in ondod; 11.30 Pol ure vedrih melodij; 12.05 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti — Pomen jesenskega sajenja sadnega drevja; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Zborovski portret Frana Gerbiča; 17.05 Gremo v kino; 17.50 Tisoč piščali' hammond orgel; 20.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA — 14. oktobra 8.00 Mladinska radijska igra — Svetislav Ruškuc: Štirje Eskimi potujejo v beli svet; 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Alojz Podobnik-Rok: Ob rojstvu brigade; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Poje Slovenski oktet; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Tri krat pet; 16.00 Humoreska tega tedna: F. Karinthy: Pračlovek; 16.20 Orglica s popevkami in prijetnimi meiodi- Bilance na dan 31. decembra 1961 AKTIVA I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnov, sredstev Sedanja vrednost sredstev skupne porabe........................ II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna................ Kupci in druge terjatve . . . . Zaloge........................... Druga aktiva..................... Skupaj . I. Viri stalnih sredstev 9.727 Poslovni sklad Sklad skupne porabe 40.758 57.025 Rezervni sklad in drugi skladi . II. Druge oblike virov sredstev 6.870 Krediti pri banki . . ' 9.900 249 Dobavitelji in druge obveznosti . 101.247 11.758 Druga pasiva 1.500 119.517 Skupaj . . . 119.517 Računovodja: Slavko Potrata Predsednik upravnega odbore: Franc Slapnik ZLATARSTVO Direktor: Milan Kožub Jami; 17.15 Radijska igra — Edmund Moris: Lesena skleda; 18.30 Športna nedelja; 20.00 Izberite vašo melodijo. PONEDELJEK - 15. oktobra 8.25 Zabavni kaleidoskop; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 »Razpoloženja«; 9.45 Slovenske narodne v priredbi Matija Tomca; 10.55 Vsak dan nova popevka; 12.05 Kmetijski nasveti — Pravočasno zatirajmo voluharje; 12.15 Vaški kvintet s pevci; 12.30 Od valčka do calypsa; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod — J. M. Lermontov: Stos; 18.45 Radijska univerza; 19.05 Glasbene razglednice; 22.15 Zabavna glasba iz studia Ljubljana. TOREK - 16. oktobra 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Je zrasla koliba iz platna; 9.25 Melodije Jožeta Privška; 9.45 Petnajst minut s Kmečko god- nosti!; 12.05 Kmetijski nasveti: Kako uravnavajmo krmljenje živine čez zimo; 12.15 Holandska vojaška godba igra mednarodne koračnice; 12.30 Za oddih in dobro voljo; 14.35 Po naših planincah ... 17.05 Koncert po željah poslušavcev; 18.45 S knjižnjega trga; 20.00 Vedri intermezzo; 20.15 Radijska igra - Matjaž Kmecl: Avtomobili. SREDA — 17. oktobra 8.05 Iz tisoč in ene noči; 9.25 Zabavna glasba za vse, ki ste pri delu; 10.45 Človek in zdravje; 12.15 Slovenske polke in valčki; 13.30 Pesmi in plesi iz Dalmacije in Makedonije; 15.15 Igra Trio Dorka Skobemeta; 17.05 »Odkrijte se, gospoda, genij!«; 18.30 Slovenske in medjimunske narodne poje ženski zbor; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Štirikrat petnajst. »RUDIS« - RUDARSKO INDUSTRIJSKA SKUPNOST PASIVA v 000 din AKTIVA PASIVA v 000 din I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnov, sredstev Sedanja vrednost sredstev skupne porabe II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna Kupci in druge terjatve .... Zaloge . Druga aktiva 6,995 3.732 18,572 14,700 12,353 5.732 I. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad ; . Sklad skupne porabe Rezervni sklad in drugi skladi . II. Druge oblike virov sredstev Krediti pri banki . { Dobavitelji in druge obveznosti . Druga pashra 44,052 4,7?1 1,636 4,040 61 7,574 Skupaj . . . 62,084 Skupaj . . . 62,084 Računovodja: Zlata Utica Predsednik UO: Milan Mfcrrhtn Direktor: Zvone Keršič RAZPIS DELAVSKI DOM TRBOVLJE razpisuje za sezono 1962/63 redni gledališki in koncertni abonma za stalne obiskovalce gledaliških in koncertnih prireditev v izvedbi naslednjih ansamblov: Slovenskega ljudskega gledališča Celje, DPD Svobode-Center Trbovlje, Slovenske filharmonije, Mestnega gledališča in Drame SNG oziroma Slovenskega okteta. V abonmaju bodo obiskovalci videli in slišali ,6 gledaliških oziroma koncertnih del iz naslednjega okvirnega repertoarja: 1. Caldcron: SODNIK ZALAMEJSKI 2. Marcel Acchard: ODKRITOSRČNA LAZ-NIVKA 3. Janez' Žmavc: JUBILEJ 4. Maks Frisch: ANDORRA 5. Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI 6. Axcxl Kylan: NEKDO REČE NE 7. Slovenska filharmonija: koncert popularnih skladb s priznanim solistom 8. Slovenski oktet: koncert narodnih in umetnih pesmi domačih in tujih avtorjev 9. Osborne: MARTIN LUTHER 10. Dela, ki so v repertoarju Drame in Mestnega gledališča. Plačilni pogoji za 6. predstav: I. prostor 1200 din II. prostor 960 „ III., prostor 720 „ stojišče 360 „ Za abonma v Trbovljah bo odbranih 6 najboljših del, in sicer za večerni abonma. Abonenti imajo v abonmaju 15 odstotkov popusta na redno ceno. Abonma je plačljiv takoj ob vpisu oziroma v dveh obrokih, od katerih se prvi plača ob vpisu, drugi pa do 1. januarja 1963. Prijave za abonma sprejema blagajna delavskega doma v času od 10. do 22. oktobra 1962. Starim abonentom bodo hranjeni dosedanji sedeži do dne 14. Oktobra 1962. Delavski dom bo organiziral za začetek sezone gostovanje Opere iz Ljubljane. Predstava bo izven abonmaja. Poleg tega bo gostovalo SLG Celje še s posebnimi mladinskimi predstavami in Malim odrom, vendar ne v okviru abonmaja. Abonenti bodo Imeli pri nakupu vstopnic prednost in določen popust. V letošnjem letu ne boraz pisan poseben mladinski abonma, ker nckaterj gostujoči ansambli ne bi mogli izvesti v enem dnevu dveh predstav. Pač pa bodo za mladino, najsibo nižješolsko ali srednješolsko, organizirane posebne predstave. Začetek predstav oziroma koncertov v razpisanem abonmaju bo v drugi polovici oktobra 1.1. — Vabimo vas, da sc zanesljive uvrstite med redne obiskovalce in poslušalce gledaliških in koncertnih del domačih in tujih avtorjev. Uprava delavskega doma Trbovlje — Odpeljite ga k stiskalnici! je zaukazal baron. Neki močan možakar je zgrabil pritlikavca in ga odnesel k stiskalnici. - Odstranite zapornico, da stroj lahko začne delovati, je naročil baron. — Smo že storili. ,Kaj neki misli napraviti z mano?’ se je spraševal Dagobert. Kmalu si je bil na jasnem tudi o tem, ko je baron dejal: . _ — Tvojo glavo bomo položili šestdeset centimetrov od kladiva na tole nakovalo. Začel te bom izpraševati in zapomni si, da bo tvoja glava pri vsakem zlaganem odgovoru za nekaj centimetrov bliže kladiva. No, gospod Dagobert, mislim, da vam bo to spet osvežilo spomin. Ali se spominjate imena plemiča, ki ga baje niste še nikoli slišali? Ali veste kaj o markizu de Rieuxu? Pritlikavec je molčal, kajti nenehno udarjanje kladiva po nakovalu ga je imamilo tako, KAVIER DE MONTEPIN 49 Maščevanje in ljubezen da je sicer slišal barona nekaj govoriti, ni pa dojel pomena njegovih besed. Krvniki so čakali nekaj časa na njegov odgovor, ko pa je Dagobert še vedno molčal, so ga zgrabili, da izpolnijo baronovo grožnje. Ubogi pritlikavec je zavpil od groze in začel prositi za milost. — Ne poznam usmiljenja, dokler ne boš povedal resnice! je zavpil baron. Tvoje življenje visi na nitki! Priznaj vse ali boš pa umrl! Pritlikavec je pogledal v trd in neizprosen obraz barona in spoznal, da od tega čiaveka ne more pričakovati nobenega usmiljenja. — Vse bero priznal! je rekel. Baron je spet dal znamenje in služabniki so stroj ustavili, Dagobcrta pa postavili pred barona. Nesrečnik jc bil ves pepelnato siv v obraz in sc je komaj držal na nogah. — Ali poznaš markiza Reneja de Rieuxa? - Da. — Te je on poslal semkaj? - Da. — Ali veš, kje prebiva? — Vem. — O, se je demonsko nasmehnil baron in nadaljeval: — In kje se skriva? Pritlikavec je vedel za malo hišico v ulici de la Cerasie. — In s kakšnimi obljubami vas je pridobil? — Obljubil nam je pisma za pomilostitev od ministra policije. Ccz Irl dni bi jih dobila, ker takrat ne bi potreboval več najine pomoči. — Praviš torej čez tri dni? Torej je mislil v treh dneh opraviti svoje delo? - Da. — Kaj je mislil napraviti? — Skozi podzemeljske prostore je hotel odpeljati gospo baronico. Querjcan je vzdrhtel. — Ali je mislil to storili nocoj? - Ne. — Kdaj pa? — Naslednjo noč. — Ob kateri uri? — Opolnoči. — Ali bi ga takrat videl? — Ne. Z Boutonrin d'Orom bi se sešla z njim uro pred njegovo akcijo. - Kje? — V ulici Tombe-Issore pred vrtnimi vrati. — Ali bo prišel markiz sam? — Prišel bo s svojim sobarjem, v katerega ima veliko zaupanje. Vse jc bilo tiho. Baron se je globoko zamislil, na obrazu mu je pa bilo videti, da njegove misli niso žalostne. Končno je pretrgal molk in vprašal: — Ali si govoril resnico? — V to vam ni treba sumiti, kajti moje življenje je v vaših rokah, mimo tega pa nimam vzroka, da bi vam zamolčal resnice. Markizu sem služil samo zaradi pomilostitve. Sedaj mi gre pa za to, da rešim svojo kožo in zapuščam njegov tabor. Vem, da to ni lepo, vendar je na svetu tako, da ima vsak najraje sebe . - Tl si velika baraba, in ravne take imam rad! se je nasmehnil baron. Sedaj bo« zaslišal še tvojega prijatelja. Ce bom tudi od njega dobil enake podatke in če bom videl, da sta govorila resnico, ti bom morda oprostil, da si me izdal, in naredil bom iz tebe pravega človeka. Na pol mrtev od strahu, da bo živ zazidan, je velikan odgovarjal brez obotavljanja na vsa baronova vprašanja. Povedal je vse, kar je vedel, in njegovo pripovedovanje se je ujemalo z odgovori Dagobcrta. Baron je bil vse bolj prepričan, da sta oba potepina govorila resnico. Ukazal je, da so velikana spet izvlekli iz luknje v zidu, sam se je pa vrnil k pritlikavcu. — Poslušaj me! mu je dejal, sedaj je tvoja usoda v mojih rokah. Dosti prebrisan si, da lahko razumeš, da si zaslužil za svoje dejanje smrt, toda na tvojo srečo te potrebujem. — Bom! je navdušene vzkliknil pritlikavec. Vi mi samo ukažite, jaz pa bom storil vse, kar boste hoteli. — Markiz de Kieux namerava jutri opolnoči vdreti v mojo palačo, da cdrelje mojo ženo. Mož je prepriča« v svoj uIn če ti ukažem, da-me še nocoj spremiš do njegovega stanovanja? — Ce ultažele, bom ti s tuli takij. — Morem ga pa zateči v spanju, da sc enkrat za vselej znevim tega sovra nika. — Razumem. — Toda jaz bi ga rad ujci v jami, v kateri mi jc on betel skopati grob. Opolnoči naj torej pride markiz v te prostore! Samo enkrat bo prestopil moj prag. potem pa nikoli več! — Gospod baron maj dovoli, da neknj vprašam: kako naj pride markiz semkaj, če me ne bo našel na dogovorjenem kraj«? — Toda on te bo vendar tamkaj na šel! — Aha! zdaj sem razumel: jaz naj bora tisti, ki bo markiza zvabil semkaj? — Da, ravno zali te potre bojem. — Najlepša hvala za zaupanje. Trudil se bom, da vas ne bom razočaral. — Jaz se pa prav nič ne zanesem mate! mu je ostro odgovoril barmi. Vem, da bi ti bile čisto vseeno, če bi me izdal. Teda te ti bom preprečil! Na tebe in na velikana bodo pazili moji baklači, in če bom dal same majhen znak z očesom mark "za, bosta dobila dvanajst strelov v svoja rebra. Si me razumel? Ce bo gospod de Rieux kaj motovilil, bo te vajina smrtna obsodba, ki jo b:«n takoj uresničil. — Toda to ne bi bilo pošteno! je vzkliknil Dagobert. — Kaj pa naj to pomeni, ti ničvredni lopov! Kako si upaš tako govoriti z menoj? — Vem, da mi ne boste ukazali, naj storim nekaj, kar ni lepega, toda vedeti morate, da ne bova midva kriva, če ^si ma luz premisli in v zadnjem hipu svoj obisk preloži na kak drug dan. — Tem slabše za vaju! Svetoval bi ti, da ga še spodbudiš, sicer pa vedi, da bosta mrtva ti in tvoj prijatelj, če markiza ne bo! Na lo ni vedel pritlikavec kaj odgovoriti. Baron je nato poklical svojo desno reko, Coquelicota, in mu naročil, naj še z dvema pomočnikoma odpelje oba ujetnika v palačo In jima da dovolj jesti in piti, pazijo pa naj na oba z orožjem. Potom se je obrnil k Dagobertu in mu dejal: — Veš, kaj te čaka, če bi me izdal, to sem ti že povedal. Sedaj boš pa zvedel, kaj dobita oba za nagrado, če bo šlo vse po moji zamisli: takoj, ko zajamemo markiza, vama bom dovolil, da preiščeta njegovo stanovanje, kjer bosta našla tiste papirje o pomilostitvi, za katere teko trepetata. Potem lahko počneta, kar vama je drago. Ce hočeta, se lahko priključita našemu društvu. Vajino izdajo bom spregledal. - Naprej Coquelicot! Dagobcrta in velikana so nato odpeljali skozi lajne hodnike, spremljal ju je pa Coqnelicot in še dva baklača. Naslednji dan In noč je Coquelicot budno pazil na oba. Ni namreč mogel pozabiti udarca, ki mu ga je zadal velikan, in je nenehno mislil na maščevanje. — Cisto naravno Je, da želi mej gospodar urediti najprej svoje stvari, toda potem moram priti na vrsto tudi jaz, da storim svoje. (Dalje prihodnjič) N. Tatar; gg Ukleti partizan Partizanove oči so se kmalu zatemnile. Njegovo oko je imelo še toliko moči, da je videlo prsi moža pod nemško čelado. Prst se je stegnil in puška se je sprožila: Miraš se je zamajal in padel . . . Komnen je opazil, da partizan, kj je ubil Miraša, poskuša ponovno napolniti puško. Neki nemški vojak ga je ustrelil, njega pa Komnen. Preživeli Proletarci na Ljubinem grobu so bili skoraj vsi ranjeni. Usta so imeti polna zemijc, ušesa oglušena, oči polno iveri :n nagrizene z ostrim dimom. — Od kod toliko krvi, tovarišica? Nisem ver,el, da je je še toliko... je zašepetal umirajoči. Nemški avtomafičar se je razkoračil nad n;:ma in stresel vanju cel šaržer. Sto in sto Nemcev je prihajalo in se raztresalo po bojnem polju. Oba ranjena brata, Kordunaša, sta poskušala nesiti drug drugega. Toda oba brata sta bila težko ranjena. Zadnji dve bombi sta še imela in držala sta ju. Roke nemških vojakov so se stegnile k njima, toda bilo je prepozno: obe zadnji bombi mladeničev s Korduna sta eksplodirali ... Tu in tam so se še slišali streti iz pištol. Ranjenci so se ubijali, da ne bi prišli v roke nemških vojakov. Komnen in Novak sta pohitela na rob prejšnjega partizanskega položaja. Hitro sta polnila avtomate ter lahki nemški mitraljez. Videla sta tragedijo Ljubinega groba. Tedaj sta si oba pogledala v oči. Vedela sta, kaj kdo misli. Samo dotaknila sta se z rokami in pogledala tja gor, kjer eo se zbirali nemški vojaki. Mračilo se je, toda čelade so se vzdigovale proti nebu. Od nikoder nista slišala partizanske puške. Zadnja dva borca sta opazovala nemške čelade ter izvlekla iz žepa titovko z rdečo peterokrako zvezdo. In tedaj se je začelo. ■ Streljala sta v najbolj gosto skupino. — Za mrtve tovariše! je zašepetal Novak in gledal, da strel ne bi zgrešil cilja. — Za mojo uničeno četo! Za vse trpljenje! je s stisnjenimi zobmi dejal Komnen. Se enkrat so se razbežali Nemci z vrha Ljubinega groba. Se enkrat so padli na tla in napolnili praznine na zemlji. Se enkrat so zastokati ranjenci. — Živeli Proleterji! Živeti... je zavpil Novak, kolikor je mogel glasno. Njegov mitraljez je bil prazen. Ostalo mu je le, da vpije na ves glas. S strani so ga zajeli streti, malo se je vzdignil, stegnil roke proti Komnenu, kakor da bi se mu hotel pridružiti, potem pa je padel in potegnil za sabo orožje. Tudi Komnen je vstal. Ročna, granata je eksplodirala v njegovi bližini. Zračni val ga je zajel. Zaneslo ga je in zvalil se je po strmini. Valil se je polža vesten, avtomat pa ga je tolkel po glavi. Potem je začutil še en udarec v glavo, nakar se je onesvestil. Celo telo mu je drhtelo, ko je gledal v smer čete, ki bi jo moral ščititi. Stresel, se je vedno, kadar je kakšna ročna granata eksplodirala na strmini, stresel se je tako, kakor da bi eksplozija udarila njegovo izmučeno telo. Bil je sam na nizkem ovinku, kamor bi morali prispeti tudi njegovi tovariši, riši. Tovariši pa niso prihajali. Videl je, kako je gorel hrib od bomb. Videl je tudi, kdaj so Nemci zavzeli vrh. In tedaj je nameril mirno in skoncentrirano tako, kot ga je nekoč naučil njegov oče. Spominjal se je očetovih besed: .Puškomitraljez moraš mo no držati, ker se trese od strelov.’ Zato jc Ran-ko zbral vse moči in pritisnil na petelina. (Nadaljevanje sledi) Z Največji in doslej najboljši jugoslovanski film — triumf naše kinematografije. — K0-ZARA je Jugoslavija — borba proti nadmočnemu fašističnemu tiranu. To je doslej največji film, ki ga mora videti sleherni Jugoslovan. — Slavnostna premiera filma bo v Trbovljah v kinu Svobode Trbovlje II, v okviru proslav 10-letnice kina. — Slovesna premiera bo v četrtek, 11. oktobra ob 19.30 v kinu Svobode II. Premiere se bodo udeležili tudi glavni igralci filma, med njimi BERT SOTLAR, nadalje predstavnica poljskega filma. Na premiero so vabljeni tudi politični, kul. turni in gospodarski predstav-niki komune ter vsi aktivni člani DPD Svobode. KOZAKA Proizvodnja: Bosna film, Sarajevo Tehnika: Vajdskin Dolžina filma: 3.250 metrov Režija: Veljko Bulajič Glavne vloge: Bert Sotlar, Olivera Markovič, Bata Zivojinovič, Mihajlo Kostič, Milena Dravič, Dragomir Felba, Davor Antolič, Milan Miloševič Redne predstave od petka, 12. oktobra do ponedeljka, 15. oktobra ob 17. in 19. uri, v nedeljo tudi ob 15. pri. — Posebne predstave za čole od petka do ponedeljka po znižani ceni. To je film, ki je doslej od vseh v Jugoslaviji narejenih filmov najboljši. Film človeka prevzame, in kdor si ga bo ogledal, ga ne bo zlepa pozabil. Film KOZAKA ni navadna vojna kronika, temveč je več. To je zgodovina, prikaz slavne epopeje Kozare, pretkan s tragičnimi prizori, ob sodelovanju več tisočev ljudi. Ko-zara je oživela na platnu kot dokument resničnih dogodkov, ki so postali legenda. Bilo je leta 1942 na Kozarl, zgodovinski planini, ki je bolečina in ponos naše slavne zgodovine. Na tem malem koščku svobodne zemlje je nastala slavna partizanka državica KOZAKA. To Ko-zaro je branilo p/ed sovražnikom 3.500 partizanov, za svojim hrbtom pa so Imeli 80.000 starčkov, žena in otrok ter 600 ranjencev. Bili so skriti v planini Kozare. In vse to se je postavilo v bran 60.000 Nemcem in njihovim hlapcem. Vsa vojna tehnika, najmodernejša in mehanizirana, je noč in dan streljala ogenj in železo na partizane, ki so branili planino, ljudstvo pa je bilo golih rok, brez oro-^a. V planini Kozare sc odigravajo največje bitke za njeno obrambo, na čelu katerih je bil španski borec, komandir Vukša in njegova četa. V tem filmu boste videli herojsko borbo partizanskega odreda in tragedijo golorokega ljudstva, ki ga Nemci masakrira-jo. Junaška smrt je izločila partizane iz boja, njihove puške pa so vzeli v roke kmetje in nadaljevali borbo. Eden izmed takih junakov je kmet Sorga, kateremu je vojna vzela vse, kar je imel rad — ostal mu je samo mali vnuk, ki ga nosi v torbi na hrbtu. Srečno je prebredel vse ovire in prebil vse obroče, s katerimi je sovražnik obkolil planino Kozara. TAKA JE KOZARA - revolucionarna, herojska in zgodovinska, opustošena in požgana, v črnino zavita in v pesmi opisana. Taki so bili borci — her«0i Kozare. Epopeja Kozare je zgodovina borcev, naroda, ki sc je postavil v bran golih rolk mehaniziranemu nadštevilnemu sovražniku. To je film, ki se s svojimi umetniškimi slikami in svojimi veličastnimi zgodovinskimi prizori prelije v historično resnico. Zato KOZAKA ni navaden vojni film, tudi ni nobena vojna kronika kot mnogi drugi filmi — to je več: to je sinteza velikih zgodovinskih dogodkov, prepredenih s tragičnimi prizori, pa tudi s poetičnimi sekvencami. Več tisoč ljudi, ki so sodelovali v tem filmu, je s svojim prizadevanjem pomagalo, da je v tem filmu oživela resnica, ki je ni mogoče pozabiti -resnica, ki je postala več kot legenda. Ta film je obenem opomin vsem, ki še danes ustvarjajo hujskaške tendence za novo vojno. Ta film bo vsem opomin, da moramo ta mir, ki nas je stal toliko žrlčv, ohraniti in se za njega tudi boriti. Zato naj ne bo nikogar, ki bi zamudil ogled tega zgodovinskega filma, na čigar izdelavo smo lahko ponosni, še bolj pa na zgodovinsko resnico v tem filmu. ' nmmmmmumtniiiiiiiimiiiiiimmmiiiiHHiiHiiiitiiiiiniKiiiuiiiiiimiuiiiiuiii-Mi.iiiu ■ 5 — Prav posebno sem vse potrebne korake, da sc presenečen nad Vašim banditi popolnoma uničijo, zadnjim poročilom, da prav tako krog njihovih clanos, junija 1942. leta, sodelavcev na tem področ-komunistični revolucionar- .ju Bosne, kot izredno važ-ji v Bosni držijo v evojih nem za komunikacije na rokah tako veliko pokra- Balkanu, jino. Medtem ko orožje Nobeni s osi Rim — Berlin — Tokio boste E dosega zmagoslavja in tri- biti preveč, ko je v vpra-U umfe na fronti Evrope in šanju uporniško središče v; Afrike, je nerazumljivo, na planini Kozara. da so propadli vsi Vaši § poskusi, da zavzamete to h pokrajino. Zato Vam posili Ijam povelje, da general % von Stahl takoj napravi ukrepi, ki jih izvedli ne morejo Za izvršitev te naloge, gospod feldmaršal, ste mi osebno odgovorni! (Iz Hitlerjevega ukaza meseca junija 1942. leta 111111111111'llUllllllllllllllilllllllllllllUlilllllllliliffl UlllllUllililUlll .lllllllllUIBllIlUlIlUIllUlllHlllillllllllllllUl J»